UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 6. novembra t. I. Leto se nagiblje h koncu. Vse cenjene naročnike in naročnice vljudno in nujno prosimo, naj nam pošljejo zastalo naročnino, da nam bo mogoče poravnati svoje račune. V teh težkih časih zvesto izpolnu-jemo svojo nalogo po svoji najboljši vesti in vednosti: pričakujemo torej od svojih cenjenih naročnikov in naročnic, da tudi oni nam nasproti store svojo dolžnost. Beseda sila - domovina! Bude se mi v duši spomini na dneve, ko sem kot malo dete vedno hotel biti pri ljubljeni mamici. Le v njenem naročju sem bil srečen, saj vsakemu otroku odseva iz materinega obličja največja sreča. In kako se otroku priljubi vsa okolica. ki ga spominja na starše! Otrok se pač še ne zaveda, a mili materin pogled mu je že vcepil globoko v srce kal ljubezni do rodne koče, do rojstnega kraja, do domovine sploh. Ta kal klije polagoma v večjo in večjo plamtečo ljubezen, ki da človeku moč, da izvrši ona čudežno junaška dela, ki jih občudujejo vsi narodi stoletja in stoletja. In če nas zanimajo junaki srednjega in še celo starega veka, ali nas ne bodo tembolj zanimali junaki sedanjih dni — vrli možje, ki jih celo osebno poznamo. Pravega prijatelja spoznaš v nesreči, kakor ločiš zlato od drugih kovin v ognju. — Ali v ognju sovražnega orožja pa preizkuša domovina svoje sinove. Izkušnja sedanjih dni nam priča, da je naša domovina lahko ponosna na svoje branilce. Ona nas tudi prepričuje, da je v srcih naših borilcev kal ljubezni, ki jo je vanje vsadila njih mati, padla na rodovitna tla in je pod vplivom učiteljev-vzgoji-teliev zrasla v mogočno ljubezen do domovine in njenega vrhovnega poglavarja. Šola je v polnem obsegu izvršila svo-io dolžnost, in učiteljstvo lahko s ponosom zre na sadove svojega truda! J. G. Vojna. JUNAKOV GROB. | Sebastljan Krotky. | Zadnji pozdrav. Duh plemenit sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli. S. Gregorčič. Ali je res? Je li torej resnica? Pa saj vidim črke pred seboj! Kaj me gledate tako, tako., čudno, tuje? Neverjetno! Pravijo, da ve črke nimate življenja, da ste mrtve. Mrtve kakor on, ki je — bil? A jaz gledam in gledam in vidim... Vaše poteze se izpreminjajo, dobivajo poteze dragih bitij! Vstajate, začenjate govoriti, kakor da bi vas navdahnil on, ki je bil učitelj in je razumel citati v knjigi življenja. O da bi enkrat še povzdignil glas! Sedaj začenjate rajati, plesati pred očmi, ki zaman iščejo dragi obraz med vami. O, dajte, naj še jaz stopim v vaše kolo, saj tudi jaz ljubim življenje kakor on, ki me je učil živeti. Kako je bilo lepo! Ah, kako ljubo!... Kje je on, ki je bil ljubček moj, da bi enkrat še z mano porajal? Glej, kdo se bliža tam .. tam... Povodni Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan pravnik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h. mož! Hočem porajati s tabo, če me po-vedeš k mojemu ljubčku, ki tam daJeč, čaka na mene,.da me povede k oltarju v domovino. Tako, tako ... Le urno naprej! Še hitreje, da bova brzo tam, kjer... Tu je kasarna, a ptičica ne peva več; zletela je na jug. Dalje, dalje! Tu ob Savi blodi divja Mina, ki je tudi zgubila ženina, a ga pričakuje; saj mora priti, ko pa ji je obljubil. Ti, povodni mož, njega nisi poznal; bilo je na ozemlju. Še dalje, še ur.neje, da ga kmalu vidim, da mu porečem, da sem mu zvesta ostala. Oh, da se združim z njim v eno molitev, da bi bil konec boja srečen! Glej, stoj, tukaj sva! Tukaj si ti, ki si mi bil učitelj, prijatelj, vse! Tukaj si legel k počitku, ker si bil vrl vojak, ki je zvesto branil prosveto in domovino. Hočem te navdahniti, da se prebudiš iz težkih, dolgih sanj, ki so te vanje zazibali šumeči valovi, kakor si nekdaj pel ob obalih deroče Drave. In valovi šume, govore: O, ti neizprosna boginja Morana, si bila tako. zla, da si mi ga vzela? Jeli sin, edini sin stare matere, ki toži za zlatkom, jeli mili tovariš bojevnikov za blagor domovine, jeli vzorni učitelj luči in resnice moral končati tako? In ravno njega, ki je ljubil tolikanj življenje, njega ni več! Ni? Ne povprašujmo sedaj usode po resničnosti »biti ali ne biti«, to vprašanje je odveč, ki ga ni rešil umrljivi človek! Sedaj, ko vemo pretožno novico z daljnega bojišča, sedaj, ko nas navdaja kruta gotovost žalostne, a slavne smrti, sedaj, ko obhajamo spomin na ranjkega — sedaj biva truplo tam, kjer »smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan«, kjer »lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni.« — A njegov duh biva med nami, ki smo z njim živeli eno življenje ... Starši Krotkega so bili iz Čehov; a on se je rodil 1. 1881. v starodavnih Rušah na Štajerskem. Ob njegovi zibelki niso stale srečonosne vile, ampak, kakor poje žalik — pesnik, »device, ki brez dot žalovati videl sem samice«. Oče mu je bil paznik dela v tamošnji tvornici za žiga-lice, a mati pridna delavka; toda bivala je v borni koči poštenost, delavnost in ljubezen. Gotovo ni ostalo brez vpliva na življene in mišljenje mladega Boštjana, da je zagledal luč sveta v divnih, slavnih Rušah, ki so našle že toliko občudovalcev in prijateljev, ki radi prihajajo tja iz raznih krajev in narodov. Dolina, kjer se razprostira omenjena vas, je razširjena v malo ravan, ležeča zahodno od Maribora ob obeh straneh Drave. Tu moramo občudovati zahajajoče solnce, ki zlati s poslednjimi žarki vrhunce Velike in Male Kape, Črnega in Klopnega vrha ter druge, ki zrejo na pridno, probujeno in izobraženo ljudstvo, kar pričajo skrbno obdelani vinogradi in bogato polje. Vse, vse daje tukajšnjemu obzorju čarobno lepoto. Poleg lepote pa so še znamenita poslopja, kakor n. pr. cerkev iz 15. stl. in župnišče kjer je bila v 17.—18. stl. gimnazija jezuitov. — Ni čuda torej, da je deček vzrastel v krepkega moža, raven in močan kakor jelka na Pohorju, da se je navdušil ob spominu na slavno prošlost domačega kraja za razvoj, prosveto in srečo naroda. A smreke na Pohorju, ki so dajale les za žigalice ter posredno tudi zaslužka ubogi družini, so dale tudi deske za zadnjo, tesno hišico, kjer si je oče počil za večno. Prezgodnja smrt je vzela očeta iz srečne družine ter pahnila mater in dveletnega sina v bedo. Toda v zdravem telesu je bivala zdrava duša, in s krepko voljo, z neumorno delavnostjo je šlo naprej, navzgor! Prišel je čas odločitve za Za oznanila je piačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). nadaljno življenje, ko nam usoda često prepušča izvolitev poti. Kaj zdaj? Kam? Najbližja in najkrajša pot do kruha je držala na učiteljišče v Maribor. Toda kako izpolniti srčno željo učenca, ki je po nadaljnem pouku hrepenel, ki je hotel postati, kar je vse življenje potem bil: učitelj po poklicu, ko pa je manjkalo denarja, da, najpotrebnejšega. In dvakrat bolj uboga mati, ki je videla srčne želje in zrla bodočo srečo ljubljenca, je storila čudeže iz ljubezni. Delala je skoraj noč in dan, da prisluži toliko, da bi »študiral« sin, da bi ji kdaj bil edina opora. In šlo je na obeh straneh: vse iz ljubezni. Mati je še celo ponoči delala škatlice za žigalice, da bi s pičlim zaslužkom podpirata sina-dijaka; a nadepoln, vztrajni učiteljiščnik je kazal kaj Vzmore vztrajnost in krepost. In ko jo je (1. 1900.) kot kandidat rdečih, razburjenih lic primahal domov z izpričevalom zrelosti v roki — kdo je bil bolj vesel, kdo bolj srečen, mati ali sin? Kdo bi mogel popisati tiste trenutke? — — Bile so prve solze hvaležnosti na novi poti! In kdo je razumel njega, moža, učitelja, ko se je s solzami v očeh poslavljal od matere, od svojih dragih znancev, da se poda na novo, zadnjo pot... v boj in ... smrt. Vsaka kaplja krvi in vsaka solza je bila njemu in nam izraz ljubezni do učiteljevanja, do življenja! Toda glejmo ga sedaj na njegovi poti kot učitelja! »Aktenmäßig« kar povem, da je služboval kot suplent v Račjah, Poljčanah, Makolah, Reki; od 1903. kot def. učitelj v Studenicah in vtretje in zadnjikrat zopet v Poljčanah. A kaj pravim »služboval«; deloval, učiteljeval, živel je z dušo in telesom kot učitelj, in zopet učitelj. Otroke je ljubil tako, da je on, velikan po postavi, z njimi postal otrok. Vzgojeval in poučeval je z vso vnemo, ki je lastna možu po poklicu; navduševal je mladino za vse blago in lepo, z besedami in dejanji. Zatorej so mu starši radi zaupali svoj najdražji zaklad; a on jim je z znanostmi naložil redki kapital. Saj pa je tudi iz lastne izkušnje vedel, kaj vzmore navdušeno srce in vedra glava v napornem delu, v svetišču narodne prosvete. Kot zunanje priznanje njegovega učiteljevanja in vsestranskega učiteljevanja je dobil večkrat pohvalo od šolskih oblasti. A najlepšo in najtrajnejšo slavo mu poje rod in deca, za katero je daroval vse svoje moči. Ovirala bi ga sčasoma bolezen, ki se je je nalezel kot dijak zaradi pomanjkanja in — lakote; bolan je bil na želodcu. A pravim, da sčasoma; toda posledice je premagala do sedaj volja. — In kaj je bil izven šole? Težko bi bilo reči, kdo je užival prvenstvo: mati, učitelj ali prijatelj. Da je za sedemdesetletno mateT lepo skrbel, da ji je poplačal hvaležno ves trud, da jo je podpiral s svojo pičlo plačo, je pač umevno, posebno še, če je kdo poznal njegovo blago srce. In kaj je bil nam učiteljem, brez izjeme moram reči, kakor pišejo prijatelji in tovarišice: Bilje kremenitega značaja, zlatega srciu najple-menitejše duše! Kako je ljubil rodno zem-jo, razvidimo tudi iz edino lepega dejanja: Poleg tega, da je toliko žrtvoval za vsestranske podpore, si je kupil prostor na pokopališču v rojstni vasi. In ko je plačal zadnji obrok, še ni našel prostora, ni se mu izpolnila želja, »v zemlij domači da truplo leži«. Našel je hladni grob v divjih valovih Drine ob izteku v Savo. Dne 8. septembra se je čutil, bolnega gotovo zaradi kronične bolezni; a dne 9. septembra zjutraj!.. Njegov stotnik piše dostavno: »Es wird mitgeteilt, daß Seb. Krotky im Gefechte bei serb. Rača am 8. 