SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 12. V Trstu 5. junija 1897. Letnik I. Ob vrnitvi. ,.Minila je vojna, prišel sem domu; Bodite pozdravljeni, stariii mili !•' „Prišel si domu — a nimaš miru. Kam precej od naj! korak te sili?" „0 starisi moji, saj veste lahko : Iz bojnega vleče me pless. Tja doli, tja doli. Kjer rože cveto. Ropočejo mlinska kolesa !~ „Tako se mi zdi, da čujem nje glas, „Ki tožiio in sladko ob jednem nie vabi: O pridi, o pridi še k meni ti v vas, Nikar me, verne ljube, ne zabi ! Kako te čakam željno težko I — Iz bojne.i;-a vrni se plesa Sem doli, sem doli, Kjer rože cveto, Ropočejo mlinska kolesa!" „Sin najiu, gorje! Poznbi jo ti! In najina vest te smrtno ne lani ! Umrl je mlinar in njega hči — — Pod zemljo spi ob očetovi strani. Njo, ki si jo ljubil tako srčno. Zakriva prstena zavesa Tam doli, tam doli, Kjer rože sahno. Počivajo mlinska kolesa... Nikdar, nikdar ! Kako zadušim Spomin na njo, kraljico spomina! Pustite me, starisi, da pohitim Do mlina in h grobu dalje od mlina. Na grob zasadim naj cvetje novo, Kropim je le z roso očesa Tam doli, tam doli, Kjer rože sahno, Počivajo mlinska kolesa... Ant. Medved. IDEAL. Ruski spisala ^V. Luhinaiioca ; po izvirniku poslovenil A. Pahar. (Dalje.) Čez nekaj dni nam ga je predstavil neki znanec. Ko je nekoliko pobesedoval s teto in jo prepustil svojemu tovarišu, da ji ta razsiplje svoje poklone, šel je smelo po celi dvorani, ne opustivši oči z mene, a jaz sem sedela v kreslu, prislonivši glavo na visoko naslonjalo čuvstvuje, kako mi bije srce, umira, kako mi šume v ušesih navali krvi. Prišel je, obstal in, nizko nagaivši glavo, ponovil še. enkrat^ jasno, trdo., sknrai glasno : ,,Taz "te ljubim! Ljubim, ljubim!" In dvignivši glavo, čuvstvuje, kako bežita dve solzi po mojem obledelem licu, ponovila sem nehote, kakor v sanjah: ,.Ljubim, ljubim!" Ta večer je pel, spremljaje se na klavirju : O tiiege, fliege mit mir und sei mein Weib ! . . . In ko sem iznova cula to pesem v drugem je.:iku'; zašepetalo je moje razburjeno srce : ,To je on ! Ta je, ki me povede k altarju in me bo imenoval svojo ženo". ¦Jahala sva v Treptau, za nama se je peljala teta z njegovimi tovariši. Že teden dnii me je potrpežljivo in laskavo učil jezditi na svojem belem arabskem konjičku. — Jaz te ljubim, dete, ljubim od prvega srečanja tam na trgu sv. Marka ; ko si gledala na solnce in nebo in trg, kakor bi ga zaklepala v svoje srce, da bi hranila njih podobo za vse življenje, spoznal sem, da si se tedaj še le rodila, da si še le tedaj jela čuvstvovati in da bo- dem jaz prvi, prvi, kateremu porečeš: »Ljubim" ! Ah sem uganil ? — Da. — Dete, poglej me, moje oči te morajo poljubiti za ta odgovor. Gledala sem ga in njegove oči so mi laskale in poljubljale. — Jaz te ljubim, dete ! Da bi te smel imenovati svojo, dal bi kakor Faust, svojo dušo Mefistofelu ; a ču- Priloga 67, št. „EDINOSTI" Str. -2 ,S L O V E N K A' St. 1-2 deži se dandanes ne gode in jaz ostanem tebi na večno tuj, a tebe dado drugemn ... Ne trepeči, dete, ne plaši se, ne plakaj... glej mi v oči in slušaj : jaz te ljubim ! Veruješ ? — Da. — Dobro ! Veruj sedaj in vselej, vselej, naj giuejo leta, naj sva kjerkoli, naj je tvoje življenje kakorkoli, veruj in pomni : jaz te ljubim, dokler diham, dokler moje oči gledajo nebo. Jaz sem. .. oženjen ... Ti si ob- ledela ?.. Da, jaz sem oženjen s krasno, zlo in neumno žensko, a imava sina, ki naju veže nerazrušljivo. Življe- nje ž njo, polno malenskostij in neslanih prepirov, bi