gosp dar 7 b r t n i š k in naro Izhajajo vsako sredo po celi poli, \eljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 22. julija 1863. Gospodarske stvari. Naša ajđa na Ogrskem in v Banatu. Ko se je zvedilo, da je silna suša pripravila Ogrsko poČasi voziti vadi. Iz te napake se lahko previdi, da mlado živinče, ktero bi imelo zdaj še prosto na paši okoli skakati, v takih okoliščinah se ne more nikakor 7 popolnoma razrasti in k moči priti da v rasti zaostane 7 m predno leto dovrši, je že vse pokvarjeno. Kako Banat itd. v hudo nadlogo, in se je slišalo, da se mnogi pa so nekdaj z mladimi konjici ravnali? Kekli so po dobri sveti dajejo, kako bi se nesrečnim deželam poma- pravici: „toliko časa, dokler ima živinče še mlečnike galo je po nasvetu častitega predsednika gospoda Ter- ^CKIKJ y J ^ JJ yj liao V^tu V^ClO tlt^^Cli 1 ^V/kJJ./vy vac pin ca tudi kranjska kmetijska družba 21. dné v gobcu 7 je žebč 7 ter je še po dovršenem četrtem m. letu malo po malo za rabo." Pametna beseda! Ako bi pisala c. k. ministerstvu kupčijstva in narodnega gospo- gospodarji tako ravnali, bi jim bili še po 20 let stari darstva in mu nasvetovala, naj se priporoči tem krajem konji dobri za voz in jaho. Arabci. kteri bi nam nasa aj da 7 da jim saj druga setev nekoliko povrne, kar jim je vzela suša pri prvi imeli, kar konjsko rejo zadeva, vsigdar izgled biti, osta- in ne nejo do današnjega dne pri svoji stari navadi ini j y ukjjlcl ouoa |;ii jji vi« ii v^j \j uu uaiiaonjvj^ai uiiv j^ix oyv/jx otaii na v aui y in xi ^ C. kr. ministerstvo kupčijstva in narodnega rabijo žebca za pleme, dokler ni 5 let star, in ga rabijo gospodarstva je s kr. ogrsko dvorno kaneelij o vred ta svèt s tako zahvalo sprejelo , da je družbi potem do 14. leta, kobile pa od 4. do 12. leta. Kdor si hoče lepo in vrlo živino zrediti VjU V€A) O y Vt O tr<*XVV/ ZJClll V CAL\S V^J^IU y UMI J Ui UUWA v-/» XJlUUI OA ÍIVUV^ XXX V 1 ±\J ZJl Y 111 \J Zil V/Ulll y JO 111V1Í dne t. m. št. 9854 preprijazno pismo pisalo, v kterem se zraven tega tudi dobro in skrbno gleštati; pa Te škoda mora v svojem imenu in po posebnem dopisu ogrske dvorné da se gleštanje kónj večidel 7 nemarnim hlapčonom kancelije še posebej v imenu njenem srčno zahvaluje za prepušca, kteri imajo celó malo Ijubezni do žival zato svèt, ki se res vreden zdí, da se poskusi. |-/i v^jjuova^ xvivii i ni cíj \j \jvjiu íiicviu ij uuu^iii uw /ji y ai • /jatu se prav sirovo, leno in nečimerno obnašaj o, jih ne štrig-Ker je po tem našem nasvetu tudi temešvarski lajo, ne krmijo in ne napajajo o pravem času, jih prenaglo podé in jim prehudo težo nakladajo , in jih tako časnik priporočal ajdo, se je gosp. L. Našié iz Moravice obrnil na kmetijsko družbo, naj mu pošlje za poskušnjo vse pokvarijo. Kar rejo konj zadeva Kj vagane ajde, uiatuiu jut/ucitijuvim ju j^ ^xw*.- uiouuu sednik Terp in c poslal 40 vagánov itd. Tudi naš roj ak tijstvu. bratom Ledererjevim jo je g. pred- 7 7 SO rekli naši predniki: „Konjsko meso je najdražje mesó pri kme- (( In to Je res t Konj je draga stvar gospodarju 7 gosp.Franjo Bučar iz Temešvara je pisal v Ljubljano in tem dražja, čem bolj jo zanemarja, da mu kmali pod zastran ajde. Sliši se, da na vec straní so se obrnili zlo nesrečni gospodarji, da so dobili ajde. Žebec in kobila s slabimi kopiti ništa za pleme; to pa dandanašnji gospodarji vse premalo po- gre Ker na Ogrskem in v Banatu julija in avgusta rajtajo ; da jim Je le kónj sicer všeč, kopito naj bo ka- mesca po navadi malo dežuje, ^ tw < letos več dežja imeli, kterega ajda potřebuje. to Bog daj > da bi koršno koli. Ce imata žebec ali kobila tudi polne, plošnate, ozke ali pretesne ali pa bolj kozlové kopita, pravijo navadno : ,,to se bo pri žebetih sčasoma že Haj nam pokvarja naše konje zboljšaio." Figa! se bo zboljšalo. Žebč tako rekoč i z Dandanašnj tako trdni konji ( se 1 • V • • SllSIJ kopita raste; to se pravi: postava nog in hoja se tožbe od vseh kraiev da se ravnate dostikrat iz pravilnih kopit; če napakam pri več 7 hajajo Kdor tožbam ne bo čudil iz kobilarij ali žebčarij) ne na- pokvarjenih kopitah izprva v okom ne priđeš, jamejo že kakoršni so bili pred 30 ali se več leti žebeta zgodaj švedrati ozre na se danje gleštanj kónj 7 ail se vec îeii. gotovo se takim podkovstvo je važna reč O 1 # 1 1 • V/ . • W 1 • predno so se konji. dober, izucen Umno kovač more ta-le žebeta Pri reji konjski je in ostane najpoglavitniša reč kvari dobrega konja popolnoma konju zboljšati napačno kopito; neumen kovač pa u po- še ne veš, kdaj. 7 da dober žebec ali dobra kobila in pravilno gleštanj kónj Zapomnite si tedaj gospodarji: Neumno plemenenje prezgodno vpreganje in pa slabo podkovanje : to Lčl« XV. v/ Il j y JJ1 VAXXV/ Y ^ 1XX ^J CM Oiak/U ^ VJ UX\V/ y W1JJ ^ • Da od premladih žebcev al premladih kobil, s° tište napake, ki dandanašnji naše konje pokvarjajo, ki si niso enake krvi dostikrat tako mrhavi vri eg našu. 7 7 ki imajo mnoge pogreške, m so da so kmali za nič! da komaj kosti nosijo, se nikoli zaroda nadjati ni, to je res, kakor amen v oce- lí es da bi tako ne dve leti stare žebice (kobilice tudi po 16 do 20 let stare vodij tu in tam še ščajo sèm ter tjè dveletni ali pa že prestari žebci Marsikaj gospođarjem v prevdarek. * Dohodki drenaženega močvirja memo ravno tako se spu- nedrenaženega. Tista senožet ljubljanske mestne žebcu, dostikrat pa med -»j- -vi njv, uhitim «ii pa /.c picotai! mcu gosposke, ki je celih 10 let, predno je drenažena bila, tem se pogostoma vidi, kako hira kobila z žebetom 818 gold. 58 kr. dohodkov donesla,^je 10 let po dre- vred; žebiček se dá rezati je spolnil leti ko se že Je V se podkuje in vprega leto star; komaj naži donesla 4958 gold. 99 kr. Ce so stroški za to ; češ da se senožet tudi precej veliki bili, je vendar dobiček še veči. 228 # Ploti ali meje namesti pastirjev. An- ne zadostuje le ucenemu zgodovinarju , temoč razvese gležki in severno-amerikanski časniki vsaki dan nazna- ljuje tudi prostega bravca. njajo nove iznajdbe o lesenih ali dratenih plotih, kteri se daj o prestavljati kamor koli gospodar hoče. prelični veliki osmerki na 13 pôlah razlaga na drobno zgodo v ino naših ve-likih dobrotnikov od mladosti noter do konca njunega pravi dr. Stam v časniku življenja in 20 podob (ličnih lesorezov) stavlja nam pred Pri nas v Avstrii „Neueste Erfind." — ni ne duha ne sluha o tacih mejah oči posamne imenitnejše dogodbe. Ko ali plotih. Kako to? zahvaljujemo rodoljubnemu se prav srcno profesorju Majcigeru Ce potujes po Angležkem, vidiš dokaj goved, konj v Mariboru , da nam je v gladkem jeziku poslovenil slavni češki prvopis, priporočamo to knjigo — pravo in ovác ali posamno se pasti ali v celih čedah, pa ve- sp omenico tisočnice slovanskega življenja — vsakemu čidel — brez pastirja. Plot nadomestuje pastirja. ki se čuti kristjana in Slovenca. Za šolske premije po Tu se pase konj , tam dvoje ali troje goved ali Čedica vsem pripravna knjiga naj bi se pa tudi ne pogrešala ) drobnice bre zpastirja v ograji, ki se dá zdaj sem zdaj tje pre staviti. To je vredno, da v nobeni čitavnici, v nobeni farni bukvarnici, v nobeni se posnema slovenski hiši. Recimo, da pastir stane z živežem ali v dnarji na * dan 25 krajc. to za 200 dni v letu ? kadar živino Darek pridni mladosti, podělil Andrej Pra- pase, iznese 50 gold. ; to so obresti (cinži) od kakih 1000 gold. Iz tega se vidi, danajdražji plotovi so pastirji, najcenejši pastirji pa so angležki ali amerikanski plotovi. protnik, učenik Drugi zvezek. Milic. v Ljubljani. Z nekterimi podobicami. Ljubljani natisnil in založil J. Rud. blizo Razna vrednost zemlje. V plodném Banatu ) Že prvi zvezek naši mladosti namenjenega „Darka" smo sprejeli z veseljem, še z večim pa tega drugega. Zagotovljeno nam je zdaj, kakor vidimo, knjižnica železnice, veljá oral (joh) najrodovitniše zemlje za Za našo mladost ali kakor Nemec žito po 50 gld., v nerodovitnem Badenu pa veljá ravno toliko zemlje 3000 do 5000 gold. To je silen razloček in zakaj neki? beno govedo Od goveje kuge na dalje. Zagurji na Notranjskem ni po 23. juniju no- pravi „Jugendbi-bliothek", kakoršne dozdaj nismo še imeli. Namenjena sta, kakor kaže nju obsežek, prva dva zvezka nježni mladosti, in več ko bo zvezkov , bolj se bode skrbelo tudi za odraščeno mladost, da dobiva Čedno, kratkočasno pa ob enem tudi podučno berilo v roke. Da je gospod več zbolelo 5 med ove ami pa zboli sem ter tjè še ktera, tedaj se pasejo v ločenih ograjah pod čuvajstvom vojaškim. Ker se v Trstu od 16. dné goveja kuga več, je c. k. gosposka 8. dné t. m. izrekla da Trst ni več kužen. m. ni prikazala Praprotnik vès mož zato, ni nam treba še le doka-zovati; živa priča so tudi delà njegove, ki jih je ali sam spisal ali vredil. Tvarina, ki jo zbira, je vsa pripravna umu otrocjemu, jezik pa je tudi vsakemu otroku lahko razumljiv, gladek in čist slovensk. Letošnji zvezek pnnaša iz natoroznanstva mične povestice ? ki jih raz- JUOlVa KJ* VlJLl^ tt A Al • J.ZJJL ^rVJLCLj okraji novogradskem (Ca- stelnuovo) je od začetka kuge do 4. t. m. v 8 vaséh 61 tikovali jasnujejo lične podobice. Kakor nalašč je „Dárek" za šolske darila! Pa kaj bomo na dolgo in široko kri- goved pod zlo šlo, ovác pa 52. ? ker najlepšo kritiko so tej knjižici pisali ne- Kr. deželno poglavarstvo zagrebško v dopisu . dné t. m. naznanja, da na Hrvaškem v zagrebški županii HHHj je goveja kuga na novo přijela sela Konjskovsko in kmečki pozabljivi naš S lom šek, kteri so sami bili najbolj skušeni pisatelj različnih knjig za slovensko mladost. Naj bi „Darka" ne pogrešali v nobeni gosposki in Mekušje v okraji banijskem, Osojnik v okraji severin-skem, mali Vratnik v okraji samoborškem, Odro in trg Sisek v okraji siškem. Potihnila je v 16 selih, tako, da je zdaj še v 13 selih zagrebške županije. — Iz reske županije se poslednji čas ni slišalo, da bi segala dalje. 