—    120   —
Zastavica.
Reko očetu mlade hčere tri:
Ljub' oče ! vi se vsaki dan jezite ,
Da se nobena nas nič ne uči,
Mar nam raj' lepih bukvic kaj kupite.'
Al ker je oče njih zlo reven bil,
Tako je odgovoril hčeram svojim:
„Kje bom denar za bukve le dobil ?
Scer dam rad, kar je v premoženji mojim.4*
„Dve jablani sredi verta imam, Kar koli jabelk letos ste rodile, Z veselim sercom vam jih rad podam, Lahko za bukve boste 'ž njih skupile.u
„Na eni so debele in težke, Lete ne obrode nikdar obilo ; Na drugi so pa majhne in drobne, Torej je tudi večji njih število."
Berž jih nar starja sestra razdeli: Nar manj pa jih je mlajši sestri dala, Potem jih srednja dvakrat vee dobi, In sebi jih je štirkrat več odbrala.
In ko jih v mesto v prodaj prineso, Na tergu koj koj v denar jih spravijo. Kar je drobnih, tako jih prodajo. Za sedem jabelk krajcar da dobijo.
Kar so bile debelih dajale v koš, So jih kup'vali še bolj z veselico; Za vsako jabelko so doVle groš, Za vse vkup skupi vsaka desetico.
Koliko jabelk so imele vse?
In ko I j ko vsacih vsaka je dobila?
Da, kadar se izpraznil košek je,
Ravno toljko je vsaka izkupila.            Jož. Dernač.