me že davno pritiralo do tega, da se ustrelim ali z bla- znim ; no dvakrat v letu grem sam na potovanje. Hodim na breg oceana in tam, slušaje grom valovja, topim v neizmernem prostranstvu njegovega vodovja svoje malen- kostno gorje in sinji valovi izmivajo iz mojega srca vse male misli. Zahajam tja, kjer se velikanske gore in z njih vrhov gledam na zemljo in vse, kar je prilepljeno nanjo, zdi se mi tako malo, ničevo, a gorski zrak mi krepi prsi, budi misli in tam se zlagajo moje najbolje pesni, katere pojem sam zase v gorskih soteskah. Hodim v brezkončne, zelene ravni in njih širjava daje mojim sanjam krila ; kakor razdrobljeni okovi pada raz mene duševna bolest ; jaz rastem in se jacim, naslajam se življenja in je blagoslovljam. Potem, nabravši sil, obisku- jem stara mesta in vse dni ostajam v cerkvah, galerijah in muzejih : moj sluh, moje oko in moj čut se sitijo kra- sote genijalnili proizvodov in kadar se ves napojim žar- kega solnca, vonjave in svežesti zelenja in cvetov, ka- dar mi postane življenje iznova neprecenljivo blago polno čara in bleska, kadar se čutim sina mogočne narave, a ne žalkega, nesrečnega uda svoje družbe, — tedaj .se vračam domov iu oklep sreče, nadet meni od prirode in umetnosti, je kakor iz briljantov in ostaja neranljiv pri malenkostnih napadih in praskah mojega morečega obližja. — Nečesa ne morem najti v prirodi : ljubezni, ai moje srce je tako žejalo, tako prosilo ženske ljubezni in ; laskanja, kar najdem tebe ... Dete. vedi, da jaz sem ' tebi tuj človek, po jeziku, po veri, po vzgoji, po skladu ; mislij in ako bi ti mogel v besednem pomenu reči : ,0, viens, viens avec moi et sois ma compagne cliérie !¦' kdo; ve, ali bi te ne onesrečil, in bi potem samo kakor potnik,, najdši v pustinji sveži studenec, ustavil se pred teboj,' blagoslavljal tebe in prosu : daj mi oddahniti, osvežiti sej v bližini tvoje detinske čistosti. Ni ena grešna misel tej ne oskruni, ni ena nečista želja se te ne dotakne. Jaz: sem tvoj brat in tvoj prijatelj. Jaz sem tvoja prva, čistaj ljubav in spomin o meni, o mojih besedah, o mojem la-i skanji nikdar ne izgine iz tvoje duše, spomin o meni ti! ostane za vedno visok in čist. Tako li, dete? Tako li,' moje srce, moj zaklad, moja duša ? ' In zopet me je gledal sé svojimi žarnimi, svetlim^ očmi, polnimi neumljive sile in laskanja. I Dospela sva ; drugi so zaostali, tudi njih voza nI bilo videti. Skočil je raz svojega konja, vrgel vajeti pri^i bite vsemu človeku in pristopil k meni. ^ -¦- No, skoči ne boj se ! Spustila sem se raz sedlo naravnost v njegov objem. Za sekundo me je pritisnil na svoje srce, nato postavil na noge. — Glej, kako je tu prosto in prijetno. Stala sva na terasi, oviti s plišem ; pred nama je bil dvorec, pod velikanskimi platnenimi navesami so bile skrite pokrite mizice, za plotom iz bodečega zelenja je hitel žubore studeni vir, slavnoznan zaradi svojih rakov in jegulj. Da, tu je bilo prijetno, zavetno, a glavno — prosto in nehote sem jela besedovati in smejati se. — Veš, dete, doma in po sveti, jaz skoro ničesa ne govorim ; kakih deset, petnajst fraz imam, katere so moja razgovorna zaloga in... vsi so zadovoljni s tem, a pri tebi se mi porajajo besede v srci, v razumu, dvi- gajo se k ustom in vedno bi rad besedoval s teboj, pel, šalil se, norel. Hočeš, teciva, kateri hitreje pride do stu- denca ? — Hočem ! hočem ! — - A za nama, servijete pod pazuho, polete vsi natakarji, za temi plane kuharica, gospodar gostilne in vsi bodo mislili, da je ves