1 • v • 1 • • hisi, kjer je kaj nježnih otročičev! kaj uči Náte za pokušnjo eno povestico: Kaj nas živali ucé Mala Lizika je v šoli slišala, da nas vsaka žival _ A_-------— ___ ---------, pazimo, kaj vse delà. Ko gré Lizika iz Novakah in Banii poleg Karlovca je 22. dne p. m. g0ie domů, vidi, da mravlja teče čez cesto, Lizika jo )vedo brzo nosrinilo za vrančnico. v»a<™™v: vekoč * 1-^iTûi tnrowlío Irai mp> nma eno govedo brzo poginilo za vrančnico. Kako nalezljiva je kuga tudi med o v cam i, pokazalo se je vnovič v crni in grdi Dragi pod Snež- nagovon dan Mra vi j go daj 77 77 in še POVOJ , 1JL11 O» V JLJ <* , IV CiJ uvio * Učini te deíati. Jaz vstajam vsaki mravij kaj me učiš -------J _ ----------------O ~~---- ~ " O i VI Cl i 1 , 111 OC IC , ko gr O OUiilVjO £JC*> V/JL \7 , j Vl&JMUJ. nikom v kantonu ložkem, kamor je prišlo nekoliko delati. Le pazi, in boš vidila, da vès dan pridno delam drobnice iz Zagurja. Tù je na paši izmed 620 ovác in da nobene minute leno ne zamudim, in vendar ne jih od začetka tega mesca za kugo zbolelo 140, poginilo solnce za goro, jenjam 102, prebolelo 20, 18 pa še bolnih ostalo 15. dne t. m. dobim za to nikakoršnega placila —, r--------—, — r~ ~~ -------------- — .... ............Lizika gré naprej in pride v neki vrt, ^ Gospodarji, ki imate v šneprskih gojzdih kaj opraviti, lep čbelnjak. Tu po trka na čbelni panj in pravi varite se teh okuženih krajev, da ne zatrosite čbelica kai me ti učiš?" v/ , • • 11 lili 1»1l V ? •) bil varite se teh okuženih krajev, da ne zatrosite cbel pošasti v svoje hleve po živini ali ljudéh! 77 Povej 7 Cbel kaj me ti V • V UC1S „Učim te, da bodi d Le poglej nas iia.3 je, ivi liuiiii U. Cl cimu. * ocirwcii vvy, niv/i.« nobena ni drugi na poti. Vsaka gré o pravem času r v • • "I v nr_. V^ « Slovstvo slovensko. Zgodo vina sv. ap ost olov slovanskih Cirila in Me- vén na pašo, in v našo hišico, da nas boš bolje poznala. Dvajset tisoč ki notri delamo. Vsaka vé, kaj mora delati, in â A m «r ▼ 1 # V pride o pravem casu nazaj toda. K tisočletnici jubilejni slovesnosti pokristijanjenja naših slovanskih praočetov. Po najnovejših in najboljih nekaj zakopuje. K njemu gré in ga vpraša Ne deleč od čbelnjaka vidi Lizika kuža bel « « m mu* • m # V 7 ki 77 Povej 7 virih česki sestavil dr. Jan. Bily, farmešter dieceze Brnenske na Moravi. Poslovenil in založil Janez Maj- belec 7 kaj pa ciger v Mariboru. 1863. Belec: „U v* v UC1S te V Pragi. Tisk Karla Bellmanna imam mastno 7 bom ki mi je da bodi varena. Poglej, tukaj poldne ostala. Zakopal jo in Pod tem naslovom smo dobili zdaj tudi mi v roko takrat poiskal, kadar bom zopet lačen v „Novicah" ze večkrat omenjeno in željno pričakovano tel Lizika pride na ďvoi;išče, in tu vidi na plot knjigo. Res! krasno delo je na vsako stran vredno 7 ki ravno s 7 7 Pov ej mi da jo vredimo prvému predalu slovenskega slovstva, ker deklica 7 petelin 7 Jami poči in gl me ti učiš ?" io zápoje, ga vpraša \ 229 Petelin: „Učim te, da zgodaj v s taj a j. Solnee spodine!); „groja" (groždje) itd. — Na 32. strani trdi zjutraj še ne prisije Čez goro, že pojem in skočim z sicer prav ? da gredi. Zjutranji čas je za delo najbolji čas. In kdor Kara Georgevitsch" (Kara Gjorgjevič) zgodaj začne delati, gré zvečer lahko pred počivat. a pomenja „sin Kare Gjorgja" ,pristavi pa napčno opazko da ta način imenovanja je pri vseh Jugoslovanih v šegi, 9 Potem gré Lizika memo hleva. Tu sedeta na pragu le pri Hrvatih in Dalmatincih ne (?!). Pravi tam ob enem tudi, da pri Arabcih je ravno nasprotna šega dva bela zajčka, in se tako trdo vkup tiščita, kakor bi si kaj pripovedovala. Lizika jima pravi: Ljubčka v tem oziru. Kako malo mu je znana dalmatinska narodnost, nam kaže njegova opazka, da neki zdravnik kaj me bota vidva učila?" Zajčka: „Učiva te, kako moraš bratce in se- v Ložnici na bosenski meji je Damatinec strice rada imeti. Midva sva brata. Oba jeva eno zategadel govori le talijanski. ? in pa da deteljno peresce, oba pijeva iz enega korita, oba leživa 2. (Srbské postave.) Paton piše (na 32. strani), da v eni luknji. Vedno si vkup igrava, in nikoli eden dru- srbski kazenski zakonik je osnovan po avstrijskem zega ne draživa. Kamor eden poskoči, poskoči tudi državljanski pa po francozkem (Code Napoleon), daje drugi za njim". ................pa v tem zadnjem beseda „hypothéqué" (zastava ali hipoteka) prestavljena v srbsko z besedo: „apoteka* (lekarnica !). Lizika gré v hišo. Tù sedi pri peči macka ? in si c ušesa umivah Deklica pravi: „Gotovo, muca, tudi ti me boš kaj učila. Povej, povej mi tudi ti kaj !" Mačka: „Učim te, da bodi snažna. Jaz ne morem , da da bi bila le količkaj umazana. Dobro vém trpeti, imajo Ijudje veliko raje takega, ki je vedno čeden. Zato se večkrat umivam , in ni se mi treba sramovati, naj . (Srbské pesmi.) Tudi po Patonovem mnenji (na 39. strani) med vsemi slovanskimi narodi nima noben drug tako obširne zbirke izvrstnih narodnih pesem. kakor pravi Paton pride v hišo kdor koli srbski: „Mikavna lepota dežele" kteri prebiva ta narod, ostanki divjega basnoslovja v v Lizika si je dobro zapomnila vse, kar so ji pove- dale živali in pravi: „Tudi jaz bom vedno rada delala bom redna in varena, bom zgodaj in sestrice rada imela, in bom vedno y bi me živali osramotile.'' vstajala, bom bratce prav snažna ; sicer ^■lmph HBip mm, ki v svojih splošnih lastnostih ima neko podobo z grskim in skandinavskim basnoslovjem, predrzni značaj tega naroda, nasledki neštevilnih malih vojsk (gueril) s so- vražniki, in pa tisoč druzih prigodkov Yiamnm; j^c* novv, vix i^xu - VS6 tO Jô pO~ vedano z besedo, ktera v svoji muzikalni sladosti je drugim slovanskim jezikom to, kar je talijanska beseda Národně pesmi goriških Slovencev. jezikom zapadne Evrope. Pesnik zadnjega roda srb- skega je Milutinovic, ki ga nekteri imenujejo tudi ;,bal- svetega zakona. moz zmeren (Iz Grgarja.) kanskega Osiana", rodil zadnje leta osemnajstega veka itd. in razumen, ki se je Oj sveti zakon, zakon svet, Ker ni tela ne piť ne jesť, Kako si ti lep, kako si ti svet, Tudi ne lepo zapeť: Lih kakor je cei ta 'zvoljen svet! Zaki ne poješ, tičica, Ena ptičica je priletela Iz dežele štajerske, In je lepo prepevala Od zakona svetega. Zaslišal ju je kriški grof, Klical je svojega hlapeca: Le sem, le sem ti hlapec moj Pojdi mi vlovit tu ticicu, Jez ti bom dal prav dober Ion Kakor si enkrat pojela? TiČica je odgovorila: Ne bom pela, ne bom jela, DoČer ti hlapcu Iona ne daš. Le sem, le sem, ti hlapec moj Naj ti dam tvoj lepi Ion, (Srbi v drinski dolini.) V pogovoru z nekim duhovnikom v drinski dolini ga Paton vpraša: „Ali veste, kaj da mi je doslej bilo najveće veselje po mojem oče \ tukajšnem potovanji? a » Komaj bi to uganil' c mu odgovori duhovnik. „Vidil sem veliko družbo vaših ali siromaštva revščine > kmetov, pa ne sledů hudobnosti nisem pri njih zapazil. To je pač gotovo najbolji dokaz . da tukaj posvetne in duhovske oblastnije prav XVCIZJ y VACAi turvci ) \JKJO\\j>LUU Ali dobro izpolnujejo svojo dolžnosť i mu je na to rekel. Jez ti bom dal 300 križanih kron, Duhovnik se pri tem posmehljá z neko radostjo. Jez ti bom dal svoj beli grad, Jez ti bom dal 300 križanih kron, Jez ti bom dal svoju sestru Jez ti bom dal svoj beli grad Jez ti bom dal svoju sestru Za brumnu ženu in poštenu. Za brumnu ženu in poštenu. » Ko (Neka posebna Sega v gornji moravski sem priš v Karanovac' í piše Paton (85. str.) Kadar je Ion svojemu hlapcu dal, svojo hišo. „Dragi gost!" Tistikrat je tič'ca lepo zapela se mi přibližuje poglavar tega mesta in me pelje v mi rece Šel je lovit hlapec tu ticicu, Lovil ju je no leto in en dan. Kadar ju je vlovil ticicu, Ni tela ne piť ne jesť. In je vprašal kriški grof, Od zakona svetega: Oj sveti zakon, zakon sveť, Kako si ti lep, kako si ti svet, Lih kakor ta cei 'zvoljen svet! Zapisal M. Tr—c. vi ste trudni potovanja. Ta hiša je (zdaj) vaša. Mislite si, da ste doma v svoji deželi unikraj morja." Komaj sem se bil vsedel, priđete že