9. tapfer Naročnino, reklamacile, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov: Upravnfštvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53-160. Reklamacije so proste poštnine. mitfocht und am 9. 9.. früh in der Drina ertrunken ist. Er fiel mit vielen anderen Kameraden. Dem heldenhaften, braven Soldaten bewahre ich als sein Kommandant ein treues Andenken.« In mi, njegovi tovariši in prijatelji brez razločka starosti in spola! Zakličimo mu: Čast in slava njegovemu spominu! Vekomaj! Umlrli je zapustil sedemdeset let staro mater, ki je sedaj brez podpore, brez tolažbe. Ko bi zapustil vdovo, bi stara mati dobila zavetišče pri mladi. A Krotky je bil samec. Imeti toliko oboževalcev in prijateljic in ostati sam — v sreči, ni to bridka ironija? Kaj nam je on bil, poudarjamo vedno; a kaj smo mi in drugi bili njemu, kaj smo, to povejte! Najboljši človek, najplemenitejši tovariš je nehal biti. Njega ni več! Nič več? Jeli res? O, ne! Njegovo truplo počiva tam, kjer mnogi junaki z njim mirno spanje spe; njegovo življenje je bilo, a njegov duh živi, je in naj biva med nami! V tem smo vredni njega ljubezni vsi, ki bijemo boj za narodovo prosveto in lastno srečo. V znamenju, ki nam ga je on zapustil, bomo zmagali, bomo živeli tudi mi na veke! Mirana. * Herman Rudež. Umrl je na ranah, dobljenih na severnem bojišču, v bolniščnici v Kremsu tovariš Herman Rudež, voditelj ljudske šole v Dekanih v Istri in tajnik tamkajšnje C. M. podružnice. Bodi učitelju-junaku časten spomin! * AKADEMIČNA POMOŽNA LEGIJA 1914 Korespondenčni urad poroča: Delavni odsek akademične pomožne legije je na svoji povodom cesarjevega godu se vršeči seji sklenil, da se trajno konstituira v obliki društva z imenom »Akademiška pomožna legija 1914«. — Zvezni podpredsednik avstrijske družbe »Rdečega križa« bivši ministrski predsednik baron Beck, in prorektor dunajskega vseučilišča, prof. pl. Wettstein, sta prevzela častno predsedstvo te akademiške pomožne legije. * OKLIC NA DUHOVŠČINO. Korespondenčni urad poroča: »Fremdenblatt« priobčuje oklic vojaškega škofa Bjelika na škofijske Ordinariate, da bi se prostovoljno priglasili duhovniki za opravljanje dušnega pastirstva na bojišču in pri ranjencih v železniških vlakih. • PREPOVED ALKOHOLA V ARMADI. Zadnje dni je bilo, kakor »Reichspost« poroča, izdano sledeče zborno povelje avstrijskim četam: Alkohol škoduje organizmu in slabi odporno silo proti boleznim. Uživanje alkohola naj se najostrejše prepove in nadomesti s kavo, s čajem in s citronami. * VOJNI POMOŽNI URAD. Vojni pomožni urad je oddal od zbirke po državi posameznim deželam en milijon kron, da jih porabijo po potrebi. Iz tega denarja se bodo podpirali podpore potrebni ljudje. Deželnim upravam se tudi svetuje naprava ljudskih kuhinj in ljudskih jedilnic. Podpirajo naj se s tem denarjem tudi tisti, ki delajo zimsko gor-ko odelo za vojake. Podpirajte vojni pomožni urad! Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. NASLOV NA VOJNO-POŠTNIH ODPOŠILJAT V AH MORA BITI TOČEN. Velik del pisem in drugih odpošiljatev na bojnem polju se nahajajbčim sorodnikom se ne more pravočasno dostaviti na-slovljencem na operacijskem polju, ker je naslov pogrešen. Ker je sploh nemogoče in tudi nedopustno, da bi se take po-šiljatve s pogrešenim naslovom še dalje prenašale, se jih mora vračati pošiljateljem kakor nedostavljive. čeravno se na-slovljenec nahaja živ in zdrav v svoji četi. Priporočajte torej občinstvu, da v svojem lastnem interesu napiše točen naslov na vse vojno-poštne pošiljatve! * KOLIKO STANE ENA VOJNA LADJA. Koliko stane vojna ladja, je odvisno od njene velikosti, oboroženja, od dobe, v kateri je zgrajena, in od materiala, ki se je porabil. Vojne ladje imajo navadno težino 8000 do 28.000 ton. Vsaka tona z vso opremo stoji povprečno 2500 K. Cena taki ladji je 20 do 70 milijonov kron. Kri-žarka prvega reda in oklopne križarke imajo 6 do 14 tisoč ton. Vsaka tona stane 2700 K, torej vsaka ladja 16 do 37 milijonov. Križarke drugega reda in male križarke, k tem spadajo tudi neoklopljene križarke, imajo od 2000 do 4000. Vsaka tona stane 2600 K, torej ena taka ladja stane 5,200.000 do. 10,400.000 K. Torpe-dovke od 500 do 2000 ton stoje 2700 K po toni, torej vsaka od 1,250.000 do 5,400.000 K. Torpedni rušilci imajo 220 do 700 ton. Ena tona stoji 3500 K, torej en torpedni rušilec stane 770.000 do 2,450.000 kron. Torpedni čolni imajo 80 do 2500 ton, tona stane 3500 K, torej čoln 280.000 do 875.000 K. Podmorski čolni imajo 250 do 900 tori. Njihova cena ni znana. Toliko se lahko reče, da za manj kot 800.000 K ni mogoče kupiti takega čolna. Detaljni račun za ladjo 15.000 ton s 155.000 konjskih sil bi bil tak-le: truplo ladje 13,127.000 K: okop ladje 9,375.000 K; stroji in parni kotel 7,125.000 K; artilerija in torpedi 4,875.000 K; druga opremo 3,000.000 K; vse skupaj torej 37,500.000 K. Popolnoma nabit in opremljen torpedo stane 13.350 K; strel iz topa kalibra 30:5 cm 1515 K. Strel i i najmanjšega topa 3:7 cm kalibra stane 9 K. Na srednjeveliki ladji, ki bi 4 minute streljala iz vseh topov, bi se potrošilo za 40.000 K materiala. * SKRB ZA RANJENCE. Kakor uče izkušnje, je najbolj primerno, da se ranjenci v prvi dobi spravijo v bolniščnice, ki so blizu vojnih dogodkov, da dobe tam zdravniško pomoč in oskrbo. Njih nadaljni transport se bo ravnal po zdravstvenem stanju. Bolniki z nalezljivo boleznijo se ne bodo transpor-tirali in se bodo oddali v posebne bolniščnice. Vojno ministrstvo je v tem smislu izdalo potrebne določbe. Bolniščni zavodi se bodo razširili v večjih krajih, kjer bodo dobili vojaki potrebno pomoč in oskrbo. s STALIŠČE APOSTOLSKE STOLICE V SVETOVNI VOJNI. »Osservatore Romano« naglaša: V sporih človeštva in v krvavih konfliktih, ki izvirajo iz njih, je hotela in hoče sveta stolica vedno ohraniti najpopolnejšo in najabsolutnejšo nepristranost, ker stavi svoje zvanje miru in ljubezni do bližnjega med vsemi narodi sveta brez razlike plemena in veroizpovedanja nad vsako drugo korist. Pokorni temu modremu in očetovskemu vodstvu, naj bodo vsi verniki zmerni v svojem govoru. Osobito duhovniki so dolžni, da zavzemajo tako stališče. Pozabiti ne smejo, da se mora nad vse zahteve, tudi nad upravičene zahteve domoljubnega čuvstva, vedno staviti splošna korist vere in človekoljubja. Naj imajo obrazložena načela pred očmi, naj nad samo po sebi upravičeno željo, da zmaga njih dežela, stavijo še bolj človeško in krščansko željo, da napoči svetovni mir in naj vedno, tudi nasproti sovražniku, ne rabijo besed zaničevanja in sovraštva, marveč jezik, ki ga preveva ljubezen do bližnjega! * NEUTEMELJENA OČITANJA »RDEČEMU KRIŽU«. Korespondenčni urad poroča: »Rdeči križ« zavrača očitanje, češ. da ne izpolnjuje svojih dolžnosti in ne skrbi zadostno za ranjence. Ugotavlja, da je glede na težavne razmere od vzbruha vojne pa do seidaj storil v tem pogledu najmanj že trikrat toliko, kot je njegova dolžnost. — Tudi proti temu se društvo »Rdečega, križa« zavaruje, da bi uporabljalo, kakor se razglašajo vesti, došle mu darove za visoke dotacije funkcionarjev. V vsem skupaj dobivajo samo podrejeni uslužbenci plačo, teh pa ni več kot 18. Višji funkcionarji zasedajo le častna mesta in opravljajo svojo službo brezplačno. * ŠARŽNE ŠOLE AKADEMIŠKIH PROSTOVOLJCEV. Na dunajskem vseučilišču so ustanovili akademiško prijavališče in pozvedo-vališče, ki je prevzelo nalogo, da posreduje med vojaškimi oblastmi in prostovoljci, ki se prijavijo za prostovoljni vstop k skupni vojski ali k domobranstvu. Vojna uprava se je namreč odločila, da na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in v Inomostu ustanovi šaržne šole akademiških prostovoljcev. kjer bo v kratkem času izvežbala primerno število šarž. V to šolo se sprejemajo: 17 do 20 let stari prostovoljci; črnovojniki, ki doslej niso poklicani v aktivno službo (nepotrjeni); avstrijski državljani, ki niso več podvrženi črni vojski, pa za dobo vojne žele vstopiti; ino-zernci, ki bi pri sprejemu v državljanstvo bili uvrščeni v nadomestno reservo do-mobranstva. Vsi ti morajo imetij pravico do enoletnega prostovoljstva. Šola se ustanovi le za pešce, lovce in tehnične oddelke, vsi drugi se izvejbajo pri svojih oddelkih. O prošnjah odločajo dopolnitve-na okrajna poveljstva, ki tudi asentujejo prosilce. Prošnje s prilogami se shranijo pri pristojnem dopolnitvenem okrajnem poveljstvu. DRUŠTVO »OSTMARK« PRENEHALO IN STOPILO V SLUŽBO »RDEČEGA KRIŽA«. Korespondenčni urad poroča iz Berlina: Kakor poroča »Lokal Anzeiger«, je glavni predsednik društva »Ostmark« glede na hvalevredno