Treptau zgubil pamet. In drže se za roke, sva se hohotala kakor neumna, raduje se, da razen naju ni bilo nobenega tujca ondi. — A glej teto ! Teta, vesela, sé sijajočim licem, razsipajo milostne poklone krivečim se natakarjem, plavala je ob roki svo- jega kavaUrja na teraso. Ostali sva ves mesec v Berolinu. V vsem mojem življenji je bil to najsrečnejši mesec, poe- tičen kakor sanje, globok kakor misel, kratek kakor tre- notje. Kako duhovito je uredil vse, da je bil teti, ki se je po vsej Evropi dolgočasila, dolgočasni hladno računja- joči Berolin uajveseleje mesto ; ko sva odhajali, ni samo razumela mojih solz, ampak je tudi sama zaplakala. Vsako jutro me je budila sobarica, izročevaje mi rosen buket iz njegovega vrta ; buket je dobivala tudi teta : drug je sledil drugemu. Naučil me je, kaj pomenjajo cvetice in po njih sem uznavala njegove prve misli ; zatem sem brala knjige, katere mi je pošiljal se svojimi opazkami. On me je na- učil čitati ; misli, katere so bile na videz suhe fraze, so mi odkrivale sedaj svoj pomen, v meni se je rodilo po- nosno čuvstvo zavednosti mojih duševnih sil, jela sem ljubiti in umeti lepoto v literaturi, obzorje znanja se mi je razširjalo, besede so dobivale meso in kri, zlagale se v podobe in predstave. Ob treh sva se vozili na sprehod in vselej sva ga srečali v „Thiergartenu* na konji. Njegove oči so mi vedno govorile : Ljubim te in odgovarjala sem mu se srečnim, veselim pogledom. Zvečer smo se vozili v gledišče ali peli, igrali ali skupaj čitali. Učil me je stihe j!;ovoriti, a ne deklamovati in vselej, vselej je ulovil minuto, da me je objel, pritis- nil mojo glavo na svoje srce ali me pobožal po laseh. Vsak njegov dotik, vsaka njegova beseda, vsak pogled — je bila laska, ogrevajoča me. Tako je minol mesec št. 12 „S L O V E N K A" Str. ;-5 in odpeljali sva se. Odpeljali ! Razumi me, odpeljali ! Ločili ! — Ako bi imel jaz moči, zavreči ženo in otroka, ostaviti vse, kar se imenuje dom, ne oddal bi tebe ni- komur in nikoli ; no ne morem storiti tega in zato, ka- kakor se trgam od morja, od gor, od solnca in zelenih ; step in hodim v svojo domačo temnico, tako se trgam I sedaj od tebe. A morje in solnce mi dajeta pokoj, za- i bljenje vsega ; ali mi vzameš ti, dete, se svojim žalova- njem in svojimi solzami poslednjo energijo? In obetala sem mu, da ostanem mirna, ako bi tudi vedela, da mi obup, solze, prošnje dajo njega, da si sé silo gorja jemljem tudi pravico, ostati pri njem, stiskaje se na njegovo srce, o 1 tedaj bi bila odkrila vse, kar je davilo moje prsi ; a umela sem sama, da je vse zaman ; treba se je ločiti in odpeljati. In odpeljala sem se. (Pride še.) O jutru. Prebuja se iz nočnih sanj Mladenka — in upira V nebeški, jasni svod oči, Kjer svit zvezda umira. Nad goro vspne se solnčni žar, l^lesk svoj z neba razlije, In v krilo čarno, biserno Mladenka — se zavije. V svetlobnem moiji kojtlje se Ta kiasna — zfmlja — mlada, Dokledar spet večerni hlad Na njena lica pada. Kristina. Je-li možno videti svoje lastno srce ? (Zabavno-znanstvena črtica), spisal Dr. A. Schwab. „Toraj jutri ob deveti uri v fizikalnem zavodu — izvestno se iznenadim, dragi prijatelj — hvala za no- vico ; in nalašč si prišel v Gradec, da si ogledaš to ču- dovito iznajdbo ?