dve dekli meni. Ena roki neko precej veliko plitvico. ?? Kaj? Je nesla v že vecerjo? Ste pač natanko uganile poprej očediti Ozir po svetu. Nekaj posebnih odlomkov iz opisa potovanja rekel da pridem." „Ne, ne; vas morave le topla voda" sem jima , zakaj J? sleče ena nogovice y tukaj je bil na to odgovor. Potem mi druga mi opere noge z vodo, in jih obriše. Ko sem se še tega radoval, mi prinese gospodinja kave v prav lični posodi. To mi Je hišna kazalo y Angleža A. A. Patona po Srbii in druzih jugoslo- da potovanje po Srbii je vendar prijetniše, kakor sem vanskih krajih. Za kratek čas ali pa tudi za prevdarek. ga pričakoval. u (Samostani in sole po Ko se je Paton ne- . (0 nekterih Patonovih pogreskih.) Kako slabo da kega dne hotel pogovarjati nedeleč od Studenca poleg Paton v svojem opisu tù in tam ponavlja besede srb- bosenske meje s poglavarjem ondašnjega samostana (klo- skega jezika, ki ga očividno ne ume, nam kažejo ti-le ou^, mu ah ^«v «vx - „, - j— primeri. Pripoveduje , da je prvému srbskému kralju ni mogel izeuzati iz tega slaboglasnega debelaka drugih Stefanu njegov brat Sava, nadškoi' srbski, krono na štra) mu ni šio to prav po sreči, ker s svojim govorom glavo posadil, in da je pri tej priložnosti vpil: Dolgo besed, kakor le-to: „Blagodarim." Med tem priskoči njima nek predrzen mládenec iz bližnje vasi , in pa ve- na] živi prvi kronani srbski kralj in samovladar!" pri- vpraša Patona vpričo omenjenega poglavarja, deva temu še, da so vsi pričujoči za njim vpili: „nogo liko samostanov v njegovi (Patonovi) deželi? ali Je lieto!" (namesti: „mnogo lietah"). Na drugem kraji malo' Prav mu reče Paton. Na to odgovori uni smehijaje: pise: kakor tudi: narodne domo" (národni dom v Zagrebu), „Pri nas je pa veliko šol, kjer se mladina uči mnogo „dobro doche, gospody!" (dobro došli > go- koristnih reči"... hotel je s tem pikati poglavarja kot V/ V 330 lenúha, ki ga je na ta način připravil v neko zadrego, da ni vedil, kaj da bi odgovoril. (Kon. prih.) Iz Karlovca 5. julija. w Ta dan je bil za vso hrvaško deželo jako zanimiv. Kakor je bilo že napove-dano po mnozih časnikih, da bodo Hrvatje obhajali ti-sočletnico v spomin prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanski narod ter hvaležnim srcom častili Boga za podeljeno milost — za najdragocenejo svetinjo, za sveto vero — zgodilo se je tudi v nedeljo 5. t. m. Vi-hrale so že v saboto večer slovanské zastave na vseh hišah v mestu in zunaj mesta. Razsvetlili so pa tudi ta večer, ne da bi bil kdo zapovedoval, čisto iz last-nega nagiba, svoje lepo mesto najnarodniji Karlovčani, in národně melodije svirajoči oznanovali so hrabri sinovi sluinskega polka željno pričakovani praznik. Prva svečanost bila pa je v nedeljo. Ker je bilo vse le zavoljo Boga in Njemu v zahvalo napravljeno, začela se je svečanost tudi z Bogom, kakor smo Slovani sploh vajeni , ker tako učé svoje sinove že pobožne slovenske matere, kterim bije srce le za Boga in srečo domovine. Grom topov in mili glasovi zvonov vabijo rano verne v cerkev čč. oo. frančiškanov, kjer se ima svečanost obhaj ati. Magistratni uradniki v narodni obleki in vse druge društva, moška in ženska šolska mladež zbira se z zastavami v cerkvi, od kodar podali so se v procesii po mestu in zopet nazaj v cerkev v najlepšem redu. Krasen, veličasten bil je pogled, viditi silen narod s cerkvenimi zastavami, vihrajočimi v zraku, gibati se po ulicah, prepevaje pesmi svete nektere, nektere spet čuti srčno moliti. Ob devetih stopi na leco č. o. Pavel Bošnjak, ravnatelj gimnazije, ter dokazuje s tehtnimi besedami pomen današnje svetkovine, kaže poslušavcem srečo, ktero přinesla sta slovanskému narodu slovanska naša brata sv. Ciril in Metod, kaže z navdušeno besedo Rim in Carigrad, kaže, da skala Petrova stoji nepre-makljivo trdna v vseh vekih opomniv tužne osode Carigrada. Po propovedi bila je peta maša. Kakošno moč da ima domaća beseda, vidilo se je tukaj na tem svetem kraji — vidilo se je solzá v očeh starih in mladih čuvši pri službi Božji list in sv. evangeli v domači besedi popevati. Godilo se je tukaj tako, kakor pripove-duje pesnik „svete priče" o naših bratih Primorcih, kjer služijo sv. mašo duhovni v domaćem jeziku, pevajoči: ,,Kažu meni, istina je živa, Da imađe u primorju sliepac, Sto sav misal na pamet nauci, Pak ga slovi od same miline, Tko ga Čuje, pobožno ga sluša. A sto sliepcem umnim se omili, Omili se i narodu svemu! Još mi vele i sam vidjeli glavom. Da primorac, kada sluša misu, Kad mu slavu božju zapjevaju, Od milinja radostno zaplače, Da i duša primorčeva pjeva!" Z vršila tako se je cerkvena svečanost in vsak je z zbujenim in pobožnim duhom zapustil vežo Božjo, zapustil je vsak tempelj Yečnega z vročimi željami, ktere tako milo izrazuje v svoji krasni pesmi uzoriti pesnik : ,,Al je braćo, služba tud hrvatska ! S toga jedan glas je po narodu, Glas se od mog otiskuje srca: Kano što je Senju na kamenju, Da je tako po svoj domovini, Po trojednoj dičnoj kraljevini ; Da nam naši veliki pastiri Po solunskoj podadu se braći, Da nam budu Ciril i, Metodi, I što narod tako živo želi, Majka crkva da mu to udieli: Gdje se u nas slava božja pjeva T Da slobodno majčin glas zamnieva, Da u ime Cirila Metoda Glas taj bude svjetlom milog roda". Ob eni popoldne zbralo se je društvo v Jelačičevi bašči k obedu. Da je bilo vse dobre volje, napijalo da se je po lepi stari hrvatski navadi, misli si gotovo vsak, kdor je le enkrat bil v prijazni družbi naših so-sedov Hrvatov. Izmed mnogo napitnic in zdravic opom-nim le teh samo, s kterimi je gosp. ravnatelj stola vele-častni gosp. Ivan Obradovič, načelnik karlovaški, napil : prva zdravica bila je namenjena slavi blagovestnikov naših, sv. Cirilu in Metodu; druga kralju ustavnomu; tretja narodu slavenskemu : četrta sveštenstvu hrvat-skemu; peta pa, napita po gosp. Tuškanu preuzv. gosp. Strosmajer-ju — vsaka zdravica obudila je tisoč „živio". Med obedom je igrala banda sluinskega polka, večidel narodne melodije, med goste pa se je delila krasna, ravno iz tiskárně prišla pesem „sveta priča" *), legenda o solunskoj braci, slovjenskim apostolima sv. Cirilu i Metodu. îzpjevao J. T. (Ivan Trnski, mili pesnik še mi-lejših „kriesnic".) Po obedu pa je bilo skrbljeno tudi za duha. Igrala se je krasna igra „Bela IV." iz nemškega pohrvatena od Saksinskega. Akoravno so vsi glumci izvrstno raz-umeli svojo nalogo, odlikoval se je vendar posebno g. dr. Dražič (Subie) ; vidilo se je, da mož tudi čuti kar govori. Pred -in med igro je igrala spet sluinska banda. Ko zagodejo „Naprej zastava slave", je ves pričujoči narod spremljal godbo pevajoč: „Naprej zastava slave itd." Priljubila se je tako ta pesem našim bratom Hrvatom, da jo povsod go dej o , pojejo in žvi-žgajo gredé in stojé. Cul sem dečka, ki je pekel janca, da je vrté raženj si brenčal: „Naprej." Po tej krasni zabavi pride neštevilna truma prostega sveta iz mesta z zastavo narodno in pričelo se je veselje prostega naroda. Dělilo se je vino, kruh in pečenka. Zdelo se mi je, kakor da bi bil uzemski pondeljek pri vas v Ljubljani v Lovševi jami; toda še veselejše je bilo tukaj, kajti vino razveseli srce. Kdor je vjel híebček kruha, dobil je tudi bokal vina in lep kos pečenke. Radost je trajala, da se je skoz nebeške vrata prikazala zvezd truma zlata, ktere se umetno narejene (raketeljni) pozdravljat hodile. Prazno val se je tako imeniten dan vredno in častito v slavo Večnemu in zahvalo našim dobrotnikom sv. Cirilu in Metodu, v veliko radost in korist naroda in življenja narodnega. 12. t. m. je bila spet lepa svečanost v Jamici blizo Karlovca. Prevzvišeni vladika gosp. Strossmajer je v Jamici. Sestdeset kočij se je peljalo iz Karlovca in Čez 300 ljudi se je podalo v Jamico pozdravljat moža, kteri žrtvuje vse za duševno korist naroda in kterega narod, ne le hrvaški, temoč vès slovanski tako ljubi, da ni ne ene poštene veselice, ne v sjajnih dvoranah, ne v prosti kmečki koči, da bi se ne spominjalo preíjublje-nega vladika. Gosp. načelnik Ivan Obradovič prosi vladika , naj bi tudi Karlovec počastil s svojo nazočnostjo. Vladika obljubi ne le Karlovčane obiskati, temoč tudi v Severin je obljubil priti k g. baronu Josipu Vranicanu, pogledat Bosiljevo in Lešče, od kodar je namenjen obiskati gg. Mirka barona Ožegoviča, srenj skega biškopa in od tod proti Trstu podati se v Mletke v kopel. Iz Gorice. — Na stroške tukajšne c. kr. kmetijske družbe bo začel ta mesec izhajati mesečen kme-tijski list z imenom „Umni gospodar". Kmetijska družba je bila slovensko čitavnico naprosila, da naj ji brez-plačnega vrednika za novi list preskrbi. Spoznavši važnost in sežaj tega sklepa in početja kmetijske družbe *) Ali bi ne hotlo si. vredništvo „Novic" poskrbeti, da bi se za Slovence ta krasna legenda v naš jezik prevela? Pis. 231 sta prevzela z ač as 11 o vredništvo gg. And. Marušič, učitelj verstva na gimnazii. in pa dr. Jož. Ton kli, kandidat pravosredništva. Konec tekočega mesca julija iziđe prvi list na 1 /,, poli v 8. Izprva se bo razpošiljal novi naš list zastonj, in sicer po okrajnih gosposkah in županstvih. Pri glavni skupščini kmetijske družbe mesca septembra ali oktobra v Tominu se bo zastran tega kaj določnega sklenilo , in če bo kazalo , naročba razpisala. V Gorici 15. julija. 