postopanje Poljakov v sedanji vojni sklenil dvigniti društveno delovanje in staviti organizacijo v službo »Rdečega krža«. * POLJSKI LEGIONARJI! Korespondenčni urad poroča: Doslej so odšli od poljskih legionarjev na bojno polje: trije pehotni polki, dva polka konjenice, saperji in sanitetne čete. Vkrat-kem odidejo še artilerijski oddelki in oddelki strojnih pušk ter četrti pehotni polk, ki ga sestavljajo sedaj. * POIZVEDOVALNI URAD NA DUNAJU naznanja, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med ujetniki, ampak tudi med civilnimi osebami, ki so pridržane v Rusiji, Srbiji in Črni Gori. Pošilja tudi denar. Naslov: Hilfs- und Auskunftsstele fiir Kriegsgefangene, Dunaj I., Jasomir-gottstraBe št. 6. * NEGOVANJE BOLNIKOV NA NALEZLJIVIH BOLEZNIH. Minister za notranje stvari dr. baron Heinold je razposlal deželnim politiškim oblastim naredbo z nastopnimi navodili: Redno ni dopuščati dobrovoljnih pomožnih strežnic k sodelovanju na negovanju bolnikov na nalezljivih boleznih (vštevši bolnike na odkriti tuberkulozi) in takih, ki so na sumu, da imajo nalezljivo bolezen. Tudi jih ni porabljati za prenašanje objektov za bakteriologično preiskavo, ako niso primerno shranjeni, ker je tako sodelovanje brez temeljitega poznanja načina prenašanja nalezljivih bolezni in brez potrebnih varstvenih odredb spojeno z nevarnostjo samookuženja, kakor tudi širjenja bolezni.— Vkolikor bi se pa zaradi po vojni provzročene veče potrebe pokazala potreba, da se izjemoma pritegnejo k negovanju takih bolnikov tudi dobrovoijne pomožne moči, potem je rabiti le take strežnice, ki se prijavijo iz lastne volje, ki so praktično izvežbane v negovanju bolnikov, ki so zanesljive, ki so bile natančno poučene o dolžnostih in ki stalilo bivajoč v zavodu. — Vodstva bolniščnic in drugih oskrbovalnih zavodov imajo skrbeti za natančno evidenco sodelujočih dobrovoljnih pomožnih strežnic ter tako urediti delavni čas, da se izognejo prevelikemu ob-remenjenju. POKOJNINA VDOV IN SIROT ZA PADLIMI VOJAKI. Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa t#com onega leta za ranami, ki jih je dobil v vojni, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 kron, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K- če pa umrje mož zaradi bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240, oziroma 180, četovodje 144 K, korporalal20 K, frajtarja 96 K, infanterista 72 kron. Otroci dobe: dečki do 16., deklice do 14. leta vsak vsa- j ko leto po 48 kron prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati vsotp 540 Kron. POZIV NADVOJVODINJE ELIZABETE. Nadvojvodinja Elizabeta priobčuje v mažarskem listu »Alkotmany« oklic na prebivalstvo, v katerem med drugim izvaja: »Sedaj, ko se naši očetje in bratje bore za pravico in svobodo, je dolžnost doma ostalih, da gremo vase in izključimo vse zunanjosti in lahkomiselnosti, ki se ne spodobijo v resnih in težkih dneh. Pokopljimo v svoji obleki, svojem vedenju in svojih besedah vse izzivajoče, zlasti pa vsako zabavo in užitkaželnost, ki je tudi v mirnem času zaničevanja vredna. Končno se obrača poziv v toplih besedah na starše, vzgojevalce in učitelje, da ne zanemarjajo vzgoje otrok in jih uče smo-trenega dela in izpolnjevanja zakonov. PREDEN ODPADE LISTJE .. »Berliner Abendpost« objavlja iz Lip-skega sledečo cenzurirano brzojavko: Weimarski župan dr. Kayzel, ki je kot nadporočnik v vojni, je pisal »Weimarer Landeszeitung« po vojni pošti odposlano pismo, v katerem izvaja: Včeraj je bil cesar pri nas. Kar ie rekel, se je glasilo tako veselo zavestno in nas je tako razrado-stilo, da bi rad, da bi tudi v Weimarju tako učinkovalo. »Torej, fantje, preden odpade tu listje z dreves, bomo vsi že Zopet doma v ljubi domovini!« je zaključil cesar svoj pozdrav. i! KOLIKO STANE VOJNA? Angleški list »EcOnomist« računa, da znašajo dnevni stroški sedanje vojne, vra-čunajoč tudi stroške nevtralnih držav, ki imajo svoje armade deloma mobilizirane, okroglo 240 miljonov kron. Nemčija izdaja največ, namreč 53 milijonov, Rusija 50, Francija in Avstrija vsaka po 38:5 milijona kron. V te stroške seveda ni vračunana škoda zaradi uničenja posesti in lastnine na bojiščih samih ter škoda, prov- zročena zaradi gospodarske stagnacije. * 5000 UČITELJEV S ČEŠKEGA V VOJNI Kakor poročajo praški listi, je bilo pri prvi mobilizaciji poklicanih pod orožje 2615 čeških in 1757 nemških učiteljev s Češkega. To število se je zaradi naknadnega vpoklicanja starejših letnikov in pa zaradi nabiranja novih rekrutov, rojenih med 1. 1892.—1894., gotovo zvišalo nad 5000. J PONOVNI NABORI ČRNOVOJNIH OB-VEZANCEV. Med črnovojnimi obvezanci, ki zato niso pritegnjeni pod orožje, ker so jih svo-ječasno pri naboru in pri naknadni preiskavi ali tudi superarbitraciji spoznali za nesposobne, se nahajajo mnogoštevilni krepki možje, ki so sedaj popolnoma sposobni za službovanje pod orožjem. Veliko tistih, ki so jih na naboru spoznali za preslabe, se je pozneje okrepilo. Mnogo hib je izginilo tekom let in morda se je v prejšnjih letih marsikaterega tudi prestrogo presojala sposobnost za vojaško službo. — Da se more zadovoljiti vedno rastoči potrebi brambne sile, da se ustvari kolikor mogoče velika rezerva izvežbanih brambovcev in se breme državne obrambe pravično razdeli na vse prebivalstvo, se namerava izvesti ponovni nabor črno-vojniških obvezancev i. poziva, ki naj pokaže, ali so dotičniki sedaj sposobni za orožje, to je za službo, v črni vojski. K temu naboru, samo ob sebi umljivo, ne bo treba priti tistim, o katerih je že znano, da so nesposobni za vsako službo v črni vojski. Poleg tega pa ne pridejo v poštev tudi taki črnovojni obvezanci, ki vrše že sedaj črnovojno službo, četudi brez orožja in so namenjeni za tako službo, kakor n. pr. zdravniki, ali že sedaj služijo namenom obrambne sile, kakor n. pr. armadi prideljeni prostovoljski zbori (poljske in ukrajinske legije). K ponovnim naborom ne bo treba priti tudi tistim, ki so bili šele tekom, leta 1914. spoznani za nesposobne ža vojno službo ali pa so bili superarbitri-rani že tekom vršenja svoje črnovojniške dolžnosti. — Ponovni nabor se bo torej z zgornjimi izjemami načeloma raztezal na črnovojne obvezance, ki so rojeni v letih od 1-878, pa do vštetega 1890. leta in ki so bili do vštetega lefa L913. na, naboru ali naknadni preiskavi spoznani za nesposobne za službo pod orožjem ali pa so bili potom superarbitracije izločeni iz skupne armade, domobranstva ali orožništva. — Pregled črnovojnikov I. poziva se prične 15. novembra t. 1. trgu pri Ložu nabral 100 K; učiteljstvo II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani 11 kron 50 v; učiteljstvo deške in dekliške šole v Trbovljah za oktober 18 K 43 v; učiteljici Vilma Bogatajeva in Olga Mi-klavčičeva nabrali v Kobaridu 358 K 38 v; učiteljica-voditeljica Olga Peternelova nabrala v Volčjem gradu 30 K 16 v; učitelj Josip Šinigoj nabral v Sesljanu 72 K 30 v; učiteljica Ema Ingerlova nabrala v Komnu 79 K 90 v; učiteljica Malka Ipavčeva nabrala na Svetem pri Komnu 54 K 52 v; šolsko vodstvo v Središču (šolska priredba) 125 K 68 v; priredba tovariša Antona Porekarja na Humu 133 K 85 v; šolski okoliš Bočna (Štaj.) 154 K; priredbi Ciril-Metodovih šol v Trstu 880 K 86 v; šolsko vodstvo v Avbru nabralo 38 K 90 v; šola v Dobu pri Domžalah nabrala 116 K; skupaj 2606 K 86 vin. Dar naših organizacij 1000:— K V zadnji številki izkazanih 1097:38 » danes izkazanih_2606:86 » Doslej nabranih 4694:24 K Ta izkaz najbrže ni popolen, ker smo darove, oziroma nabrane vsote posneli večinoma iz drugih listov, ki pa tudi vsega ne izkažejo, kar je pridobilo slovensko učiteljstvo za »Rdeči križ«. Nabrana vsota je gotovo večja. Nujno prosimo vse prizadete tovariše in tovarišice, nai nas obvestijo o poman-kljivostih tega izkaza, da ga moremo izpopolniti; tudi naj nas vbodoče o uspehih svojega domoljubnega in človekoljubnega dela takoj sproti obveščajo (vsaj po dopisnicah), da bomo mogli javnosti pokazati, kako se da tudi s pritrgavanjem od lastnih ust dejansko služiti domovini in nje trpečim sinovom! Izkazati moramo vsak najmanjši dar, ker je — darovan od tistih, ki imajo sami najmanj — v ceni in vrednosti stokrat večji od drugih darov! Nadučitelj R. HORVAT: HH in M M lil Delo slov. uuteljsfva za ,Rdeči Križ\ Šolsko vodstvo v Mengšu nabralo 360 K 36 v; učiteljica Amalija Kredarjeva v Telčjem vrhu nabrala 66 K 18 vin; šolsko vodstvo v Starem trgu pri Ložu 5 K 84 v; nadučitelj Jakob Žebre v Starem Predragi starši! Iz mnogih slučajev in pogovorov sem spoznal, da večina staršev nima niti pojma o alkoholizmu in tudi ne ve, čemu smo na naši deški ljudski šoli uvedli pouk o abstinenci. Zato prosim, da preberete ta sestavek z dobrim premislekom in obudite vest, če niste Vi sami prizadeti v eni ali drugi točki. Pišem Vam iz srčne ljubezni do Vas in Vaših ljubih otrok; zato si prizadevajte poslej, preurediti svoje življenje — če je treba — sebi in svojim mlajšim v korist. 