• — , .Vendar ne meniš, da radi plesa ? Jutri pride mnogo zdravnikov iz okolice, da se prepriča o praktiški vrednosti rentgenovih sojev ; saj morda ne bo dolgo, ko bode vsak zdravnik imel v svoji ordinacijski sobi rent- genov stroj, s katerim bode pogledal svojim bolnikom „skozi kosti do dna srca*". ,Šališ se, vendar pa rad verjamem, da postaja sedaj, ko rastejo „univ. med." doktorji kakor gobe po dežev- nem vremenu iz tal, zdravniško tekmovanje vedno večje in večje. Ako pa pride k tebi bolnik, teško sopeč, bled in zabuhel v lica in ti spoznaš, da ima le ta razširjeno srce, imel bode do tebe gotovo večje zaupanje, ako mu njegovo lastno srce pokažeš, nego ako mu samo p o- v e š, da ima prevehko srce" in... .„dobro, dobro; toraj jutri se vidiva v fizikalnem zavodu, sedaj pa na ples. Že zveni skozi dvorane „Tri- glavska četvorka"; treba se angažovati, sicer obsedi val* " V tem smislu nama je tekel pogovor namreč mo- jemu staremu prijatelju doktorju Lukši in meni, ki sva bila oba zdravnika na deželi in sva se vdeležila ,,plesa slovanskih vseučiuščnikov" v Gradci, sklcnivša, vdeležiti se drugi dan razkazovanja Rentgenovih sojev v fizikal- nem zavodu. II. Dasi sem bil vesel, da sem zopet prispevši iz de- žele v mesto zamenjal pogovor bednih bolnikov z duho- vitimi pogovori dražestnih gospic in za narod in vedo velezasluženih mož, ki so prišli ogledat si ples ; dasi sem bil vesel sHšati mesto tužnih stokov bede sveta, očarujoč smeh plesalk in plesalcev, veselečih se svojega nadobujnega življenja, zamenivši novoletno „ofiranje" do- mače godbe — z vojaško godbo, preKrasno v ritmu in tonu; dasi sem bil toraj vesel počiti si in pozabiti vsaj za nekaj trenotkov svoj težavni, o'igovorni zdravniški poklic — vendar kar sem videl drugi dan me, je zani- mala in očaralo še bolj. III. Vstopivši v dvorano fizikalnega zavoda — bilo nas je mnogo naravoslovcev, profesorjev, zdravnikov in celo nekaj dam — zagledamo na mizi pripravo, katere bi v srednjem veku nikdo ne smel imeti z lepa pod svojo streho, sicer bi ga morda sežgali na grmadi kakor carodejca, katero pa mi sedaj spoznamo takoj za lep, vehk elek- triški Induktor. Na drugi mizi stoji drug stroj. Ta je iz stekla. Dozdeva se mi steklenici sličen, privezanej na po konci stoječo pahco. V njeni sredini je pa gumb iz platine, zvezan z žico z induktorjem. In kaj vidim na drugih mizah ? Evo fotografij človeških okostij — mr- tvih ljudij ? — ne, še živih ! Glej tu v sredi stegna črno pego — krogla je vstreljena v nogo ! in tukaj evo slabo ozdravljen kostolom. Kosti stoje zrastene navskriž! in tamle — čudovito — glej kako lepa shka človeškega okostja in v sredini srce! — srce fotografovano, srce živega človeka ! ! — — Oj, dame spreletava groza. Vi- dijo lobanje, ki imajo vidljive zobe, oj tako grozeč mr- tvaški izraz — in vendar so to le fotografije okostja glav še živih ljudij ! ,.Vehkanskü, vehkansko, to je velikansko" se čudi moj precej tolst sosed. No mislim si, saj tudi tebe celo predro Rentgenovi soji, bodi si še tako tolst! Radoveden sem pa vendar, bodemo li videli na živem poskusu to, kar vidimo tu na shkah ? ,0j vbošček, oj vbošček" oglasi se sedaj neka dama — a tako, to je deček pribhžno, dvanajst let star — naš medium! ,To je imenitno" oglasi se gospod pro- fesor Bezaj moj stari prijatelj, katerega je tudi danes prisihla radovednost v fizikalai zavod. Ko nam gospod asistent vseučeliške fizikališke sto- I lice v Gradci slrokovnjaški razloži pomen posameznih Str. 4 ,S L O V E K K A-' Št. 12 aparatovih delov in na kratko ponovi način obuditve, omeni da nastane Rentgenova luč na katodi močnih elektriških tokov, ako je njih katoda napeljana v prostor, kjer je vzduh tanjši. Sluga zatvori zapahe na oknüi in v dvorani vlada skrajna