0 — 20. dan t. m. je globoko vrezan v jeklene liste zgodovine slovenske in ni je — nadjam se — močí, da bi ga kdaj iz njih izbrisala. Dragi bravci! ako sem morda popisovaje poprejšne naše besedice s peresom pregloboko v črnilnik segal, da mi je po mestih predebelo pisalo in so se naše zadeve zu-nanjim bravcom v zlati bliščobi jutranje zarje kazale, prosim za zamero za vse nepovoljne krivičice; zberite v snopič vse poprejšne presežke in dopolnite pomanjk-Ijivost tega popisa, kteri bo — bojim se — za golo resnico ravno toliko zaostajal, kolikor so jo poprejšni morebiti presegali. Ko je bil program besede „v spomin začetka omike med Slovenci po kršanstvu in narodne m p i s m e n s t v u" že natisnjen , se je , kar je sicer tudi citavnični odbor dobro vedil, zapazilo in očitalo, da brez cerkvene slovesnosti bi spominskemu našemu obhajilu duše in posvećenja manjkalo. Zatega voljo je odbor z veseljem sprej el novico , da po privátném dogovoru nekterih Slovencov in prijaznem đovoljenji pre-vzvišenega nadškofa našega, bo na Kostanjevici peta maša v spomin pokristjanitve Slovencov. V nedeljo ob 10. se je snidlo čedno število mestnih Slovencov in nekoliko besednih góstov na „kapeli" znaném rajském pre-bivališču domorodnih naših 00. Frančiškanov. Sv. mašo so peli za vse dobro vneti vodja bogosl. semenišča prećastiti gosp. kanonik Jan. Budal. Levitila sta gosp. dr. Al. Zorn, bogosl. prof., in O. Pacifik Fis ter, tudi profesor; druge službe so opravljali samo slovenski bogoslovci. Gosp. kanonik so nas med mašo tudi s kratkim ogovorom spred oltarja razveselili, cesar se zavoljo za pripravo prekratkega časa nismo nadjaii. Tvarina je bila slovesnosti primerno izvrstjena. Kazali so, kakošna dobrota je vera in od kod in po kom so jo naši predniki přejeli, namreč od Ogleja po sv. Mohorji in naslednikih njegovih na prestolu oglejskem, čigar usta-novitve 18001etnico obhaj amo, in (razun Solnograda) po slavnih solunskih bratih od izhoda. Spodbujali so k hvaležnosti za neprecenljivi dar kršanstva rekoč, da hvaležnost se mora v djanji po spolnovanji moralnih kršanskih zapoved razodevati, kakor zahteva nedelj ni evangeljski odlomek, govoreč ravno o dobrem in slabém drevesu in dotičnem sadu, kar se je z glavnim predmetom dobro ujemalo, k^kor tudi to, da so družbo sv. Mohora gorko priporočali in v ta namen njene pravila prebrali. — S pevnice se je odmevalo med mašo najginljiviše slovensko petje, ki smo ga v našem mestu kdaj slišali. Peli so naši bogoslovci, vrli rodoljubi z dušo in telesom, gosp. Miklosičevo slovensko mašo, po ktero se je bilo v Maribor telegrafiralo. Med darovanjem se je razlegala prelepa pesem deloma sv. Mo-horju in Fortunatu, deloma sv. Cirilu in Metodu na čast, izrazujoča pravi značaj slovesnosti po nacrtu go-dovnega govora. Po latinski se je enako izvrstno pelo „Tantum ergo" in „Salva regina." Iz cerkve gredoče je sililo znebiti se raznih občutkov, kterih so bile srca prepolne. Na vsacem jeziku je bila opazka, da zdaj še le vemo, kaj se pravi cerkveno petje. *) *) Pač res! zadnji čas bi bil, da bi se „gnjusoba razdjanja" iz naših cerkvi odpraviia: v mestu namreč tisto neslano golaj- Toliko, kar se cerkvene svečanosti tiče. — Začetek težko pričakovane večerne besede je bil ob 8. uri na-povedan, ali ker je vojaška banda ravno pred čitav-ničnim poslopjem igrala, smo raje enmalo počakali. V dvorani, v slovenskih barvah okinčani, se je odlikavala z bršlinom ovenčana podoba prihoda ss. Cirila in Metoda na Moravsko. Pred dvoraninimi vratmi je bil iz bršlina, v kterega so bile slov. barve vpletene, nekak slavolok napravljen, z napisom: „dobro došli". Od sla-voloka do vhoda so visele po vsem dolgem hodniku zelene preveze (girlande) in lučni baloni v slovenskih barvah , kar se je prav dobro podajalo. Gorelo je v dvorani 5 lestencov in veliko ročastih svečnikov po stenah. 0 8l/2 uri je godba na Travniku minula in na-enkrat je bila prostorna dvorana v prvo samih Slovencov natlačena; Neslovencov je bilo le kacih 10. Razun tržaških in tominskih gostov in naših udov iz mesta in okolice, je bil duh slovenski, sosebno veliko rodoljubov iz Razdrtega in ipavske doline doli pripihaL Na čelu izhodnih teh gostov je bil slavnoznani domorodec — steber verstva in slovenstva po Ipavskem — preč. gosp. kanonik-dekan ipavski Juri Grabrijan z ipavskim pevskim zborom. *) Okoli 83/4 se je še le beseda začela. Vsled programa je pristopil najpopred vrli nas predsednik A. Winkler in začel s kratkim pa gladkim in presrčnim govorom tako — le goste pozdravljati: Gospoda! Ko se oziram nocoj po dvorani, čutim v srcu živo veselje, ker vidim zbrano veliko število dragih prijatlov in znancov iz bližnjih in daljnih krajev. Vidim jih, ki so prišli z izvrstnim pevskim zborom iz rajske ipavske doline, kjer se vrli, za blagor domovine uneti možaki tako slavno obnašaj0 , kjer národna reč, kakor beremo in slišimo, tako živo klije. Vidim znance iz tržaškega mesta, kjer so iskreni rodoljubi prvo citavnico osnovali, in med Slovenci v Trstu in okrog Trsta národno zavednost zbujajo. Tudi nekoliko znancov iz tominskega okraja, kjer vlada duh slovenski čist, kakor zrak tominskih planin. Vidim nadalje naše vrle rojake iz Gorice in okolice mestne, kterih prizadevanje v narodnih zadevah , bo slovenstvu proti zahodu bramba in krepka podpora. In še nekaj veselí me viditi pred sabo, — lep venec ljubeznjivih gospá in gospodičin, ktere s tem, da nad našimi veselicami do-padanje nahajajo, in se jih tudi djanski udeležujejo, očitno kažejo, da so naši reči prijatlice. — Pri vese-licali, ki jih je mlado naše društvo do sedaj naprav-ljalo, ali prav za prav pri eni (velikem plesu) bilo je morda še več povabljencov pričujočih, ali to jemljem, kakor čitavničin predsednik, z veseljem na znanje, in s tem sme se čitavnica po pravici ponašati, da toliko pravih Slovencov in zavedenih rodoljubov, kakor nocoj, ni še tukaj zbranih nikdar vidila. Ta večer, dranje, ki srce in uŠesa enako žali in dulia ne povzdiguje, ampak moti, kakor tudi skladbe razvajenih posvetnjakov, ki se s sve-timi besedami ujemajo kakor — — (Bog mi grehe odpusti). Ali se pravi to mar Boga milosti prositi, če se „Kyrie" ne devet-, ampak Bog zná kolikokrat v prečudnili s mesnih premenah cvili in trobi? Ali pa kaj se v cerkvi manj spodobi, ko na pr. brez-končna ,,fugau pri besedah „et vitam venturi", ki sami Se cele misli ne izrazujete. BoljŠe bi bilo, ako bi se take necerkvene skladbe in nenaravne pevske in godbene umetnije, kjer si bodi, pa le ne v cerkvi, godle in pele; za tekst bi jez potem nasve-toval besedo ,,neslanerijaa ali kaj tacega. — Po vaséh bi bilo želeti, da bi se, razun odgovorov, vse latinsko s pevnice odpravilo. Prostega ljudstva latinsko petje gotovo ne spod-buja; omikane ljudi pa zavoljo barbarskega izgovarjanja latinskih besed in tù pa tam tudi zarad pevske nezmožnosti smeh lomi. O naši Furlanii pa raje molčim. Pisatelj teh vrst se čuti poklicanega in opravičenega pazljivost cerkvenih oblast- nikov na te napake obraćati. Pis. *) Tržaškemu in tominskemu pevskemu zboru ni bilo mogoče priti. Pis. 232 gospoda moja , bo goriška čitavnica vedno v dragem hajilu bilo. — Po sv. obhajilu stopi naš slavnoznani spominu ohranila. Bodite mi toraj vsi, kolikor vas je Davorin Terstenjak na prižnico. Gosp. Terstenjak tukaj, čitavnice za čast. ki ste i V/ JL JL JL UfUl XU • X>/ V Vi X U V XJLI X t Vi. LA | T KJ JL « XX. V/ JL X XJk V-f X w L% J V X^ T V/ X X XX X ^ JL V W V Jli J JUL W J. XX X W • W « X VA ^ L V XJJ IA XX prisrčno pozdravljeni; hvala vam lepa v imenu ni samo izvrsten slovensk pisatelj v vsaki vrsti slov- ji jo nocoj skazati blagovolili. Že večkrat (Dal. prih.) Iz Maribora 16. mal. srpna. Pred nekoliko dnevi smo ga stva, temoč tudi izvrsten govornik. slišali govoriti na prižnicah in v čitavnicah, al tako na-vdušeno, tako živo, kakor ta dan, ni še govoril nikdar. smo dobili dovoljenje od si. politične uradnije, da smemo Po historicnem , najprostejšemu člověku razumljivem dne 3. avgusta t. 1. svojo narodno in slovstveno tisoč- vvodu o upeljevanji kršćanstva v teh deželah je razložil letnico sv. Cirila in Metoda prazno vati. Kar se tiče življenje in delo vanje sv. apostolov tako mično in v vsakem oziru podučljivo, da bi res vredno bilo, da bi ze deloma obljubljenih, deloma stroškov, imamo za-nje izplačanih 600 gld., in tako nam je mogoče, na nekem se ta govor natisnil. Potem razloži 7 zakaj smo se na prostorném vrtu v predmestji sv. Magdalene neko lepšo Po nik vi zbrali, da namreč molimo za