1. Kaj je alkoholizem? Alkoholizem je uživanje alkoholnih ali opojnih pijač, kakor: žganja (slivovca, brinjevca, borovničevca, tropinovca), vsakovrstnih likerjev ali gosposkih šnop-sov (florjana, pelinkovca itd.), vina, ja-bolčnika, hruškovca in naposled piva. Vse te pijače imajo v sebi strašen strup — alkohol ali, kakor mu pravite, špirit. Ta tekočina je sama na sebi brezbarvna, podobna čisti vodi in lahko umori človeka že pri najmanjšem užitku, o čemer pričajo premnogi žalostni dogodki. V teh pijačah se nahaja špirit ali alkohol razredčen, v večjih množinah v žganju in manjših v pivu in tolkovcu. 1 Iz brošure »Ob stoletnici ljudske šole v Trnovem na Notranjskem« (1814— 1914). Pripravno za poljudno predavanje. Ure d n. Alkoholizem pa ni le pravo pijančevanje, t. j. brezmejno uživanje teh pijač, marveč tudi redno — vsakdanje manjše pitje, in neki zdravnik četo trdi, da je človek pri vsakdanjem uživanju pol litra močnega vina — pijanec ali, lepše povedano — alkoholik, četudi ne izgubi zavednosti in se mu pijanost sploh ne pozna. Prej imenovane pijače pa nastajajo povečini iz vsakovrstnih sadežev, ki so več ali manj sladki. Iz tega sladkorja nastane potom vrenja — alkohol (špirit). Samo v likerjih se ne nahaja prav nič naravnega, marveč jih ljudje izdelujejo po raznih receptih večinoma iz sladkorja in špirita, ki ga kupijo v prodajalnici. "Vendar pa moram resnici na ljubo izdati, da se pogostokrat tudi vino ponareja; pripravlja se namreč iz različnih, zdravju jako škodljivih snovi. Da je bilo potrebno tu navedeno na-kratko razložiti, naj dokažeta sledeča dogodka: Pred dobrim pol letom pride mati k nekemu gospodu — pa ne zdravniku — in ga poprosi sveta, kaj naj stori s svojim triletnim sinčkom, ki je dan za dnevom slabejši, dasi mu daje redno vsak dan po en »glažek« — žganja. Ko dotični gospod-neabstinent zasliši te besede, skoči s stola ter zakliče ubogi nevedni materi: »Vi sami ste krivi bolezni svojega otroka! Ne dajajte mu več strupenega žganja uživati, marveč mnogo mleka, in otrok bo ozdravel.« Pred par meseci pa pride k podpisanemu nadučitelju oče — žganjepivec zaradi otrokovih šolskih zamud. Privedel ga je oče v šolo, ker otrok sam ni hotel iti. Hitro zapazim, kako sta bila oba zanemarjena, bledih — upadlih lic in motnega izraza v očeh. Par mesecev pozneje sem že opazil, da se ubogemu devetletnemu otroku tresejo tudi roke. V razredu je bil najslabši učenec. Ko tako opazujem ubogega otroka, opozorim očeta, rekoč: »Mož, vi dajete sinu žganja piti. To ni prav!« Oče odkritosrčno pritrdi mojim prvim besedam in pristavi: »Dajem mu pa le »naturalšnops«, kakršnega sem doma sam skuhal brez špirita, iz botege (prodajalnice) kupljenega. Dam mu tudi zato, ker me vedno prosi zanj. Sploh ne verjamem, da bi tak »šnops« kaj škodoval« — mi tiho pove — »zakaj veste, gospod, če se jaz »natural-šnopsa« kak večer kaj več napijem, sem drugo jutro popolnoma zdrav, po žganju iz prodajalnice pa me ves dan boli glava.« Prizadeval sem se, izbiti mu te popolnoma napačne misli iz glave, toda obstal je pri svojem prepričanju; le toliko je obljubil, da odslej ne bom več dajal otroku tudi »naturalšnopsa« piti. Ali prepričan sem, da tudi te obljube ne drži; zakaj pijanec nima nobene trdne volje. 2. Kako deluje alkohol? Z opojno pijačo prihaja v želodec skoraj sam — alkohol, ker take pijače imajo jako malo redilnih snovi in še te se večinoma porazgubijo po telesu. Med tem pa, ko se redilne snovi naše dobre hrane s pomočjo želodčnih sokov vkratkem izpremene v kri, ostane alkohol neizpremenjen in kot tak pride skozi kožico, pomešan s krvjo, v male in potem v večje žile najprej v jetra in srce, potem v pljuča in nazaj v srce, odkoder prodira dalje po žili odvodnici po vsem telesu, posebno v možgane, koder prodira do notranjih živčnih tkanin in jih uničuje, zaradi česar postanejo pijanci pogostoma bolni na umu. Dobijo pa tudi vodenico in zlatenico ter mnogokrat umrjejo za srčno kapjo. Visoki dež. odbor vojvodinje Kranjske nam v svojem dopisu »Proti razširjanju bolezni na umu« (v Ljubljani, dne 29. aprila 1914, štev. 5688, za deželnega glavarja: dr. Zajec) poroča, da je bilo na Kranjskem v deželnih zavodih koncem leta 1880. ostalo 75 umobolnih, koncem leta 1913. pa 240. Kot vzroke duševnih bolezni navaja na drugem mestu: alkoholizem. Citam to-le: Zloraba alkohola. Trajno nezmerno uživanje opojnih pijač škoduje z zastrupljenjem ne samo telesnemu, ampak tudi duševnemu zdravju. Pri mnogih osebah pa škoduje alkohol tudi v malih merah uživan, tako da tudi zmerni pivci niso vselej brez nevarnosti. Vsi pivci so izpostavljeni nevarnosti, da ali nanaglo zblaznijo (znorijo), ali pa počasi na umu opešajo (izguba spomina, oslabljenje volje, razuma, sprijenje značaja, počasi se pojavljajoča bebavost). Posebno usode-polno pa še malo znano je dejstvo, da se pijančevanje in strast do pitja ne samo na otroke prenaša, ampak da se zarod še na drug način oškoduje. Neredko so otroci pivcev telesno slabotni in duševno malo vredni; najbolj v nevarnosti so otroci staršev, ki so pijanci. Pri mnogih bebcih in umobolnih je edini vzrok njih trpljenja pitje staršev. Zato naj se z vsemi sredstvi pobija alkoholizem! Priporoča se zlasti zmernost v pijači, ali kar je najbolje: 3. Abstinenca. V novejšem času pada človeštvo vedno niže. Strasti so se razpasle kot še nikoli doslej,, in zaradi tega trpijo mnogi ljudje na raznih boleznih, katerih glavni vzrok je — alkoholizem, kakor smo spoznali v prejšnjem odstavku, ter iga zato z vso upravičenostjo lahko imenujemo najhujšega sovražnika človeštva. Milijoni žen in otrok nimajo zaradi pijače mož potrebnega živeža ne potrebne obleke in ne izobrazbe. Tudi ne more nihče izmed nas reči: »Kaj me briga to, saj nisem pijanec!« Prijatelj, tudi tvoja volja naj bo, boriti se zoper alkoholizem; zakaj zavarovan nisi proti njemu niti ti. Le poslušaj! Ali ni že mnogoter pijani voznik prevrgel ali povozil premnogo treznih'ljudi? Železniškemu strojevodji sploh ni treba prave pijanosti; samo par vrčkov piva zadostuje, da v nepričakovanem slučaju prime za nepravi ročaj, in mrtev si ti in- mirogo drugih. Zato se ni čuditi, da so se žrtvovali mnogi plemeniti možje in žene v naši domači deželi, pa tudi po širnem svetu, ki so se prostovoljno odpovedali vsakršnemu uživanju alkoholnih pijač ter postali tako zdržniki — po tuje abstinenti. Storili so to iz edinega vzroka, da s tem dokažejo premnogim nasprotnikom, kako lahko in dobro bi izhajalo človeštvo brez uživanja opojnih pijač. Nad 30 milijonov kron se letno zapije na Kranjskem! — Mi abstinenti nikakor nočemo, da bi postali vsi ljudje naenkrat tudi zdržni; jako bi bili zadovoljni, ko bi ljudstvo vsaj trezno uživalo alkohol. Recimo, da prihranimo le polovico zapitega zneska, koliko dobrega bi se lahko napravilo s 15 milijoni! Poleg tega bi tudi gostilničarji in vino-rejci izhajali prav dobro, če bi se obenem nastopalo z najstrožjimi naredbami proti ponarejenim pijačam. Omeniti moram še, da nekateri ljudje z vso odločnostjo trdijo, da ne bi na mrazu mogli delati, če ne bi užili kaj slivov-ca. Tem nasproti stavim za zgled Nan-sena, ki je prepotoval severne ledene dežele v Evropi, ne da bi bil pokusil le kapljice alkohola. Pijanec je velik siromak - zastruplje-nec. Da se pijanci izpreobrnejo. imajo po drugih deželah posebna, zdravilišča (sana-ftorije), za naše pa velja: »Pustite odločno vsako opojno pijačo in — ozdravljeni boste!« V Švici je 400 duhovnikov in nad 150 zdravnikov,— abstinentov. V evropskih severnih mrzlih deželah, te so: Dansko, Švedsko, Norveško, Irsko in Finlandija, kjer se je še pred dobrimi 80. leti popilo mnogo več žganja, kot dandanes pri nas, ne najdeš skoraj nobenega pijanca več. Posledica tega je, da v zadnjih letih ni tam nobenih prepirov, pobojev in prav malo število drugih zločinov; kmet pa je izobražen in bogat. Pred par dnevi je izdal ruski car Nikolaj II., ki je sam — abstinent, ostro prepoved svojim vojakom proti pijančevanju. 4. Naša šoiarska abstinenca. Še pred mojim dohodom v lepo Trnovo so začeli čč. gospodje katehetje naše učence navajati k abstinenci po znanem mnenju protialkoholnega časnika »Zlate dobe« — ki se dobi v Ljubljani za majhen znesek 3 K — in se glasi: »Otrokom škoduje alkohol v vsaki, tudi najmanjši množini. Otroci bi morali biti vsi abstinentje. Vsi zdravniki so edini v tem, da bi se pod 16. letom ne smela uživati nobena opojna pijača!