temota. Slišimo zamolklo pokanje, kakor bi se hitro polena lomila, izvirajoče iz induktorija in sredi ^steklenice" na gumbu — to je na katodi — vidimo bledo zeleno fiuareščujočo luč ! — Čudna luč, — tako intenzivna, da jo vidimo tudi še sedaj, ko je sluga že dvakrat, trikrat steklenico na debelo ovil z ovoji, in ven- dar je v sobi popolnoma tema, da ne vidimo drug druzega! Gospod asistent postavi dečka pred to čudno luč, pred njim pa drži precej debelo leseno ploščo prevlečeno na svojej prednji strani z neko kemiško tvariuo (barij- platin-cvanur). Na plošči se prikaže okostje ! Rentgenovi soji prodrli so ovoje, dečkovo telo in leseno ploščo in mi vidimo na plošči dečkova rebra in sploh vse njegovo prsno okostje. In pri višjem in nižjem pomikanji plošče opazujemo polagoma vse okostje trupa, rok in nog in glave. Gospod razkazovaleč veli dečku globoko sopsti. Videli smo takoj, kako se vse kosti pri dihanji mezijo in kako se pregibljejo v svojih sklepovih, lik umetnemu stroju. Popolnoma določno pa smo videli tudi dečkovo srce, tako da je bilo moči zmeriti ga na milimetre na- tanjko. Videlo se je gibanje srca, njega razpenjanje in krčenje pri pritoku in odtoku krvi. Videli smo tudi mrež- nico, ki se je premikala pri sopenji navzgor in navzdol. Omeniti moramo da je bil deček oblečen, toda obleke nismo videli, le njegova koža je nekoliko blestela, nekako tako, kakor prozoren čaroben tenj ali pajčolan na mrtvaškem okostji. In ono čarobno, okostje na plošči se premika na vse strani: ono živi, celo govori; vidi se pri govorjenji, kako se čeljusti in zobje približujejo in zopet oddaljuje- jo ! Res Rentgen, dobro si jo pogodil, da si pogledal luč sveta še le v devetnajstem stoletji — v srednjem veku bil bi ti ,.čarodejec", ki obuja žive duhove in gorela bi tvoja luč neplodovito za praznoveren svet in tudi ti bi gorel kakor baklja na grmadi — danes pa goriš kakor baklja veleučenosti in razsvitljavaš človeškemu geniju teman pot človeške nevednosti — morda v boljšo bo- dočnost. — Živa podoba na plošči se da fotografovati. Xa ti miéin je iiioijoce vsnkemu človeku videti svoje ladno srce in ga tildi fotografovati. Tudi mene je mikalo ogledati svoje okostje. Pomo- lil sem hipoma svojo roko za ploščo in res sem zagle- dalto, kar bi brez Rentgena nikdar ne bil videl in kar bi le drugi ljudje videU mnogo let po moji smrti — moje okostje — To me je presunilo. Strmel sem, premišlje- vaje to iznajdbo, s katero je možno pogledati človeku v sredino njegovega trupa, bodi si še tako na debelo oble- čen. Gospod asistent je bil neumorljiv v razkazovanji. Postavil je svojo listnico pred ploščo in kaj smo videli? Listnice ne, pač pa denar v nji tako natanjko, da smo spoznali posamezne novce. Pri navadni ali plinovi luči videli smo pa listnico, ne pa denarja. Rentgenovi soji prodirajo toraj telesa ravno na- sprotno od navadne luči in sicer nasprotno glede speci- fiške teže teles, oni prodirajo ložje lesene plošče nego steklo. Njih vporaba za spoznavanje boleznij vtegne po- stati velikanska. Že sedaj imajo za fizijologa in topograf- skega anatoma največji praktiški pomen, a še večjega za zdravnika. Koliko je vendar ljudij, ki so nosili vstreljene kro- gle po dvajset, trideset let v svojem mesu skrite ; priza- dejale so njim dostikrat hude bolečine; vendar jih ni bilo možno izrezati, ker se jih ni moglo najti. Spomi- njam se izza dijaških let, da sem videl na kliniki sta- rega vojaka, trpečega hude bolečine vsled krogle, ki mu je bila v vojski 1. 1