ustanovnika stavbo saj za pevce in za sliko naših slavnih blagovest- bratovščine sv. Cirila in Metoda Antona Martina nikov napraviti, ker nam mesto ni toliko prijazno 7 da Slomšeka, slavnega v Gospodu počivajočega Škota bi bili v njem dobili pokrito dvorano. V kratkem bomo drugega Metoda. Ko je gospod govornik slavno pa vstopne liste razposlali, in potem vas, ljube domorodce mukotrpno delovanje sv. Metoda primerjal z ravno tako in domorodkinje lepo prosimo, da priđete. Prostora bo slavnim in trudapolnim delovanjem škofa Antona Mar- več kot lani potili 7 pri naši obletnici, tudi se ne bomo toliko 7 samo Bog daj nam lepo vreme. Pesme, ki tina, so iz oči vseh poslušavcov tekle grenke solze ža losti in milovanja. Slednjič je opominjal poslušavce, naj se po nacrtu pevati imajo , smo sicer razposlali vsem ostanejo 1. zvesti katoliški kristjani, kakor njih pred- znanim pevcem v mariborski okolici. Ker pa gotovo dedje 7 naj ljubijo svoj materni jezik, posvećen od vseh ne poznamo, kteri bi se radi našega petja udele- sv. cerkve in naj ostanejo zvesti svojemu narodu in svo- žili 7 zato naznanjamo, da bo v nedeljo 26. t. m. ob uri zvečer še glavna skušnja za pevce; vabimo jemu stanu 7 in naj bodo zvesti podložniki svojemu tudi vse pevce, ki dozdaj še not niso dobili. nJe.l Prof. cesarju. Omenil je lepih čednosti starih Slovencov 7 kterih že Helmold vrstnik sv. Metoda pise, da od ni Majcigerjeva knjiga je predsinočnem v Maribor do- bilo v oni dobi pobožnišega naroda kakor Slovenci, kteri spela, H ■ WĚ MMMj^^^H ~HHI HÉH MB m Je res tako čana, da enake slovenske knjige lepa, s tako lepimi podobami kin- so ljubili in častili svoje duhovne, bili gostoljubni in še m. Se vé, da tudi Slovencom kaže, kako so v zadržaj je jako zanimiv, ki kršćansko zvezo pa tudi v slovsteno prišli z vsemi drugimi Slovani dobrotljivi in usmiljeni do svojih bližnjih itd. Po pridigi je bila vélika peta sv. maša v belem oblačilu, ki so J° služili gosp farmešter M. Ivane, ob- po neumrlem prizadevanji naših blagovest- dani od več duhovnov; domoljubni in pridni gospodje nikov sv. Cirila in Metoda. Tako smo se radovali v učitelji pa so peli navdušeno pesem v čast sv. Cirilu in našem društvu, kakor da bi se nam s tem prvim sadom še dosti več obetalo prihodnjega sadů 7 naročnikom že razpošilja; kdor pa ni bil naročen se pri gosp. Majcigerji, kot založniku knjige, ogla Preteklo nedelj odbora se Metodu Ipavic napravil mičen napev za ktero je slavnoznani skladnik gosp. dr. G» 7 naj Naj še tukaj omenim 7 kako je sklenjeno zastran Vse nova odbornika spomenika v čast rajnemu škofu Slomšeku. Poni-bila v čitavnici tudi volitev stalnega klanska fara bode dala napraviti v farni cerkvi nov ostalo pri starem, samo da sta bila za oltar v čast sv. Cirilu V se z volj in dr. Prelog, zdravnik tukaj dr. Vog in Metodu, dalje bode marmorna 7 kanonik, ploša oznanovala potomkom , cla so v tej cerkvi kršeni Janko. bili slavni škof Slomšek. Vendar tako slavni mož, kakor (Konec.) Iz dinarske dekanije na Staj. 12. julij e v edo je v Ponikvo prišlo vec hovnov spovedovat, ker tam so se zbrali julija du-vsi 7 so bili Anton Martin Slomšek, zasluži spominek kteremu bode daroval vès slovenski narod, so, kakor so gospod resnično rekli, vse darovali sloven- Saj družniki in družnice bratovščine sv. Cirila in Metoda, skemu narodu: svoje življenje in premoženje, se trudili za njegovo dušno omiko in materialno blagostanje, zato je že unidan več častivcev rajnega slavnega Slovenca da molijo v cerkvi, v kteri so bili kerščeni početnik in ustavnik te bratovščine, prezgodaj umrli, na veke slavni škof Ant Mart Slomšek. Že v lanski Danici" sta, še preden je obletnica za celovško razpisana bila, oznanila gospoda farmeštra „Zgod škofijc ogledalo mesto na „Slomu' í > da se na zemljišču očeto- Keše D. Terstenjak, da hoče duhovstvo šmarske dekanij in na vega doma postavi spominek, in sicer kakošna kapela, ktero bode vsak pošten katoličan in vsak slovensk do- moljub spoŠtljivo pozdravil, ko bode se memo peljal po Ponikvi skoz celo osmino obhajati tisočnico sv. Cirila južni železnici, zraven ktere stoji rajnega slavnega s ko fa m Metoda 7 m jedno žalostno obletnico rajnega škofa očetov dom — zibelka najzvestejšega slovenskega sina 7 Antona Martina Slomšeka. Al ker je pozneje od svit leg kteri, kakor je gosp. govornik resnično rekel, se tudi sedanjega škofa tisočnica bila odločena na čas od ni sramoval mitro na glavi noseč in s knežko Častjo 5. do 12. julija, se je obletnica Slomšekova tudi v ta obdan —svojega slovenskega rodú. Gosp. govornik je cas pi Zbralo se je 18 duhovnov; ljudst ver- krepko farmane poniklanske nagovarjal 7 naj oni 7 ki so nega bilo je toliko, da je še velika in prostorna cerkev za olepšanje svoje cerkve in farovža že toliko storili 7 bila premajh dolg Fr élikem altarji je stala osem čevlj tudi pri tem pripomorejo. Kolikor mi poznamo blage slika sv. bratov, ktero je poniklanski učitelj gosp. čute slovenskih duhovnikov, so vsi pripravljeni donesti Kraner prav izvrstno namalal. Ob 1 /„ 9 uri so svoje mile darove, zato pa tudi uparno, ko bode druga se zacele zadušnice cerkv raj slavnim škofom. Na sredi obletnica, da bodemo na Ponikvi in Slomu zopet stal žalostni katafalk s škofovskimi znamenji. sicer žalobně pesmi, zapeli tudi Ko 18 duhovnov in 14 učiteljev stopi pred oltar in za- bodo slišali ondi , in slovenski narod bode veselja glasovi 7 se doni: ,,Regem, pokazal, da v ze začel gl cui omnia vivunt, veni adoremus" za predragim višim pastirjem i o k je se . Po zadušnicah so peli šentjurski gosp. farmešter Dav. Terstenjak crno sv. mašo, pri kteri so duhovni stregli. Po tej sv. maši so maševali domaći gosp. farmešter za vse brate in sestre bratovščine sv. Cirila in Metoda in ob- Janezu Kešetu, kteri so ti lepi slovesnosti bili po-hajali verne. Več ko 1500 jih je tisti dan pri. sv. ob- četnik, in za-njo darovali moči svojega blagega duha> tudi drugega Metoda zná čislati in mu hvaležen biti za velike velike zasluge njegove. Na koncu naj še izrecem presrčno hvalo gospodu oskrbniku šmarske dekanije, visokospoštovanemu za čast gorečemu gosp. farmeštru Božjo unetemu, za svoj 233 in kakor pravi Slovenec pokazali lepo krepost slovensko — gostoljubnost. Iz Ptuja na Staj. (Vabilo.) Da se posvetovamo zarad postav prihodnje ptujske čitavnice in da se izvoli odbor; se vsi gospodje, kteri so že ko udje podpi-sali ali se ko taki pristopiti želijo, vabijo prijazno vélikemu zboru. Snidemo se pa v četrtek 23. dne tega mesca ob 10. uri predpoldne v dvorani tukajšnega mest-nega strelišča. nimaio vec one vere ktero so z mečem razšir njihovi jali nemški križniki. Kako celó drugačih pomockov sta se poslužila blagovestnika , kterih tisočletni spomin mi danes slo vesno obhajamo, jn glejte! kakošen sad je iz njihovih Ptuj julija 1863. Začasni odbor. Ljutoiiiei* na Štaj. Slavno smo obhajali v Ljuto-meru o. julija god ss. Cirila in Metoda, ter jima se zahvalili za velike zasluge, oziraje se na nju duhovno de- lo vanje. Vendar smo še našima blagovestnikoma v trudov prirastel! Sest sto let pozneje so Slovani, kterih predstariše sta učena solunska brata pokristjanila, ohra-nili Evropi kršćanstvo. Da ne bi bilo Sobieskega pred Dunajem, in hrvatskih in slovenskih vitezo\ Evropa bi bila zapadla Islamu. To je^veliko delo Evropi rešit kristjanstvo in civilizacijo ! Žalibog! nehva-ležni svet to rad pozabi, in nedavno je znani publicistni predrznil pisati: da se, ko se prek Sotle , kakor samo to, se še drugem obziru mnogo namreč naše slovstvo. hvale dolžni ; utemeljila sta nam ta namen hočemo imeti ljuto- merski in obližnji Slovenci 30. avgusta letošnjega leta kteri povabljamo rodoljube vseh stanov. maša svečanost, Služila se bode ob 10. uri v Ljutomeru slovesná s slovenskim petjem. Popoldne bo beseda v Kodroipovem gradu na Podgranji pol ure od Ljutomera. Ob pravem času bodo častiti bravci kaj več o tem zvedili. V. Murski. pisatelj stopi, ne najde nič drugega imenitnega da tam — Hrvatje prebivajo!! Slavno društvo ! Slovani so za kršćanstvo dosti trpěli, in obilo število zdaj še dosti za nje terpi, — zato pa je Slovanom kršćanstvo tudi tako milo in drago. In kako bi jim posebno ne bilo? naše Saj v njem naj dej o vso svojo tolažbo slovensko pleme. Odtujilo se je narodu del inteligencije; jezik naš gojite edino cerkev in domače ognjišče ; materialne naše moči so oslabljene ; veći skoro edino plug in molitva nas preživlja kaj bi Iz Celja. vrsto slovesnih obhájil tisočlet- nice sv. apostolov slovanskih Cirila in Metoda smemo (>n0 stori nas zamoglo v takšnih mukah bolje tolažiti, kot vera? Al kršćanstvo nam je v se tudi mi Celjani z vso pravico našo osemdnevno sveča- smo 5. julija s slovesno peto mašo ? tudi iz druzih vzrokov drago, da je naš narod zdrav in čvrst. Za život liost postaviti, ktero začeli in 12. ravno tako končali, in pri kterima so pevci naše čitavnice z mnogimi