« Vse učiteljstvo naše deške ljudske šole se je z vnemo zavzelo za to plemenito misel: odvaditi otroke uživanja alkohola. To storimo v soglasju s čč. gg. kate-hetoma in zlasti s preč. g. dr. J. M. Kržiš-nikom, dekanom in krajnim šolskim nadzornikom. Naš boj velja v korist Vašim ljubljenim otrokom, predragi starši! Ta boj se vrši sledeče.: 1. poučimo učence o strašni škodljivosti alkohola, kar jim pokažemo s posebno sliko; 2. jim povemo, koliko mladih junakov-abstinentov se nahaja že po svetu; 3. jih navdušujemo, da naj posnemajo take junake tudi oni, ker ne bodo samo bolj zdravi, ampak tudi mnogo razumnejši; 4. vsak mesec, vsak teden in zlasti pred cerkvenimi shodi jih opominjamo na abstinenco; 5. vpišemo z zlato tinto učence, ki so se popolnoma zdrževali po eno leto vsakršne opojne pijače, tudi hruškovca — v »zlato knjigo« mladih junakov-abstinentov trnovske deške šole, katera knjiga se pokaže vsem gospodom, ki obiščejo našo šolo, in se bo pokazala tudi prevzvišenemu gospodu ktiezoškofu o priliki sv. birme. Vas, predrage starše, pa prav lepo prosimo, da nas v tem plemenitem delu podpirate, obenem pa svoje šoli odrasle mladeniče pripravite do tega, da se radi vpišejo v »Sveto vojsko«, katere podružnico imamo tudi pri nas. Mladeniči se zglasijo za vstop pri tukajšnji č. duhovščini .ali pri podpisancu. Posebno prosim preskrbne matere, naj nikar ne posnemajo one nespametni-ce, ki sem o njej pozvedel, da je dajala otroku redno žganja piti. Verjemite mi, predrage matere, da abstinenca nikomur nič ne škodi, kar lahko dokažem iz svojega lastnega življenja, dalje iz življenja svoje družine in premnogih otrok - abstinentov. Posebno lep zgled abstinence nam daje na Ruskem v vasi Misur (okraj Tersk) živeči 1421etni Kavdin Elojew. Bil je trikrat oženjen ter je še vedno čvrst. Njegov najmlajši sin je dosegel že lepo starost 82 let. Oče Kavdin Elojew ni užival nikdar opojnih pijač. -i;- Ako pa katera izmed cenjenih mater ,misli,,.,¡da bi bilo za njenega sinčka dobro ! oužjti kaj malega alkohola, tej svetujem, da se obrne zaupno do g. zdravnika in se ravna po njegovem nasvetu. Sklep. Še eno mi je pri srcu! Pogostoma se mi je že pripetilo, da . so se mladeniči in gospodje, ki sem jih bil prosil k vstopu v »Sveto vojsko «, izgovarjali s tem, da so oni sicer trezniki, ali v društvo nečejo, ker bi bili potem vezani itd. K temu pripominjam: Boj proti alkoholizmu je hud, jako hud; zato bomo mogli le v združenju kaj doseči, kar dokazuje zgodovina: V nobeni državi na svetu ni vlada sama od sebe omejila pijančevanja, dokler ni bila v to prisiljena po absti-nentnih društvih. Tako se je godilo posebno po severnih evropskih deželah. Zato le vsi, ki Vam je na srcu iztrez-nenje našega slovenskega naroda, v »Sveto vojsko«, za katero plačate letnih borih 20 vinarjev. Ve, matere, pa sklenite z veseljem in z vso silo podpirati našo šolarsko abstinenco, od katere pričakujemo obilo božjega blagoslova! Avstrijsko irpfto Itvo. V naslednjem podamo kartek pregled trgovskega šolstva, kakor ga na podlagi uradnih podatkov prinaša »Wiener Ztg.« z dne 14. febr. 1914. Prvo so visoke trgovske šole, h katerim se prišteva eks-portna akademija na Duaju, višja trgovska šola »Revoltella« v Trstu, visokošolska tečaja na Dunaju in v Pragi in kurzi za absolvirane srednješolce. Vseh teh visokih trgovskih šol je bilo v šolskem letu 1913/14 skupno 21. Obiskovalo jih je 2385 dijakov in 14 dijakinj. Po jeziku so visoke trgovske šole: nemške 13, češke 5, poljske 2, laška 1. Srednjih trgovskih šol je že nekaj več, posebno pa je število učencev na teh zavodih precej veliko. Skupno imamo 25 takih srednjih trgovskih akademij, ki jih je posečalo v preteklem šolskem letu 7877 dijakov in 379 dijakinj. Po narodnosti se te šole razdele tako-le: 13 nemških, 8 čeških, 2 poljski in 2 laški. Kakor visokih tako tudi od srednjih trgovskih šol ni nobene s slovenskim učnim jezikom. Nato pridejo dvorazredne nižje trgovske šole, ki jih je bilo v minulem letu skupno 128. Jako značilno je za te šole, da imajo malo dijakov, a dosti dijakinj. Vseh obiskovalcev moškega spola je v teh 128 dvorazrednih trgovskih šolah komaj 519, deklet pa 6644. Dekleta s to šolo namreč dobijo razne manjše službice po pisarnicah, trgovinah, bankah itd. Po narodnosti so te šole razdeljene sledeče: 69 je nemških, 38 čeških, 9 poljskih. 4 laške, 4 hrvatske, 3 slovenske in 1 rusinska. Naše tri slovenske šole so imele 160 dijakov in 22 dijakinj, tako da pri nas prevladuje še vedno moški naraščaj, drugod pa sko-ro nikjer. V štirih laških šolah n. pr. je komaj 53 dečkov, a 218 deklet. Poleg teh rednih trgovskih šol imamo še lepo število strokovnih trgovskih tečajev, ki se ravnajo po krajevnih razmerah in nimajo enotnega učnega načrta. Vseh teh tečajev je bilo odprtih 45, obiskovalo jih je 4131 'moških in 1231 ženskih. Z ozirom na narodnost so ti tečaji razdeljeni sledeče: 28 je nemških, 8 čeških, 6 poljskih, 2 laška in 1 slovenski. Ti trgovski tečaji so jako raznovrstni, in učna doba kakor tudi smoter se ravna čisto po krajevnih potrebah. Ob koncu naj omenimo še trgovske nadaljevalne šole za vajence, ki so že v trgovinah. Teh šol imamo skupno 158. Obiskovalo jih je 16.825 trgovskih vajencev in 1803 dekleta. Nemci imajo teh tr- govSko-nadaljevalnih šol 81, Cehi 60, Poljaki 10, Lahi 3, Hrvatje 3 in Slovenci 1. Iz teh podatkov se vidi, da je naše trgovsko šolstvo res prav šibko. Eno je treba zabičiti naši mladini, ki se misli posvetiti trgovski stroki, prav posebno v glavo. Naj že študira, kjer hoče dokler nimamo svojih šol, a uči naj se temeljito jezikov. Absolutno pa je napačno, ako se kdo iz tega ali onega vzroka ogib-lje laškega jezika. Ako hočejo naši mladeniči napredovati, morajo biti v vsakem pogledu bolj zmožni, kot so njih drugo-rodni konkurentje. Književnost. Ganglove drame na hrvatskem odru v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo »Slovenskemu Narodu«: Intendanca kraljevega zem. hrvatskega gledališča v Zagrebu, ki tudi v tem burnem času nemoteno vrši svojo kulturno nalogo, je sprejela najnovejša dramatična dela slovenskega pisatelja E. Gangla, in sicer dramo v treh dejanjih »Katka Poljakova« in trilogijo »Dolino solz« (t. j. I. igrokaz »Dva svetova«, II. drama »Dedščina«, III. tragedija »Trpini«). — Najprej se na hrvatskem odru uprizori »Katka Poljakova«. Zgodovinska učna knjiga za ljudske šole. Tekom oktobra t. 1. izide knjižica »Zgodovinski zapiski za obče ljudske šole. Za domače ponavljanje učencem spisal Josip Brinar, ravnatelj v Postojni.« Cena vezani knjigi: 90 vin. — Naroča se pri založniku: Maks Šeber, tiskarnar v Postojni. — Šolskim vodstvom, ozir. krajnim šolskim svetom se pri večjem naročilu pridene za vsakih 10 izvodov en izvod zastonj. — »Zgodovinski zapiski« so prva učna knjiga slovenska, ki že prinaša podatke o sedanji evropski vojni. Dasi pravi Latinec, da »inter arma silent Musae«, je vendar pričujoča »Zgodovina« poleg »Slovnice« že druga učna knjiga, ki jo je dokončal ravnatelj Brinar kot črnovojnik v vojaški suknji. »Popotnik« objavlja v 10. letošnji številki to-le vsebino: 1. K vstopu v službo. (Pismo našim mladim prijateljem: učite-ljem-začetnikom). 2. H. Scharelmann. — Pav. Flere: Dnevnik v službi spisovnega pouka. 3. Miro Šijanec, Maribor: Jezikovni pouk in dušeslovje. (Dalje.) 4. Ev-gen Sajovic: Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe in odredba o prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. 5. Razgled: Časopisni vpogled. — Pedagoški paberki. — Šolske in učiteljske vesti. — Razne vesti. — Mala poročila. SrednieSolske vesti. Češka gimnazija na Dunaju. Po drugih listih smo bili priobčili tudi mi, da o-tvorijo na Dunaju češko gimnazijo. Sedaj pa javljajo listi, da je drž. poslanec Rei-nossl izjavil na nekem kršačnsko-social-nem zborovanju na Dunaju, da je dobil od oblasti zagotovilo, da o kakem takem dovoljenju v sedanjih časih sploh ne more biti govora. Predčasno pripuščenje k zrelostnim izpitom. Z ozirom na sedanje izredne razmere je ministrstvo za uk in bogočastje izdalo v odloku na deželne šolske oblasti izjemne določbe za predčasno pripuščenje k zrelostnim izpitom onih srednješolskih dijakov, ki so pozvani v vojaško službo. — Dijaki višjega razreda, ki so za tekočo šolsko leto vpisani na popolni javni srednji šoli ali taki, ki ima pravico javnosti, se smejo na njih prošnjo takoj pripustiti k zrelostnemu izpitu, če dokažejo, da so bHi na naboru rojenih I. 1894. potrjeni k vojakom. da so vstopili ali da imajo vstopiti v aktivno službo ali pa da so dopolnili 18. leto in da so se po konstataciji usposobljenosti prijavili za vojaško službo v fronti kot prostovoljci in da bodo po dobrem iz-izdu zrelostnega izpita pozvani v aktivno službo. Takim dijakom 8. gimnazijskega, oziroma 7. razreda realke bodo vojaške oblasti po potrebi dovoljevale potrebni dopust, da morejo položiti izpit. ■— Na teh zrelostnih izpitih, ki se bodo vršili čim prej po predstavljanju kandidatov, se bo največ polagalo na splošno kulturo; ne bo se torej vpraševalo o stvareh, ki zahtevajo pripravljenost spomina, a onim dijakom, ki bodo izkazali nedvomno zrelost za višje študije, se bodo dovoljevale še druge obširne olajšave. — Te določbe sicer ne veljajo za eksterniste, a če so potrjeni k vojakom in če imajo vse druge predpogoje, se tudi oni takoj pripuste k zrelostnemu izpitu. — Oni kandidatje, ki so v zadnjem zasedanju zrelostnih izpitov prekinili izpit ali ki imajo ponoviti izpit po šestih mesecih, se smejo takoj pripustiti k novi skušnji. — Za one dijake, ki zaradi vojne ne morejo položiti izpita na svojem zavodu, se odredijo druge določbe. — Di- jakom Četrtega učiteljiskega tečaja, ki so potrjeni k vojakom in ki so že vstopili ali imajo vstopiti v aktivno službo, se dovoljujejo iste olajšave, vkolikor to dovoljuje njih bodoči poklic. Kranjske vesti. —r— Vpokojeni deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik gospod Fran H u-b a d, doma iz Podvodja v Vodicah, je deloval na šolskem polju od leta 1875. Služboval je najprej v Ptuju, potem v Gradcu od leta 1892., do leta 1894. pa v naučnem ministrstvu na Dunaju, odkoder je prišel kot učiteljiščni ravnatelj v Ljubljano. Leta 1901. je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem, v kateri lastnosti je z velikim uspehom deloval do tega meseca. Leta 1908. je bil odlikovan z redom železne krone, leta 1912. pa je dobil značaj dvornega svetnika. Na pisateljskem polju si je dvorni svetnik Hubad pridobil posebno zaslugo s preuredbo Jane-žičevega slovarja, napisal je tudi Družbi sv. Cirila in Metoda nekaj patriotičnih knjig za slovensko mladinio. Sedaj je predsednik Glasbene Matice. — Gospod dvorni svetnik Hubad je ohranil v vsej svoji dolgi službeni dobi čist značaj in iskreno narodno čuvstvovanje, posebno sta ga vedno odlikovali prijaznost in pravico-ljubnost. Želimo zasluženemu možu, naj dolgo let uživa pokoj ter naj svoje krepke sile posveča še nadalje v blaginjo ljubljenemu narodu! —r— Dar. Društvu »Mladika« so poslali na korist ranjencem: šolsko vodstvo na Paki 4 zaboje sadja, tovariš Poljanec, učitelj v Št. Jerneju na Dolenjskem, 5 vreč suhega in 2 zaboja svežega sadja, tovariš Anton Kosovel, nadučitelj v Tomaju, zaboj sadja. —r— C. kr. višji realki v Ljubljani je prideljen gimn. učitelj v Kočevju, dr. Oton Lax, ker je bil vpokojen profesor Jožef Wentzel. —r— Iz srednješolske službe. Za suplente na realki v Idriji sta imenovana Josip Kremenšek in Ljudevit Mlakar. Dež. šolski svet je potrdil kot suplente na I. državni gimnaziji: Fr. Bradača, Iv. Dolenca, Fr. Kobala, Pavla Lokovška, Andr. Prebila, Ernesta Tomca, Martina Volavška in Fr. Vrhovnika. —r— Razpisanih je 18 ustanov Knaf-Ija po 600 kron letno za kranjske visoko-šolce na Dunaju. —r—- Učiteljske draginjske doklade. Listi poročajo (»Slovenski Narod«, »Popotnik«), da je predlog deželnega odbornika dr. Karla Trilerja, naj bi se 25% dra-ginjska doklada glede na težke čase priznala vsem učiteljem in učiteljicam brez izjeme, na zadnji seji deželnega odbora kranjskega propadel. Istotako je ostal v manjšini predlog istega predlagalca,naj bi se 50% stanarinska doklada, ki so je deležni le nekateri oženjeni ljubljanski učitelji, priznala tudi doslej prezrtim. —r— Za »Rdeči križ« je nabrala v Ljubljani učiteljica Avgusta Mattanoviče-va več blaga. Med drugim so tudi darovale: ravnateljica M. Maroutova rjuhe in 1 par nakolenic, učiteljica dr. Žerjavova 3 rjuhe, učiteljica dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu 2 kg 53 dkg volne in 15 pletilk. —r— Za zastopnika deželnega odbora v okrajnem šolskem svetu za Ljubljansko okolico je imenovan namesto umrlega posl. Košaka župan v Mostah Josip Ora-žem, za namestnika pa župan v Vel. Laščah Fran Drobnič. r— Ljudska knjižnica Narodne čitalnice v Kranju je odprta vsako sredo od pol 8. do pol 9. zvečer in vsako nedeljo od 11. do 12. opoldan. Knjige se izposojujejo članom Čitalnice brezplačno, nečlanom pa proti pristojbini 60 vin. polletno. —r— Priznanje in pohvalo za uspešno in požrtvovalno delovanje je izrekel naučni minister ob umirovljenju gospodu dvornemu svetniku in deželnemu nadzorniku Francu H u b a d u. —r— Licejke vrlim vojakom 17. peš-polka. Učenke licejske ljudske šole (poprej Mladika) v Ljubljani so pod vodstvom svojih učiteljic naredile in poslale vrlim vojakom 17. pešpolka: 100 parov volnenih nogavic, 136 parov volnenih zapestniikov, 62 čepic, 16 pasov, 9 parov kolenic in 4 volnene jopice. — Ravnateljstvo te šole je prejelo od c. kr. podpolkovnika Kneisla, poveljnika nadomestnega bataljona pešpolka št. 17., najsrčnejšo zahvalo za darovana zimska branila, združeno z iskrenimi pozdravi in s prošnjo, da se to izvoli sporočiti gdčnam. učiteljicam, vrlim učenkam in mjih cenjenim staršem. —r— Iz šolske slnžbe. Namesto na dopustu se nahajajoče učiteljice J. Zemlja-nove je nastavljena na Viču kot suplenti-nja Julijana Toplikarjeva. — K brezplačni šolski praksi so pripuščene: Albina Malo-vašičeva na Vrhniki, Ervina Ropasova v Virčni vasi, M. Punčuh v Vrhpolju, Jože-fina Blumarjeva v Št. Vidu pri Vipavi. — Katehet na šoli mestnega »Schulvereina« v Ljubljani je postal pater Rafael Grobljar. — Za kraje, všolane v ekskurendno šolo Kostel, se ustanovi za čas potrebe ekspozitura na ljudski šoli v Banjaloki s stališčem v Kostelu in.se v to svrho nastavi še ena provizor. učna oseba. Izstopili so iz službe: katehet Ign. Nadrah s priv. učiteljišča pri uršulinkah v Škofjiloki, ker je bil imenovan kanonikom, ter pom. učiteljica S. Marija Šolar in vstopila namesto njiju za kateheta Karel Čerin in učiteljica S. Klementina Drole; Frida Ranzinger in Jerica Rabič iz priv. lj. šole nem. šol. ku-ratorija, namesto njiju vstopila Friderika Mikula in Karel Schanda.' Kot volonterke so pripuščene: Ljudmila Lederhas na priv. šoli v Lichtenthurnu, Ivana Mihelič na lj. šoli v Št. Vidu pri Ljubljani, Josipina Mi-količ in Marija Brežnik na dekliški ljudski šoli v Rudolfovem, Angela Hafner na deški ljudski šoli v Kranju, Valentina Te-pina na ljudski šoli v Trnju. — Naučno ministrstvo je izjemoma dovolilo red. duhovniku Alojziju Kastelicu, da sme prevzeti za šolsko leto 1914-15 in 1915-16 vodstvo na priv. ljudski šoli na Rakovniku. — C. kr. deželni šolski svet je dopustil k brezplačni šolski praksi na petrazrednici v Novem mestu učiteljico Marijo Lončarjevo. — C. kr. deželni šolski svet je odobril, da se suplenta na c. kr. realki Franc Jeran in Alfred Lipp zopet nastavita. — Učiteljica Ivana Nagu je prevzela interimist. vodstvo dvorazredr^ice v Orehovici; učiteljica Angela Trostova pa vodstvo dvorazrednice v Vodicah. —r— Na šišenski osemrazredni deški in osemrazredni dekliški ljudski šoli se je pričelo šolsko leto 1914-15 v ponedeljek, dne 12. t.m. Pouk se vrši v zgornješišen-skem šolskem poslopju in v nekaterih zasebnih lokalih v Spodnji Šiški. —r— Seja c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega dne 13. oktobra. Srednješolskih profesorjev je mobiliziranih 45, ljudskošolskih učiteljev 90, nadzornika 2. Nadučitelj Piki je prestavljen iz Suhorja v Vrbovo. — Denarne premije iz Franc Metelkove ustanove za učitelje na deželi po 80 K 41 vin. dobe nadučitelji, oziroma učitelji: Josip Dolgan, Studeno; Fran Štefan-čič, Velike Lašče; Pirkovič Ljud., Svibno; Karel Trost, Št. Jernej; Karel Perko, Je-žica; Mirko Dermelj, Višnja gora; Fran Silvester, Boh. Bistrica; Fran Tratnik, Črni vrh; Viljem Gebauer, Šmihel; Valentin Klemente, Nevlje; Anton Urbančič, Igavas; Atanazij Avser, Novo mesto. — Denarne premije iz imetja svoječasnega društva za grajenje vrtov po 72 K 16 vin. so dobili nadučitelji, oziroma učitelji: Josip Bergant, Turjak;Aleksander Lunaček, Št. ■■■ert; Franc Rojina, Šmartno pri Kranju; Ivan Čepon, Polhov gradeč; Peter Jocif, Dobrava pri Kropi; Urh Konjar, Motnik. — Na ljubljansko realko sta imenovana suplenta dr. Ivan Hussl in Oskar Gruszecky; na gimnazijo v Kranju pa Josip Rus. —r— K brezplačni šolski praksi je deželni šolski svet pripustil Alojzijo Modi-čevo v Cerknici in Josipo Vodiškovo na III. deški ljudski šoli v Ljubljani. —r— Ranjen je bil na južnem bojišču dne 5. t. m. poročnik profesor B. Baebler iz Idrije. Prestreljeno ima levo stegno. Sedaj se zdravi v »Leonišču« v Ljubljani. —r— Jubilej zvestobe. Dne 12. t. m. je praznoval štiridesetletnico tiskarniš-kega službovanja gospod Anton S t e r 1 e-k a r, tiskarniški nadzornik »Učiteljske tiskarne«. — Dne 12. oktobra 1874. je gosp. Sterlekar vstopil v tedanjo Kleinovo tiskarno in ji ostal zvest do današnjega dne, ko je tiskarna last naše organizacije. Ves čas, vseh teh dolgih štirideset let je gosp. Sterlekar služil vztrajno, zvesto in nesebično »črni umetnosti« ter je z velikim interesom in hvalevredno požrtvovalnostjo sodeloval v našem zavodu od skromnega začetka do sedanjega razvoja. Gospodu Sterlekarju ob tem redkem jubileju iskreno čestitamot želeč mu še obilo zdravih in čvrstih let! Živio! —r— V ruskem ujetništvu se nahaja gospod Makso Dachs, bivši strojnik naše tiskarne. Pisal je iz Kremenčuka, da ga je pomandrala konjenica. Nezavestnega so Rusi pobrali in odvedli s seboj. Sedaj je že zdrav. Štajerske vesti. —š— Ranjen je bil na bojišču tovariš Henrik S c h e 11, nadučitelj v Žre-čah pri Konjicah in poročnik v rezervi. Padel je nanj konj in mu zmečkal levo bedro. Sedaj se zdravi doma v Žrečah. —Š— Razpisano je na šestrazredni dekliški šoli v Trbovljah-Vode mesto nad-učiteljice. Drugi plačilni razred, prošnje do 10. novembra. —š— Pouk na mariborski gimnaziji se je pričel 22. t. m. Vršil se bo vsak popoldan od 2. do 6. v realčnem poslopju, medtem ko bodo imeli realci pouk v istem poslopju vsak dopoldan od 8. do 12. —š— Dr. Ljudevit Pivko, profesor na mariborskem moškem učiteljišču, ki biva sedaj v Dalmaciji kot rezervni poročnik, je brzojavil na svoj dom, da je popolnoma zdrav in krepak. O njem se je namreč pred tedni raznesla govorica, da je izgubil vid. Mnogobrojnim prijateljem dr. Pivka bodi ta vesela vest v potešenje. —š— Začetek pouka na moškem in ženskem vnanjem učiteljišču v Mariboru še ni določen. Moško in žensko učiteljišče, gimnazijsko poslopje, semenišče in deška meščanska šola so še vedno izpre-menjena v vojaške bolniščnice. —š— Inskripcija na univerzi v Gradcu traja do 26.