drugimi rodoljubi prvikrat slo- narodov je treba moralnih in Rim zapustila svoje lare in močí. Ko sta Hellada penáte, m začela modro- vensko mašo popevali ? ktero Je naš pri dni m za slo- vatí, sta začela se majati in padati. Poglejte v evropski zapad. Skoro večina njegovih prebivavcov je zapadla skepticizmu, m kako je tam društveno življenje? Dosto vensko petje že mnogozasluženi g. Tribnik navlašč za preveč nahajaš v njem napuhnjenega duha in mrzlih to slovesnost zložil bil, tako lepo in izvrstno, da so vsi, src, in pa grđega egoizma, ostudné sebičnosti. Sloven- Slovenci in Nemci, ki so j o slišali^ njemu, kakor pevcem ska inteligencija zapopada ta žalostni stan, zato tako glasno in zasluženo pohvalo daj ali. Beseda, ki smo y goreče pestuje kršćanstvo, zato je zvest prijatel jo zvečer v čitavnici imeli, je tudi ravno tako na vsako krščanshega častja ali kulta. Zategadelj so vse naše m se stran prav dobro se obnesla. Razun mnogih gospá in gospodičin in domaćih in vunanjih rodoljubov iz La= ZUiirom drži mej dostojnosti; zategadel jemljemo sim- veselice tudi poštene, naše obnašanje resnobno s kega ? Žavca in Šentjurja sta nas tudi posebno še go- spoda dr. Gustav Ipavic, slavni slovenski skladatelj, m pa dr. Jož. Vošnjak iz dalj ne Slovenske Bistrice s svojo nazočnostjo počastila. Pred večerjo, ktero je skrbna go-starica čitavnice za čč. goste na lepem in hladném vrtu poleg čitavnice pripravila bila, se je pred jako prijetnim petjem in sviranjem naš ljubeznjivi, Slovencu kot Ne-slovencu vrlo znani šentjurski župnik, gospod D. Terstenjak oglasil in pred krasno osvetljeno in ovenčano sliko naših apostolov s sledečim važnim in zanimivim govorom „besedo" pričel: bole za narodni kult iz kršćanskih uzorov ali idej, ne pa iz uzorov modernega paganizma. Nam zategadelj očitajo, da smo sovražniki napredka. Cislano društvo! z besedama „napredek u in „omika" današnji svet rad malikuje. Mi nismo neprijatli razumnega napredka; mi ljubimo omiko, pestujemo znanosti ali v svojem politič- , društvenem in slovstvenem življ enj i se držimo večnih res nic, ne pa sivih nem pozitivnih načel teorij posameznikov. Zgodovina drugih evropskih narodov nas uči 7 da umira državno društvo in domače, ako zapusti izvir, Slavno društvo! Drugokrat smo se danes v tem kteri že 1800 let blagonosno teka ako zapusti luč letu v ta namen tukaj zbrali, da slavimo spomin mož 7 AV UV^A A J.KJKJKJ AV^L KJ A C*^ A A KJ 011W LV'iVtl , - CliAVV ZiWjJ n IIA^ z nebeških okrogov prišedšo, in sledi sklepom dvom- ktera sta slovanskému narodu neskončne dobrote storila. ljivega in blodečega človeškega duha. Le v kršćanstvu In z vso pravico! Ta velika moža sta zapopadla moč nahajajo narodi svojo žizen. rŠčanske ideje, in sta tako postala osvobodnikaslo- To resnico Je kršćansko slovanstvo zapopadlo, zato in če vanskega duha. Kršćanstvo v materni besedi prinešeno tako vroče časti in poslavlja blagovestnika svoja, Slovenom je postalo trdnjava, ktera brani in branila naši nasprotniki v tem vidijo demonštracije, nam za ta- bode naravnost slovensko let 7 7 m še za nami, še komaj prav znamo le zdaj, ko imamo tisoč košne demonštracije ne samo nasa visoka vlada, temoč uvažavati veliko delo vse evropske vlade morejo hvaležne biti, ker se poga- nj amo blagovestnikov naših. Sicer so tudi drugi kršćanski mo-žaki razširjali po slovanskih zemljah kršćanstvo, vendar nobeden s tolikim us pehom. Opominjam samo na sveta, ostanejo za načela, ktere oblažujejo W t V 1 X IV X XXX LI O p V II U XXX» V^ j^J V/XXXXXX J CtXXX UW111V JULUJ KJ Y VtMí ^ ^ frankobrodski zbor 2. februar]a 1174, kjer je znani mož svobodě mi ne iščemo v z mogočno besedo nagovarjal kralja, zbrane škofe in I ^H H v aj o države in človeštvo.iT Mi 'dobro vemo, kedar svoboda izgine iz hlapci. gospodar] i m pa kneze , na] se napravijo ne iva oiuvcuojvu aj uuoh c* ,, ci ^ u^- umnv^ ov uv om^jv ^v/^i-i. ivt lendos penitus, aut certe convertendos", in znano je, Vse to nas uči kršćanstvo kako so te besede navdušile zbor. in nad slovensko ljudstva „ad de- kako jelo tako imenovani „wendisch Kreuz", je vse pri razujzdanosti, temoč v postav-nosti. Mi vemo, kakošna dobrota je omika; al v imenu omike se ne smejo podirati božje in človečje pravice. ^■■■■■riBB ' ktero ze tudi razun tega okreva izobraženega slovenskega domoljuba. Za đomo- 7 Je šio rodne prizadevanja ne dobiva nobeden izmed nas č a s -kristjanit — in pa politike Karolingov nastavljat. Al, nega dobička. Vsak more velike žrtve doprinašati. ne ker pogon ni bil čist, tudi ni bilo blagoslova. Res so samo materialne, temoč tudi dušne. Treba mu je veliko Slovane med Labo in Sprevo pokristjanili; al nasledniki zatajenja samega sebe, treba mu je pogumnosti 7 po- trpežljivosti. ne iz vere In ? od kod izvirajo te patriotične kreposti ako blagostanje naroda. da živimo celoti da ? bližnjico zanesla, kjer že čez sto ovác je nagloma pogi živimo za nilo ? toraj imamo mi kugo blizo, ki nas še s strahom Ostanimo toraj mi, kteri se med izobražene štejemo ; navdaja ; vendar zaupanje imamo v Boga in našega okrajnega prednika, ki si z vso močjo prizadeva ome- na visoki stopnji nravnosti, in tako bodemo ob- njeno nevarnost odvrniti. — Še bi ti vedel kaj povedati varovali tudi narod naš nezdravih idej — in narodne od pretepov in pobojev v tukajšnih krajih navadnih, pa propasti. Naroda slovenskega je majhno število; nepo- naj bo zadosti takih žalostnih pripovedk. gode stoletij so ga silno uzdrmale. Vendar V se čvrst in zdrav med vsemi nezgodami, ko so drugi ostal veči Pri sv. 3.ci 16. julija. Ves Tvoj Modre-č. narodi zginili iz pozorišča sveta. Kaj nek ga je ohra-nilo? Kršćanstvo. — Ostal je zvest sin svoji cerkvi in ta je bila zavetje jeziku njegovemu in samostal- praznikih ne bojo popoldne in zvečer prodajali več nosti njegovi. Vodimo ga toraj dalje naprej po zelenih Samo štacunarji, ki prodajajo špecerijsko blago, imajo Iz Kranja 12. julija. Tudi naši štacunarji so sklenili, da od zdaj za naprej ob nedelj ah in livadah večnih resnic, in on bode ostal krepak, čvrst do ure zjutraj odprte štacune. Zlo se že veselimo in zdrav, dokler previdnost Božja bode trpela različne prve slovesne besede v novi dvorani naše čitavnice narode in različne jezike! Bog pomozi!" ktera bo, kakor slišimo, 16. avgusta; gotovo pa vendar Po večerji se je pelo, plesalo in rajalo tako, J. V »^VXjl JV, ^ —--- ---- ---v---— moramo to besedo res med naše naj veseliše šteti. da to še m. Pravijo, da bodo počastili našo čitavnico pri tej priložnosti izvrstni pevci ljubljanske čitavnice, kar bi — (Se ena zahvalnica g. M. Hermanu.) Pred tednom nam bilo jako po godu, ker že davno želimo njih iz-je šla iz Celja še ena zahvalnica v Ptuj slavnému de- vrstno petje tudi v Kranji slišati. Znani vrli pevci ra- doljški se bodo, kakor nam je zagotovljeno, tudi ude- Te dni nas zapusti naš še komaj ? ležili te besede. želnemu poslanců, precast, g. M. Hermanu, ktero je podpisalo okolj poldrugega sto slovenskih rodoljubov večidel kmetov iz škalske in slovenograške okolice, přiznavši velike zasluge vrlega ptuj skega poslanca, štovani duhovni pomoćnik gospod M. Smole, ki je pre-in spodobno cenivši nja žlahen trud in pošteno poga- stavljen v Ribnico. eno leto tukaj bivaj oči, od celega mesta ljubljeni in spo njanje v stajarskem deželnem zboru za svete pravice Slovencev. Slava mu in hvala! čitavnica Iz Tomina. 14. dné t. m. je imela naša besedo. Deklamovale so ta dan 3 nove govornice, ki so svoje naloge nepričakovano dobro z vršile. Pevci so pe-vali zraven druzih pesem tudi prvikrat „Domovino". Veselica je se končala z mičnim govorom o národnih shodih, kterega je besedil gosp. dr. Lavrič. *) (Vabilo.) 4. avgusta bo velika beseda. V program smo stavili: Pozdrav priŠlim gostom, deklamacijo „Leonora" poslov. dr. Prešeren, in iz Silerjeve tragedije dvogovor med Jovano Kenedi in Marijo. Zraven teh pridejo na vrsto tudi druge deklamacije in razno petje. Za ta dan pričakujemo tudi bohinskih pevcev, kteri so obljubili, da nas pridejo obiskat. Tudi povabljamo vse druge domoljube, prosé, naj nas počastijo. Tominu dné 16. julija 1863. Odbor čitavnice tominske. Nabrežina 19. mal. srp. M. — Poleg tukajšne po- staje je danes gosp žl. Gironkoli, c. kr. sodnik iz Ko- mena 7 po nesreći pod hlapon padel, kteri mu je ma-homa glavo odtrgal. Iz Notranjskega. B. gosp. A. D. pri sv. P. v L. Dragi prijatel! Nič veselega ti ne vem iz tvoje domo- kratki dobi treh M.. vine in njene okolice naznaniti. tednov tukaj nesreča za nesrećo sleduje, tvoje rojstne fare je klada kmeta do mrtvega potrla, ko vasi je v S. gojzdu kradel. Očitna kazen Božja! B. je kmet iz Gr. županije doge nakladal, zleze tedaj na visok voz 7 začne raj ti jati mocjo na tla treši, da vès pa venga poci m reveza s tako přetřesen in zrušen čez dve uri svojo dušo izdihne. Bil je udovec, ki je zapustil dvoje še ne doraŠenih otrok. — Preteklo saboto je v tukajšni vasici R. 14 let star fantič z nabito puško Je igraje sosednega 4 leta starega otroka vstřelil, da bil pri ti priči mrtev ; svinčniki so nesrečnemu detetu v možganih obtičali. Kdo je več kazni vreden: ali mladi nesrečni střelec ali lastnik puške? Zapomnite si ta žalostěn izgled nemarni stariši! — Že je bil strah zastran živinske morivke nekoliko potihnil, kar se je hipoma spet oglasil. Znano ti je, da Pivčani leto za letom velike čede ovác v šneprske gojzde na pašo priženo. In glej, ravno ta drobnica je znano hudo boiezen v našo V *) Ce bo le mogoče , ga bojo n ati silile**,, Novice". Vred. Iz Ljublj fine.) (Gospodične pri izjjraševanji iz slo Zadnj 77 Obljuba dolg delà. Novice" so obljubile, slovenskemu svetu o ízpraševanji imenovanih treh gospodi m 7 Melanije II in Marij (Eme Preliho ve) kaj več povedati v svojem prihodnjem listu; toraj svoj obet spolnovaje čutijo zlasti dolžnost, opravičiti svoj sodnji izrek o tem izpraševanii. Te svoie sodbe, v malo besedicah izrečene kakor Če danes enogla 1 • V • - dicm 7 pa ne morejo bolje opravičiti, pricevala vseh treh gospo- bodo naznanijo dražim svojim bravcem. Iz prepričali, ali je bilo to izpraševanje jih se šala ali res- nica, in ali je gosp. izpraševavec z nami enih misel, ali ne. Tako-le se omenjena spricevala 77 Pi s m praševanka imela izpraševanje bilo je v tem ; da Je 1Z- svoji prijatlici pisati list odločenega predmet tri glagolske debla prevoditi v razne vrste y in J ^lu^vioivv uvui« jjj. t> v uuiiii v j. aiiic vio ic , .iju , sedem glagolov izpeljati v tvorivni in trpivni přetekli priložni deležnik ; sedanj določnik in velevnik praševavka je v pismenih svojih delih pokazala venski jezik jako pravilno piše, da so 7 liz da slo vedno na ponudbo pnmerni izrazi v duhu slovenskega jezika izrazovati da potrebn in. ume, svoje misli Ustm izpraševanje vrtilo se je o tem 7 da praševavka brala iz slov. berila za tretji gimnazijal je razred naslednje članke: „Gutap au^ii^u. v-f v/iauag • KjCXj lj âtclïlO vljclllj ^ rotanskih vojvodov, Slepčevi zdihljeji, in modra sodba u da je ob kratkem s svojimi besedami povedala 7 J0 brala 7 kaj 7 da je odločene besede in stavke slovniško azlagala ozir glasoslovja, oblikoslovja, besedoslovj skladja in stavkoslovj ali kladnj Tudi Je bila ízprasevana novoslovenskega slovsta iz pesmoslovja ali pesništva in iz staro ali ploh in slovj Branj in govor sta ji jako gladko tekla ; O 7 oblikoslovj 7 skladj gla in skladnj dotična izpra ševanja izvrstno in temeljito reševala in o pesništvu in slovstvu jako vrlo odgovarjala. Izpraševanki se toraj podeli spricevalo, da popolnoma in temeljito teoreticno in praktično ume in zná slovenski jezik Kaj več dostavljati se nam nepotrebno zdi; le srcno željo ponavljamo, da bi vrle tri domorodkinje kmali našle več posnemavk. > 235 ~ Iz Ljubljane. V poslednji seji je odbor kmetijske družbe sklenil, naj se — cesar smo že lani in predlan-skem želeli, pa zavoljo slabe letine ni bilo mogoče — letos v Ljubljani za kranjsko deželo napravi raz-stava (izložba) sadja, grojzdja, sočivja in mnogih druzih vrtnarskih in poljskih pridelkov. Razstava bo na vrtu kmetijske družbe po sv. Mihelu — prve dni oktobra mesca. Poseben razglas bo vse na drobno naznanil. — Milostni nadvojvoda Franc Karl je pogorelcem v Selcah daroval 200 gold. — Silna nevihta, ki je od 8. ure zvečer v saboto noter do 8. ure zjutraj v nedeljo trpela, je v G rube r-jevem kanalu, kterega ravno p opravljaj o, veliko škode naredila; cesta za gradom pod „malim rožnikom" se je vdrla, da zdaj ne more voz memo; na nekterih mestih je nevihta zasula z zemljo in peskom graben vnovič, razrušil se je kos škarpe itd. Mi sicer nismo zvedenci o teh delih in tedaj ne moremo soditi : ali je nevihta tolika bila, da bi ji ne bila mogla zoperstati nobena stavba, ali pa, da je ta škoda le oj stra kritika morebiti premalo prevdarj enega delà ; to pa moremo reči, da je dosti bolje, da se je to zdaj zgodilo kakor da bi se bilo pripetilo čez leto in dan. Skoda zlasti na cesti kaže, da je tu, kamor silna teža ljubljanskega grada pritiska, korenite (radikalne) poprave po dostojnih pilotah in visocih škarpah potreba, sicer drcne enkrat še ,,mali rožnik" v graben. Pokazala nam je pa ploha tudi, ako se bregovi grabna ne vdelajo bolje, bo graben zopet kmali s peskom zasut in škoda za vès dnar, ki se potroši. Se eno pa imamo pri srcu, ki smo jo že zdavnej mislili povedati, in ta je, da ne na desnem ne na levem bregu ni skor nobenih potov doli do vode v graben. Ce nastane ogenj, da bi se vode potřebovalo, se ne more blizo, — če po nesreći pade kak otrok ali kaka živina v vodo, ne more nobeden blizo. Na vse to bi bilo vendar treba misliti pri takem novem delu, ki se ne ponavlja vsacih 10 let! — Za 605 psov se je dosihmal odrajtal davek. To je malo, ker gotovo je nad 1000 psov v mestu. Ker pri debati deželnega zbora o pasjem davku ni bilo nobenega govora, da je kak pes izvzet davka in ker tudi postava ne delà menda nobene izjeme, ne moremo verjeti, kar je „Tagesp." povedala te dni, da gospodje oficirji in uradniki vojaški ne plačujejo davka in da jim je mestna gosposka 100 mark poslala proti temu, da se le za samo marko plača 15 krajc. — Ravnokar smo iz Maribora přejeli telegram, v kterem nam si. Čitavnica mariborska naznanja, da je vodstvo železnice znižalo za polovico vožnino tištim, ki se peljejo k Ciril-Metodovi slovesnosti 3. dné avgusta v Maribor in se izkažejo z listom, kterega je vodstvo čitavnice podpisalo in s pečatom svojim zaznamovalo. Naj se tedaj vsak, ki se misli udeležiti velike slovesnosti v Mariboru, zavoljo tega obrne ob pravem času do si. čitavnice mariborske, ktera tudi s pridobljeno to polajšavo lepo kaže, kako marljivo si prizadeva, število gostov tudi iz daljnih krajev pomnožiti. — Gosp. katehetom naznanjamo, da je, kakor sli-šimo, gosp. Lésarjeva „Liturgika" potrjena za šolsko rabo ; menda se bo vendar kmali jela tiskati, da pride o pravem času na svetio. Kadar kaj več o tem zvemo, ne bomo odlašali naznanila, da se bodo vedili gospodje kateheti v tem ravnati. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz državnega zbora imamo danes marsikaj povedati. V zbornici gosposki so se posvetovali o postavi zastran domovinskih pravic (domovjaV " a postava sega globoko v občinsko (srenjsk >> postavo, in res živa potreba je, da vsak človek, naj je přemožen ali berač, določno vé, kje je njegovo domovje. Iz 49 raz-delkov obstoječo postavo je zbornica v 2 sejah dognala, ker ministerskega predloga ni skor nič prenaredila. Zdaj pride ta postava tudi v zbornico poslancev v pretres. — V zbornici poslancev se je zgodila čudna reč. Vlada ji je podala v posvet postavo, ktera naj ođ-loči, kako naj bi se na kratki poti v državnem zboru reševale obširne postave. Jedro te osnove je bilo, da naj se obširne postave ne prevdarjajo v v e 1 i k e m zboru, kjer more vsak govoriti na dolgo in široko, ampak izroči naj se ta reč le posebnim odborom. Zbornica je za naprej šni prevdarek te postave izvolila poseben odsek, ta se trudi in dožene svojo osnovo ; osnova je prišla v občnem zboru v posvetovanje ; govorniki se oglašajo ; nekteri govoré za osnovo odsekovo, drugi za ministersko; stvar se dožene do konca; v prvem in drugem branji se sprejme tako predelana postava, v tretjem pa — od konca do kraja zavrže. Ce je le en glas vseh pravih ustavoljubov, da je prav. da ni obveljala ta postava, ktera bi'bila le nekterim odbornikom v roke dala, kar bi bila vzela c e 1 e m u zboru, je vendar škoda za predragi čas, da to, kar je zbornica po večdnevnem besedovanji sklenila, ni skle-nila brž prvi dan, ko je Milhlfeld nasvetoval, naj se odstavi vladni predlog. — V seji 17. t. m. je minister dnarstva předložil prevdarek državnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto 1864 ali prav za prav od novembra letošnjega leta do konca prihodnjega leta, tedaj za 14 mescev. Iz tega predloga se vidi, da n a- vadni (redni) stroški so prevdarj eni na 512 milijonov in 500.716 gold., navadni dohodki pa na 521 milijonov in 677.096 gold., po tem takem bi navadni dohodki presegli navadne stroške za dobrih 9 milijonov gold. Al drugače je z nenavadnimi (izrednimi) stroški, kteri so prerajtani na 102 milijona in 112.701 gold., tedaj bo čez unih 9 milijonov konec leta v vsem še prima nj kovalo 92 milijonov in 936.321 gold. Da bi se dobilo, kar primanjkuje, pravi minister, morajo ostati po postavi od 19. decembra 1862 vpeljani povišani zemljišni, hišni in drugi direktni davki, davek od cukra, tarifa za štempelj, pri-stojbina itd. — v vsem skupaj za 43,281.275 golclinarjev. Gosp. minister pa namerava tudi nove davke, pravijo, glavnino (glavni davek) po 1 gld., po 50 in po 25 kr., nagizdni davek (Luxussteuer), to je, davek za reči, ki niso člověku ravno potrebne, ampak le bolj segajo v potrate ali gizdavost; — znesek teh davkov je prerajtan na 16 milijonov in 115.200 gld. Kar čez vse to utegne še primanj ko vati, to je, 33 milijonov in 539.864 gold, se bode v zajém (na posodo) vzelo. Odbor je bil izvoljen, ki ima prevdariti ministrov predlog, ki zopet izročuje ožjemu državnemu zboru,vkar prav za prav sega le v oblast vesolnega zbora. Se več odborov za prevdarek drugih predlogov je bilo 19. t. m. izvoljenih. — V Jožefovi terdnjavi zaprti poljski vojskovodja Lan-gievič je poslal prošnjo državnemu zboru, naj se za-nj potegne pri ministerstvu, da ga izpusti iz zapora in mu dovoli pot v Svajco. ■— Poljak grof Potocki je vpraša! ministerstvo zastran dogodb v Krakovem in zakaj se je zakrnil telegram do državnega poslanca dr. Zybli-kieviča? Radovedno se pričakuje, kaj bo odgovorilo ministerstvo. — Gosp. dr. Toman, dr. Pražak in še drugi državni poslanci so dobili odpust za dalje časa. — Konec maja je bilo za 10 milijonov in 983.641 gld. papirnatih desetic med ljudmi. — Dosihmal je še celó malo tega potrjeno, kar so sklenili deželni zbori. — Prvi zvezek časnika „Ost und West" je ravnokar přišel na svitlo. — V vélikem zboru županije virovitičke je bilo sklenjeno, naj se sporočilo izroči vsem škofijam in žu- A 236 panijam hrvaško - slavonskim, da se prosi za vpeljavo slovanskega jezika namesti latinskega v službah božjih, veselo razsvitljeno, toda ljudstvo ni bilo tega razsvitljenja kaj člJUOlVt^Cl IC^llVCll iiaiugoil r Uiwuwtvíi. J T j O^ V ciu kraljeva palača je temna ostala, iz tega Deželni zbor erdeljski v Sibinji se je začel 16. t. m. se lahko vidi, da niso Meksikanci s pridšimi gosti po- se celó Dopis Njih Veličanstva cesarja se je zboru bral v vseh sebno zadovoljni. — Maršal Forey bo Meksiko zapustil treh deželnih jezikih. Pomenljivo jejto pismo, v kterem in komando generalu Bazaine izročil, kteri pa ne bo eesar odkritosrčno govori, da se bo Erdelii dal nov, se- _ ^ imel posebne politične oblasti, saj take ne, kakor njegov danjem razmeram primeren diplom. 11 kraljevih pred- prednik; namesti njega bo pa menda ces. civilni ko- logov je zboru v tem pismu v posvèt izročenih in sicer misar Delisle politične pravila prevzel, za koliko časa, v ravno tisti vrsti, kakor prvikrat; prvi predlog govori se ne ve. Pariz se pričakuje nekoliko meksikan- o ravnopravnosti verski, drugi ^ o ravnopravnosti vseh skih poslancov, ki se pridejo Napoleonu zahvalit, da treh deželnih jezikov v uradnijah in javnem življenji so grozne stiske in bojevanja rešeni. Vojvoda Hamilton (to zopet nam očitno kaže da eesar za trdno hoče ravnopravno st vsem svojim narodom podeliti, da tedaj tudi mi Slovenci pridemo še do djanske ravnopravnosti) , tretji o sestavi deželnega zbora, je raz konja pádel in zlo nevarno rano na glavi dobil. iz voljeni mestni župan pražki je potrjen. nikjer se ni cerkvena slovesnost sv. Cirila in četrti o pošiljanji poslancev v državni zbor dunajski itd. Ma cl jar skih poslancev ni bilo v zboru. — Novo- Gotovo HHHHHHH^H Metoda tako slovesno praznovala, kakor 5. dne t. m. v Rimu. „Giornale di Roma", ki ga je vredništvo „Novic" iz Rima dobilo, popisuje veličastno to slovesnost v cerkvi sv. Jeronima, ktera je bila celó od zunaj tako krasno razsvitljena, da se je vse čudilo. Tri dni je trpělo obhájilo cerkveno, o kterem so celó sv. oče papež dělili to y evici Iz sv. Višarij. (Razglas.) Prihodnjo nedeljo je, 26. t. m. se bode pri ljubeznjivi materi Marii D na sv. Višarjih lepa slovesnost obhajala, ter se bodo blagoslovile nove orgie, narejene od slovenskega mojstra Jože Grafenaver-ja iz Brd v Ziljski dolini. Kjer pa so se največ z milimi darovi iz slovenskih rok napraviti dale, se čutimo dolžni vsem Slovencom to slovesnost oznaniti in jih prijazno k nji vabiti. Duhovni na sv. Višarjih. Listnica vredništva. Gosp. Nabergoju v Proseku: Vaš mili pozdrav smo radostni sprejeli in ga tudi izročili gosp. dr. Tomanu in vsem udom čitavnice ljubljanske. Gosp. V. S. v Gorici: Do- odpustke. Kardinali in škoťje so poveličevali véliki J^, KJ 1 % '■ • w ** mi - ■» V A vv^r W «A«. v A I v»i rv-r i — v w v ^ r ' » » w -v-^ w » - ' —- —' » * ■ - V praznik Slovanov, kterega seje udeležil celó avstrijanski kler ne vemo, kaj je obsegal gosp. J. Pretnerjev govor, ne morejo poročnik baron Bach. Vélika maša se je služila po slo- „Novice" pisati o njem. — Gosp. E. Kolisku v Ptujem: Ker nimamo vensko-grškem obredu; najslavniši umetniki in profe- » Gratz. Zeitg.", prosimo Vas, da nam poaljete oni list. sorji SO g odli pevih , i avj j111 /jivíjxal ciciíViii x aiuotii , uioi ill ui u^i, papeževi parobrodi so streljali, papeževa vojaška muzika pri masi 5 ki so jih zložili slavni Palestri pélo se je po slovansko po na- List in drugi V je godla itd. da ob kratkem rečemo: Slovani so jv^ ^uuici ± tu« p--ua vj kj iviatJWJiu x tudi v Rimu praznovali svoj véliki dan! Najimeni- Zitnacena v Ljubljani 20. julija 1863. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 ti. 30. tejša politična novica je danes odgovor ruske vlade pismom angležke, francozke in avstrijanske vlade. Ceravno ni še rusko pismo od besede do besede znano, je vendar to gotovo, da ruska vlada v prijaznih bese- banaske 5 fl. 93. turšice 2 fl. 90. soršice 3 fl. 80. rez 2 fl. 97 20 ječmena 2 fl. 15 prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. oves 1 fl. 80 dah razlaga, da ravno poglavitnih d v é h reči neče in o ne more spolniti, in te dve reči ste ravno tište, kterih avstri j an ska vlada ni silila, kakor angležka in francozka 1. julija 1863. Kursi na Dunaji Deržavni zajemi ali posojila.|Drnge 5% obligacija od leta 1859 v novem denarji. obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 134.00 d^^ 'iwuw 111 «uiw^ Axi Aicmw^xv«*, o /0 ooiigacija oa leta looy iivreaimi íozi po g. íuu . g. lot.uu ampak le z ralilo besedo previdnosti ruski prepustila. v novem dnar. po 100 g. g. 73.00 4'/2 % Teržaški lozi po 100 „ 115.00 v ce Ena teh zadev je, da ruska vlada v oj s k e u s t a v i t i ■ ^Hl t bi tega ne trpěl pravi, ravi, da ne more bi tudi hotla, ker narod ruski druga zade va je, da ruska vlada 5 % nar posojilo od 1. 1854 5% metalike . . . . 0 nu li^c-i j ui u^a ^aut v ai j ) i ilon.a viauči da za poravnanje poljskih homatij ni treba p o- 0 sebnega zbora ampak navadnega diplomatičnega razgovora. Kako bojo dosihmal zedinjene vlade ta od- 4 »4 o/( 47, 3% O 1/ 0/ * ' 2 /0 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 96.5015% Donavsko-parabrod- 76.80 ski po g. 100 . . . 69.60IKnez Esterhazy. po g. 40 61.25|Knez Salmovi po g. 40 46.50|Knez Palfyovi po g. 40 38.501Knez Clary o vi po g. 40 íí íí íí íí íí 92.75 93.75 36.00 37.00 34.50 govor rusovski sprejele , se še nič ne vé, HHHIBHHHH^H^^I^^HPPHH dal sovska vlada pripravlja na vsakoršni odgovor v tem, kar je telegraf naznanil iz Petrograda pa se ru- H ■ I■ MH^l ■ ■ WĚ Obligacije zemlišn. odkupa. |KnezWindischgraz.pog.20 n kaže se da je ruski car razpisal po celi Rusii veliko rekrutbo (po 100 gold.) 5°0 doljno - avstrijanske g. 87.75 5% ogerske.....„ 76.75|Blldimski 5% horvaške in slovanské „ 75.75 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 36.50 MMMH^H 21.25 21.00 15.00 34.00 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 ^^^^^^■po g. íí íí in sicer tako, da izmed 1000 duš se vzame 10 vojakov; 5%krajnske, štajarske, o vseh Svetih bo imela tedaj ruska vlada pol milij ona koroške, istrijanske novincev na nogah. - ~ kansko ljudstvo podvreči, si morajo, ko so Meksiko v Zajem od leta i860 Denarji. íí Cesarske krone 87.501 Cesarski cekini g Ce si hočejo Francozi ameri- Deržavni zajemi z lotrijami. INapoleondori 20 (frankov) pest dobili, na vso moč prizadevati, da bodo deželo s prijaznostjo vladevati začeli, jim dostojno ustavo osno- 11 101.5 01S ouvraindori viti ? sicer ne bodo varni, da jim pred ali pozneje ustaj- 11 íí ii íí ii ii ii ii ii I860 petink. „ 101.60 Ruski imperiali 1839 ii 159.50 Pruski Fridrikdori 1839 petink. „ 157.00|Angležki souvraindori 5% narodni od leta 1854,, 96.501 Louisdori (nemški) niki kaše_ ne bi vpihali, in zoper nje novega punta ne Dohodkine oblg. iz Komo „ 17.00|Srebro (ažijo) začeli. krvi. ii ii ii ii ii ii ii ii 15.32 5.31 8.91 11.15 9.13 9.36 11.15 9.85, Meksikanci so, kakor je vsakemu znano, vroce in Če jim ne bo franeozko vladařstvo po volji, znajo zopet na noge stopiti, in Francoze od vseh strani dražiti; in sčasom se jim zná taka goditi kakor Rusom na Poljskem. V ti reči bodo po mislih naših diploma- Loterijne srećke: V Trstu 15. julija 1863: 44. 57. 40. 76. 14 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 25. julija 1863. tikarji skoraj več opravili kakor golo franeozko orožje Kakor se iz Pariza od 12. t. m. piše , je bilo ko so Francozi Meksiko premagali in posedli, mesto slovesno V Gradcu na Dunaj 18. julija 1860 70. 83. 79. 1. 28 10. 47. 67. 15. 13 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 29. julija 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.