«oktobra. Do 3, novembra lahko da dekan dovoljenje za naknadno inskripcijo, za poznejši čas pa je treba vložiti prošnjo na akademični senat (1 K kolek.) Prošnje za oproščenje kolegnine se morajo vložiti najpozneje do 26. oktobra. Pozneje vložene prošnje ali prošnje, ki niso zadostno dokumentirane, se ne sprejemajo pod nobenim pogojem. —š— Umrl je v Gradcu vpokojeni profesor Jožef Kronberger, st^ir 75 let. Pred leti je bil profesor na ljubljanskem učiteljišču. —š— Na bojišču sta padla Hugon Stark, rezervni poročnik pešpolka št. 17 in učitelj v deželni gluhonemnici v Gradcu, ter Ervin Potočnik, rezervni kadet narednik, sin profesorja Potočnika na celjski gimnaziji. —š— Izpred deželnobrambnega sodišča v Gradcu. Iz Gradca nam poročajo, da so bili izpuščeni na svobodo začetkom oktobra t. 1. med drugimi osumljenci tudi še ti štajerski naši tovariši: Jakob Kopič, nadučitelj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Franc Kranjc, nadučitelj pri v. Barbari v Slov. goricah; Anton Godec, učitelj iz Liinbuša, s soprogo. — Podlo obrekovanje je izgrešilo svoj namen — pravica je zmagala! —š— Iz Trbovelj. Učiteljski zbor deške in dekliške šole v Trbovljah pri fari je sklenil na svoji domači konferenci prispevati za »Rdeči križ« 1% svojih mesečnih plač za vojne. Za oktober se je poslalo že 18 K 43 vin. —š— Krajni šolski svet je sklenil pripraviti na šoli na Vodah postelje in vso opravo za 100 ranjencev, ki se bodo tukaj nastanili, če bode sila. —š— Novice iz Maribora. Od mariborskih gimnazijskih profesorjev jih je 12 v vojni. — Pouk na meščanskih šolah se je pričel v četrtek, dne 15. t. m. — Od začetka vojne je prestopilo v mestu k protestantizmu okrog 100 oseb. — Meščanski učitelj Adolf Neubauer, praporščak 27. pešpolka, je prišel v rusko ujetništvo. Sedaj je v kijevski bolniščnici. —š— Šolska imenovanja na Štajerskem. Definitivna učiteljica je postala začasna učiteljica Terezija Cerjakova v Pre-vorju, definitiven učitelj je postal začasni učitelj Anton Gmajne v Pilštajnu, definitivna učiteljica je postala zač. učiteljica Cecilija Erženova v Sromljah, def. učitelj v Zetalah je imenovan za def. učitelja in šolskega ravnatelja v Mariji Reki. Učiteljica ročnih del v Novi Cerkvi pri Celju Josipa Kavčičeva je imenovana tudi za učiteljico ročnih del na ljudski šoli v Svetem Duhu. Premeščen je def. uč. Kristijan Petritsch iz Wildona k Sv. Križu, def. učiteljica iz Podove Pavlina Koščeva v Špitalič. Trajno vpokojena je zač. vpoko-jena učiteljica Josipina Slančeva. Iz Te-pine vesi v Laporje je premeščena def. učiteljica Marija Pavličeva. Vpokojena je def. učiteljica Karolina Derčičeva v Kina-bergu in učiteljica ročnih del Mar. Brat-schitscheva v Celju, ki se ji je izreklo ob vpokojitvi priznanje za njeno dolgoletno uspešno delovanje v šolski službi. Soriške vesti. —g— Na severnem bojišču je padel dne 26. avgusta 1.1. dr. Edvard Dolin-š e k, c. kr. profesor državne slovenske gimnazije v Gorici. Bodi mu časten spomin! —g— Umrl je v Oseku na Goriškem tov. Josip Franke, nadučitelj v pokoju. Blag mu bodi spomin! —g— Sedemdeseta obletnica Gregorčičevega rojstva je bila dne 15. t. m. — Simon Gregorčič — goriški slavec — je bil rojen na Vršnem dne 15. oktobra 1844. Istega leta je bil rojen tudi pisatelj Josip Jurčič. —g— Odlikovali so se malčki v otroškem vrtcu v Malem domu. Vse, kar so imeli, so poklonili vojakom, in samo v denarju je bilo med njimi nabranih 12 kron. Pokazali so s tem najlepše, da so vredni sinovi očetov na bojišču. —g— Na svobodo sta izpuščena tovariša nadučitelja Alojzij Urbančič in Ignacij Križman, in sicer brez vsake obsodbe, ker sta bila žrtev le zlobnega obrekovanja. Živela pravica! —g— Šolsko vodstvo v Štanjelu si šteje v prijetno dolžnost javno se zahva- liti čislanemu županstvu v Štanjelu za prejetih 40 (štirideset) kron za nakup potrebnih učil siromašnim otrokom tukajšnje šole. — Šolski voditelj: A. Roje. —g— V Kapucinski ulici v Gorici so dne 13. t. m. otvorili slovenski otroški vrtec. —g— Iz Komna poročajo: Naša vrla učiteljica Ema Ingerlova je nabrala za ranjene vojake po občini perila in 100 (sto) ovojev ter doposlala vse to dne 20. sept. t. 1. na c. kr. garnizijsko bolnisčnico v Ljubljano. Zaboj je bil 30 kg težak in je vseboval umestne potrebščine. — Dne 8. oktobra t. 1. je nadalje odposlala ista učiteljica na ces. kr. garnizijsko bolniščnico v Gorico zopet zaboj perila in 200 (dvesto) ovojev. Ta zaboj je tehtal 31 kg. V obeh zabojih se je nahajalo približno 20 kg šarpije, ki so jo napravile marljive učenke tukajšnje ljudske šole iz nabranega starega platnenega perila. — Omeniti moram še, da se tudi druge občine žurijo za tako plemenito delovanje. Na Volčjem gradu so po iniciativi tamošnje učiteljice-voditeljice Olge Peternelove napravile marljive šolske deklice 6 kg težak zaboj šarpije, ki se je odposlal vojaški bolniščnici v Gorico. To delo je vodila marljiva učiteljica ročnih del, gospa Leopolda Ži-gonova. Taki in enaki izdelki se bodo izdelovali tudi vbodoče. —g— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za deške ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenost v pondeljek, dne 9. novembra 1.1. — Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom v takem roku, da bodo v rokah ravnateljstva najkasneje do 31. oktobra t. 1. Tržaške vesti. —t— Patriotična slavnost Ciril-Me-todove šolske mladine se je vršila v veliki dvorani »Narodnega doma« ob ogromni udeležbi iz vseh slojev našega prebivalstva. Prireditev so počastili: Njegova Jasnost g. namestnik princ Hohenlohe in gospa soproga princezinja Zofija Hohenlohe, ki jo je pozdravila učenka VII. razr. Bakova ter ji izročila šopek cvetic; potem namestništveni podpredsednik g. grof Attems, zastopnik »Rdečega križa« c. kr. sodni svetnik Minio, g. deželni šolski nadzornik Matejčič, državna poslanca gg. dr. Gregorin in dr. Rybar, deželna poslanca gg. dr. Wilfan in dr. Slavik, policijski nad-svetnik Vračko z rodovino, član glavnega vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda g. dr. Abram in več drugih dobrotnikov slovenske mladine. Bilo je častno zastopano tud naše uradništvo, državno in zasebno. Končno naj omenimo njega, ki nam je vsekdar v zvesto oporo — našega delavstva. Dasi je bila ura neugodna in morajo ti ljudje prebijati težke čase: prišli so vendar naši možje, fantje in dekleta v velikem številu. Niti omenjati pa ni treba, da je kar mrgolelo šolske mladine. — Glede izvršitve same smemo biti v visoki meri zadovoljni. Posamezne točke sb se izvrševale z veliko preciznostjo, otroci so nastopali jako samozavestno, na čemer gre hvala našemu učiteljstvu, predvsem pa pevovodji tovarišu Karlu Mahkoti, dalje tovarišema Engelmanu in Dimniku. Jako ganljiv prizor je bila zaključna slika: »Živi svetli cesar naš!« s simboličnim pomenom: Tržaški Slovenci prisegajo pod tržaško in slovensko zastavo zvestobo habsburški dinastiji. Genotje je zavladalo po dvorani, ko so otroci skladno peli: »Živi svetli cesar naš!«, dočim so s cesarsko pesmijo pozdravili g. namestnika in soprogo ob vstopu v ložo. Visoki gostje posebno še gospod namestnik in soproga, so opetovano izražali svoje zadovoljstvo in priznanje na vsej tej patriotični prireditvi. Materialni uspeh je bil jako povo-ljen. Dasi je bila vstopnina jako nizka, je bilo dohodka 631 K 26 vin. Od te vsote odpade le mal znesek v pokritje stroškov, k čemur je g. namestnik prispeval z zneskom 100 K. Tako se je slovensko tržaško občinstvo potom svoje šolske mladine častno odzvalo svoji patriotični dolžnosti. —t— Telovadba šolskega naraščaja telovadnega društva »Sokol« v Rojanu se vrši za deklice ob sredah in sobotah od 2:30 do 3:30 popoldne za dečke ob sredah in sobotah od 4. do 5. popoldne. —t— Kako je s slovensko deco v Trstu? Iz prijateljevega pisma posnemamo: »Obe priredbi C. M. šol sta se obnesli sijajno. Prva priredba je nesla 644 K 86 vin., druga 346 K 43 v. Čisti dobiček obeh — 880 K 86 v — se razdeli 440 kron 43 vin. za »Rdeči križ«. 440 K 43 vin. za šolske potrebščine v prvi vrsti onih otrok, katerih očetje so vpoklicani. Letos je toliko uboštva, da bomo še ta precej velik znesek težko, težko delili, ker je preveč rok dvignjenih k prošnjam. Niti zvezkov — niti knjig. Doma skrb in beda — v takem razpoloženju se uče v sedanjem tež- kem času naši otroci.. Bliža se božični-ca, in že so seznamki prošenj za obleko in črevlje polni, a se še vedno množe .. Odprite srce, odprite roke! ... « —t— Ranjen je bil od šrapnela v bitki pri Grodku dne 10. septembra t. 1. tovariš Janko G a r v a s, c. kr. učitelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Sedaj se nahaja v domači oskrbi. istrske vesti. • —j— Ranjen je bil na severnem bojišču na roki in nogi tovariš Anton B e r -c e, šolski voditelj iz Črnotič in Podgorij. Zdravi se doma v Podgorjah. —i— Razpis štipendije. S prvim semestrom šolskega leta 1914/15. se ima podeliti državna štipendija za Istro v znesku letnih 168 K za gimnazijske dijake, pristojne v kako občino tržaško-koprske škofije, ki se hočejo posvetiti duhovskemu poklicu. Pravico predlaganja ima tržaški škofijski ordinarijat, a pravico podeljevanja štipendije c. kr. namestništvo v Trstu. Prošnje, opremljene z dokumenti, je vložiti na škofijskem ordinarijatu v Trstu do ■31. dne tekočega meseca oktobra. Splošni vestnik. Za ranjence. Od raznih krajev prihaja društvu »Mladiki« v Ljubljani v obili meri sveže in posušeno sadje za ranjene vojake. Poseben odsek blagosrčnega žen-stva sadje že dalj časa dan na dan pripravlja za konserve in tudi na sveže uku-hava ter sproti prireja ranjencem za po-boljšek. Vsak dan so vsi vojaki, ki so nastanjeni kot bolniki v liceju in v internatu »Mladike«, s tako ukuhanim sadjem postrežem za južino. rosimo rodoljubna srca po deželi, da naj sadje pošiljajo tudi še za-naprej. Dobrogošlo je vsakovrstno sadje: sveže in posušeno. Tudi orehi, lešniki in kostanj pridejo prav. Pošilja naj se na društvo »Mladika« v Ljubljani. »Ročni zapisnik« je izšel in se že dobiva v Učiteljskit iskarni v Ljubljani po lanskih cenah. Omenjamo, da mu je oblika letos mnogo prikladnejša in ličnejša, ker je tanjši, da si tudi je na vsebini bogatejši, ker je naročila Učiteljska tiskarna letos nalašč zanj drobnejše črke! Učitelj-stvo naj ga pridno naroča! V vednost onim, ki imajo svojce v Dalmaciji ali v Galiciji. Poštne pošiljatve v Dalmacijo so zopet dopuščene, a samo do 20 kilogramov teže. Pošiljajo se čez Ogrsko. Izvzeti so zavoji z označeno vrednostjo, zavoji s knjigami in tiskovinami, ekspresne in nujne pošiljatve. — Tudi privatni poštni paketni promet je zopet uveden za Krakov in za vse ob glavni progi severne železnice ležeče pošte v Galiciji. Cvetični dan v Pragi in predmestjih v proslavo cesarjevega godu je uspel sijajno. Sodelovali sta obe narodnosti. Vzlic ' slabemu vremenu, vetru in dežju so dame samo v Pragi nabrale okroglo 23.000 K za svrhe vojne oskrbe. Poljski učitelj Romuald Lindner iz Myckovcev, ki se sedaj nahaja v bolnici hotela »Union« v Ljubljani, išče svojo sestro učiteljico Celestino Lindnerjevo In svojega svaka učitelja Antona Banacha. Ker je veliko poljskih beguncev po naših deželah, zato prosimo, če se kje te dve iskani osebi nahajata, da se o tem obvesti iskalca na zgoraj imenovani naslov. Repatica, ki jo po nekaterih krajih sedaj vidijo; je lepo.svetleča se zvezda, spadajoča glede velikosti v četrto vrsto. Razvijala se bo, kakor pišejo astronomi, čedalje bolj. in osobito rep se ji bo večal. Že sedaj, četudi se ni še dobro približala solncu in zemlji, jo vidimo na vedrem in jasnem nebu kot lepo svetlikajoče se zve-zdo-répatico.— Zvezdoslovci pišejo, da je bila repatica 2. oktobra tri. zemlji najbližja, a da se bo 26. oktobra najbolj bližala solncu. Zbog tega bo vedno svetlejša. — Zvezdoslovni učenjaki so preračunali, da se ta repatica približa zemlji do 235,950.000 kilometrov. Tržnice in klalnice narejajo sedaj skoro v vseh večjih mestih, zakaj povsod si prizadevajo, napraviti proizvajanje in razi>ečavanje živil in nasladil v prid prebivalstvu tako higiensko in snažno, kakor je sploh mogoče. Pa tudi industrija živil stremi za tem. Tako na primer se znana Kathreinerjeva Kneipova sladna kava izdeluje, na naravnost vzoren način. V obsežnih Kathreinerjevih tvornicah za slad-no kavo, kjer podnevi in ponoči ropočejo in delajo stroji iz svetlega jekla, se ves čas,. ko se kava napravlja, niti ena roka ( najmanje ne dotakne blaga. Dovršeno natančna osnažitev sirovin, pripravljanje, da postane »pristna Kathreinerjeva« in, kar se zdi skoro neverjetno, tudi vsa za-vojnina, namreč z^mptanje in zapečate-nje znanih »zavojev s sliko župnika Kneip- pa« se vrši z jako umetno sestavljenimi stroji. Kathreinerjevi zavoji so poleg tega absolutno trdno zaprti, tako da tudi kes-neje v prometu ne prepuščajo nobenega prahu in druge nesnage. Torej tudi tu načelo dovršene higiene, ki vodi občine pri napravi tržnic in klalnic. SI. šolska vodstva opozarjamo, da si šivalne stroje za šolsko porabo nabavijo le pri domači tvrdki Ign. Vok, specialna trgovina šivalnih strojev v Ljubljani, Sodna ulica 7, katera ima najboljše Pfaffove šivalne stroje v zalogi. Te vrste šivalni stroji so jednostavni, pripravni za vsako šivanje, krpanje in umetno vezenje, o čem je pouk brezplačen. Pfaff šivalni stroji tečejo tiho in na krogljicah, vsled česat zelo lahek tek, toraj za šolsko mladino najbolj priporočljivi. Šole dobe pri nakupu posebno ugodnost. Glej inserat. — Profesor češke tehnike — padel na bojišču. Na severnem bojišču je padel junaške smrti profesor češke'tehnike, dr. Franc Volisek. — Na severnem bojišču je padel učitelj Rihard Mosslacher iz Šmohorja na Koroškem. — Profesor Čelakovskv — umrl. Bivši dež. in državni 'poslanec, vseučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Jaromir Čelakovskv, je dne 16. t. m. 68 let star umrl. Profesor Celakovsky je bil sin velikega slovanskega pesnika in filologa Fr. Lud. Čelakovskega. Kot zgodovinar češkega prava je zavzemal na češki univerzi posebno odlično mesto, kot konzervativni politik; je zastopal interese češkega naroda dolga leta v deželnem in državnem zboru. Dvorni svetnik Čelakovsky je bil ena najmarkantnejših osebnosti češkega učenega sveta. — Član praškega »Sokola« je bil 50 let. — Na nemški praški univerzi so izključili tujce. Senat nemškega vseučilišča v Pragi je sklenil, da se dijaki onih narodov, ki se vojujejo proti Avstro-Ogrski in Nemčiji, ne bodo več dopustili k vpisu. Kakor znano, je doslej na tem vseučilišču študiralo precej Srbov in Rusov. — Predavanja na vseučilišču se začno ob običajnem času. — Ustoličenje rektorja na praškem češkem vseučilišču. Dne 17. t. m. se je ob navzočnosti namestnika kneza Thuna izvršilo slavnostno ustoličenje rektorja češkega Karel Ferdinandovega vseučilišča za šolsko leto 1914—1915, profesorja cerkvenega prava na pravni fakulteti dr. Hennerja. — Večina ruskih učiteljev ni pod orožjem, ampak opravlja svoje posle doma. VPOKLICAN.IE ČRNE VOJSKE. Svojim tovarišem,ki prihajajo tu v poštev, javljamo r ved&Qst in . ravnanje nastopne določbe, proseč jih, naj tolmačijo te določbe v svojem kraifli fcudi lju poleg Figovca ——— priporoča svojo veliko zaloga stekla, porcelaaa, petrolej nih. svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintaike za šolske klopi, aparate za fiiikalične poizkušaj e. Prevzema vsakovrstna ste-} klarska dela, tudi nora šol. :: poslopja na deželi itd. :: Anton Krušič, • ^ < I krojaški mojster in trgoree tt O-orlcI Tržsišlsa -ulica, šte-sr. v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetlške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočani cenjenim gg. učiteljem ▼ mestu in na deželi. ^ Učiteljska služba. Pri Sv. Duhu pri Lučanah je razpisana učiteljska služba. Šola je trirazredna in je v I. pl. r. Prošnje do 15. septembra 1.1. Učitelj, oziroma učiteljica dobi meblo-vano sobo, malo kuhinjo, klet in dve klaftri bukovih drv. Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neugajajoče se vrne denar. Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik. Manufakturna trgovina J. Grobelnik, prej Prano Souvem sin. Ljubljana, ^ifJJS, ¡3LŽ? Posebno bogata zaloga snkna !! m NUUH oblačila ■■ Najboljši nakupni vir modernih blagov za ženske obleke iz svile, volne, delena itd. oa Vedno zadnje novosti rut in šerp. Bogata zaloga vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunaj na naročila se točno izvršujejo. P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila. Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč*? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob. Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ? • • • • • • • • • • • • ') Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini A. & E. Skaherne Ljubljana, Mestni trg 10 Velika Izbirat Solidna postrežba! (p j? » t • À ® • faff šivalni stroji so priznano najboljši. Pripravni za vsakovrstno šivanje in umetno vezenje. Tečejo tiho in na kroglicah, za mladino edino priporočljivi. 10 letna garancija. Ugodne cene In plačilni pogoji.. m M jfei* M- trgovina PfafMiv. strojev in Pucti - koles l||fiia IPlp Ljubljana, Sodna ulita Štev.7 (zraven sodnije). M~fZahteva£te cenike brezplačno, im. „r„w..«-..jko društvo*»' na ZO-a.rxa.j-ui, I., "\X7"ipplirig,erstra,sse ¡25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se :cLSij-\7-ečja, "ULČiteljsIra, dr-uštva Avstro - ogrske Uradniškemu društvu. Slino ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemodoma in brez odbitka. Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti Glavni zastop uradniškega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafle 10. C Zaloga pohištva in tapetniškega blaga ■■nimHinmnmnuiHi J. Pogačnik mizarstvo. Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej) ■ ■ | Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga o t omanov, di- vanov, žimnic : otroških vozičkov. si dilnih sob v različnih : O »1 F najnovejših slogih. : \ in j Popoliiili oprava za lire osi K 350*- i 5 zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. ' Ker je trpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. » i Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 notni omarici, -J en umivalnik z marmornasto ploščo In ogledalom. * : Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega rad 300 mod. slik. S I FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 izprašani optik. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zalagatelj e. In kr. armade, vojna mornarice, domobraneer i. t d. Očala in Sčipalnlkl natančno po zdrav-giških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.l.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. . Ceniki J brezplačno. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej