»S“S«„U bra 194^ v/25 novem- Cerknim rn^' 2a^riž nad ciklostii ’odanm!i02erl na Ptembra kJ *0 17' se-v Pskarni »riffh ^ llskal Sovcu or I°obertob.. v ši, od is ° .reni' Treba-do 1 rrZ- sePternbra 1944 »Slovenila3 1945 v tlskarn pri 'hriji' do S0' Vo'skim kierVje0S0faSe-aT-.u6 1"“» SL,žnjeni Evropa K V 2a‘ TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 154 (13.092) Trst, torek, 19. julija 1988 Nepričakovan preobrat v najbolj krvavem spopadu novejše zgodovine Iran pristaja na konec zalivske vojne: spoznal je brezupnost svojega položaja Neuspehi na fronti ob Šat-el-Arabu in v Kurdistanu so ajatulahom odprli oči - Pozitivne Akcije v svetu - Prve ocene ZDA so zelo previdne, za Washington je to le prvi korak k spravi - Skoraj osemletna zalivska vojna je terjala ogromno življenj in neprecenljivo škodo raj pre(j — Dolgoletna zalivska vojna je od vče- liščingjj j°rn®m*3nim preobratom. V trenutku in v oko-tako reko*1 ™ ta osemletni sPor še zaostrile, je Iran nostneqa°C nePričakovano sprejel resolucijo št. 598 var-°rnogofa jVeta OZN, ki zaKteva takojšnje premirje in dižavam “tostranska mirovna pogajanja med sprtima na Pobud resolucija 598 OZN ni prva konkret- tako rek • ^ vzP°stavitvi miru na področju, ki draško ' življeniskega pomena za dobršen del sveta. Preteklost"1?118^ voina ima svoje korenine zla daleč v do k 6 ?rec*i 15. stoletja je namreč redno priha-^ed Turv'° • ^tov zaradi nadzorstva nad ozemljem Pa so sn1''0 ln Perzijskim zalivom. Prvi poskusi sprave P^dsednUc2?6010 novb le,;a 19^5 je tedanji alžirski y°re s nPK.. F^djen zahteval uradne mirovne pogo- Huse^P^tj^kiin šahom Rezo Pahlavijem in Sadamom *rak pQnn' Zaključili so se z dogovorom, da Iran in lom leta .'F1.0 zarišeta meje, ki so jih določili s protoko- Zaključili ,_ e zarišeta ,,..j^, .v. .j... ...'iv,' ,i, o šahove ^fj9, ie trajal samo štiri leta oziroma do sPopadi stranitve. Leta 1979 so se ponovno razvneli Piti, irg^ ed Pripadniki raznih etničnih in verskih sku-notranie le tedaj obtožil Teheran vmešavanja v ran. Odn0a- ve' lsto P°tezo se je odločil tudi Tehe-11. leta iQQiimed državama so se od tedaj stalno slabša-Teheran Pa ie Prišlo tudi cfo prvih kršitev meja, islamsko r6 °denem na vse kriplje trudil, da bi svojo sePtembra6V0^Ucli° izvozil tudi v Irak. Prav zato je 21. bradno pro18)6^9 ^eta 'raški predsednik Sadam Husein mašil vojno stanje v prepričanju, da bodo njegove čete v bliskovitem napadu zdesetkale iransko vojsko in da se bo po porazu iransko ljudstvo uprlo fanatičnim ajatulahom. Prav čas pa je pokazal, da se je Husein uštel, saj je Iran s pravo človeško »plimo« juriš-nih oddelkov sprožil nepričakovano ofenzivo, pognal napadalce preko meja in zasedel del iraškega ozemlja, ki ga je izgubil šele v zadnjih tednih. Poleg tega je leta 1983 zagrozil, da bo zaprl Hormuško ožino, skozi katero se »pretaka« skoraj vsa zalivska nafta. Obojestranski napadi in povračilni ukrepi so se nato vrstili kot na tekočem traku. Od februarja do junija 1986 so iranske čete zasedle severno nabrežje Šat-el-Araba, se približale kuvajtski meji. Januarja lani pa se je začela tragična ofenziva pri Basri, ki je trajala pet tednov, zahtevala pa je 45 tisoč mrtvih in ranjenih iranskih vojakov ter 20 tisoč iraških. Sestrelitev iranskega potniškega letala je bila poleg neštetih napadov na civilne in industrijske objekte kapljica, ki bi po vseh pričakovanih lahko izbila sodu dno. Včeraj pa je ves svet obkrožila vest, da je Iran sprejel resolucijo, ki odpira nove možnosti za vzpostavitev miru. Na odobritev je OZN čakala več kot leto dni, ker se Teheran ni strinjal s šesto točko resolucije, v kateri ni bilo uvodoma navedeno ime »krivca« za osemletno krvavo vojno. V sedanji resoluciji je varnostni svet OZN zelo diplomatsko napisal, da je v pristojnosti generalnega tajnika Pereza de Cuellara, da imenuje posebno nepristansko komisijo, ki bo odločala o odgovornosti za vojno med Iranom in Irakom. Med drugimi točkami so tudi navodila za ugotavljanje civilne in vojaške škode, ki jo je povzročila vojna, za odgovornost o uporabi kemičnega orožja, navedeni pa so tudi oblike in roki mirovnih pogajanj brez posredovanja velesil. V depeši, ki jo je Teheran naslovil na OZN, med drugim piše, da se je velika iranska država dvignila v uporu v božjem imenu v trenutku, ko je zatiralski iraški režim oskrunil državne meje iz golega pohlepa in z namenom, da uniči islamsko revolucijo. »Iran je bil odtlej vselej na pravi poti,« piše v sporočilu in še poudarja, da je iranski narod žrtvoval toliko življenj v sveti obrambi islama. Različne reakcije na nepričakovani iranski odgovor na resolucijo OZN prihajajo od vsepovsod; sovjetski mediji so dogodek objavili brez komentarja, medtem ko je Washington previdno izjavil, da gre »za dober korak k spravi, ki pa žal ni prvi v dolgi vrsti poskusov, da bi v Zalivu zavladal mir.« Eksplozija v Farmaplantu: vlada zaprla obrat pri Massi NA 2. STRANI V Alabami spopad Dukakis-Jackson? UROŠ LIPUŠČEK NEW YORK — V vzdušju velike neenotnosti in v prepričanju, da lahko na letošnjih predsedniških volitvah ponovno osvojijo Belo hišo, se je včeraj v Atlanti začela konvencija demokratske stranke. Na njej bo približno 5000 delegatov izbralo Michaela Dukakisa, guvernerja države Massachusetts, za uradnega demokratskega predsedniškega kandidata. Demokratska stranka je sicer po tradiciji bolj ali manj neenotna koalicija različnih političnih skupin, kljub temu pa nesoglasja, ki so se v stranki pojavila pred začetkom sedanje konvencije, lahko zelo negativno vplivajo na potek demokratske predsedniške kampanje. Neuradni predsedniški kandidat Michael Dukakis je v mede-Ijo takoj po prihodu v Atlanto »pozval na enotnost«, vendar pa je dal vedeti, da je on tisti, ki bo dajal ton demokratski konvenciji, ne pa drugouvrščeni predsedniški kandidat, črnski voditelj Jesse Jackson. Tleča nesoglasja med tako imenovanim »progresivnim« krilom v demokratski stranki, ki ga vodi Jesse Jackson, in bolj ali manj konzervativno večino, so z vso silo izbruhnila na dan v začetku preteklega tedna, ko je Dukakis imenoval za podpredsedniškega kandidata konzervativno nastrojenega senatorja Lloyda Bentsena iz Teksasa, ne da bi o tem predhodno obvestil Jacksona. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Gorski Karabah bo ostal Azerbajdž anu ^OSKVa 9a sovjete . '— Predsedstvo vrhovne- a SOvipt . * icuseusLvu vrnovne- PrePričar? s'.noči ponovno izrazilo r?vno spJ6, Gorski Karabah up- Zavrnilo ,a!ni del Azerbajdžana, in je 2a^etka iZafrteve Armencev, ki se od avtohnTp ® a ostro borijo za ozemlje . Vrh0?5ega okraja. Ijeno rfl, 1 soyjet je dolgo in poglob-9a KarahaKaVljal 0 vPrašanju Gorske-P°seqei .a,.y.razpravo pa je odločno Zavzel F. ^hail Gorbačov, ki se je iehein o?,-18--11? rešitve v »bolj umir-Fzerbaid^fF11* ln P°zval Armence in So9elovaju nce fr strpnosti in večjemu frarabahu^l111 odgovorom o Gorskem Zavrnil t„J. yrhovni sovjet dokončno 80 Pa Arm stališče o samoodločbi, ki Vtlerno. nnunci. zagovarjali z izredno Predsedstva01?111 »ne« Armencem je fr°r omilit0 :rh°Jnev?a sovieta vseka-karabah rie)Z .ooljubo, da bo Gorski avtonomiip ,ezen posebne in realne jtničnim da ^o zadoščeno vsem .fronračem iilt?Vam' 1101 S0: šolanje v frnlturne jn 1 televizijski sporedi, p,rerneniena emajo ali 0,0 Z referendumom določiti, če Za fašizmu n n 020 S1j}dikalizm^ ki je slonel na 'S, vsnt »«»rcr ri?6. delovrwenn^>°Sl°lnoma različnih tolmačenjih zvlmčnosti zrcPal?h ^ pn Fiatu se v vse/ neprijetni zve*0 zrca^ hudi spor, ki je razklal sindikalno Kaj ^0 : zof«1 jasen £)p>Tojezel 1 iCahmojgost'« rif'.Vendar sp mZe3° Prijazno °d vas, gospodična Hortono-ačal svoje stro-i165-,?^1' da k1 bdo bolje, če bi Tim sam a lahko peljala V6 51 iabko privoščimo. Tudi sama bi Ja. vendar nama z Es nekako ne uspe, da bi prišla kaj dlje iz Sydneya kot do Avalona ali Wattamol-le.« »Popolnoma vas razumem, gospod Melville. Na svidenje.« Ron je odložil slušalko, si zataknil palca za pas hlač in se žvižgajoč napotil v dnevno sobo. »Hej, Es, gospodična Hortonova bi rada julija ali avgusta vzela Tima s seboj na počitnice na Great Barrier Reef,« je oznanil Ron, ko se je udobno zleknil na kavč in položil noge više od glave. »To je pa zelo lepo od nje,« je rekla Es. Čez nekaj minut je bilo slišati klopotanje visokih pet pod oknom, potem pa so se zaprla zadnja hišna vrata. V sobo je prišla mlada ženska, jima pokimala v pozdrav, se z globokim vzdihom sesedla v naslanjač in si sezula čevlje. Bila je podobna Tiniu in mu ni bila. Podobna sta si bila po visoki postavi in svetlih laseh, toda na njej ni bilo tiste absolutne popolnosti in njene oči so bile rjave. »Zdi se mi, da sem pravkar videla izmikajočo se gospodično Horton,« je zamomljala med zehanjem in potegnila k sebi nizek stolček, da je nanj položila svoje noge. Es je odložila svoje pletenje. »Kakšno pa je to staro dekle?« »Nisem videla veliko podrobnosti, vendar se mi zdi nekam tršata, lase ima srebrno sive, zadaj spete v figo. Tipična stara devica. Rekla bi, da jih ima kakih petinšestdeset, vendar njenega obraza nisem videla. In kakšen avto ima! Velikega črnega bentleya, nekaj podobnega avtu, v kakršnem se vozi kraljica Elizabeta. Fju! Rekla bi, da je polna denarja.« »Nič ne vem o tem, ljubica, toda mislim, da mora biti kar premožna, če ima toliko stvari.« »Bi rekla! Zanima me, kaj vidi v Timu? Včasih me to kar skrbi... Tako zelo ga je prevzela.« »Oh, Dawnie, jaz pa mislim, da je to lepo,« je odgovorila Es. »Preveč se vznemirjaš zaradi Tima in gospodične Hortonove.« »Kaj hočeš reči s tem, da se vznemirjam?« je ostro vprašala Dawnie. »Presneto, saj je vendar moj brat! Stvar je v tem, da mi to njegovo novo prijateljstvo ni prav nič všeč. Kaj pa v resnici vemo o gospodični Mary Horton?« »Vse vemo, kar moramo vedeti, Dawnie,« ji je mirno odgovorila Es. »Zelo dobra je do Tima.« »Toda on je ves prevzet od nje, mama! Kar naprej govori: Mary to, Mary ono. Včasih bi ga lahko zadavila!« »Oh, daj no, Dawnie, ne bodi no tak nergač! Zdiš se mi kar malo ljubosumna!« ji je zabrusila Es. Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Njihovo uporabo so včeraj orisali na tiskovni konferenci Zaradi velikih del na nekaterih cestah Tržaška KZE pridobila tri laserje ki bodo nadomestili kirurški nož »Light amplification by stimulated emission of radiati-on« oziroma s kratico, ki nam je bolj domača, »laser četrte generacije« je pred kratkim dopolnil zdravstveno tehnologijo, s katero razpolagajo tržaške bolnišnice. Ob dveh starejših laserjih, ki ju že uporabljajo na dermatološkem in okulističnem oddelku in ki sta glede na sedanjo tehnološko razvojno stopnjo že zastarela, bodo odslej uporabljali še tri nove aparature. Dve sta že na razpolago zdravnikom kati-narske bolnišnice, tretjo pa bodo v kratkem izročili oddelku za socialno onkologijo (tj. bivšemu Centru za rakasta obolenja). Stroške za nakup teh »avantgardnih« aparatur je delno kril Sklad za Trst, ki je že leta 1986 dodelil tržaški Krajevni zdravstveni enoti izredni prispevek 580 milijonov lir. KZE je s tem denarjem kupila dva laserja, tretjega pa so kupili s prispevki darovalcev (stal je sto milijonov lir). Možnosti, ki jih nudi nova generacija laserjev, in njihovo uporabo so orisali včeraj na tiskovni konferenci, katere so se udeležili ravnatelj kirurškega inštituta Leggeri, primarij nevrokirurškega oddelka Giammusso, predstojnik fakultete in ravnatelj oddelka za otorinolaringojatrijo Bosat-ra, vodja oddelka za socialno onkologijo Mustacchi, pooblaščeni svetovalec nadzorne komisije katinarske bolnišnice Pangher, odgovorni za zdravstvene aparature pri tržaški KZE Bravar in predsednik Sklada za Trst ter podpredsednik deželnega odbora Carbone. Laser je preprosto povedano svetlobni curek, ki nadomešča kirurški nož, a je mnogo bolj natančen, saj ga je mogoče usmeriti samo na tista tkiva, na katera je treba poseči. Ta čudežni svetlobni curek namreč istočasno reže, drobi, koagulira in vaporizira ter na ta način znatno poe- nostavlja kirurške posege. Laser je mogoče uporabiti pri odstranjevanju tumorja ali kamnov na ledvicah, medtem ko reže ali drobi, pa istočasno že celi bližnje celice. Možnosti njegove uporabe so neskončne, saj ga lahko uporabijo pri vsakovrstnih kirurških posegih. Poseg z laserjem pa je mnogo manj nevaren za bolnika, saj se ne dotakne zdravih organov. Laserske aparature, ki so jih pridobile tržaške zdravstvene ustanove, so med najbolj izpopolnjenimi in čeprav so šele sedaj zapolnili to tehnološko vrzel — so povedali na tiskovni konferenci — pa razpolagajo z znanjem, s katerim ne bi mogli razpolagati v času, ko so laser šele uvajali v medicino. To pomeni, da bodo s pomočjo usposobljenih izvedencev lahko izvrstno uporabljali aparature in na ta način preprečili marsikatero napako, ki bi nastala iz neizkušenosti. Ko je KZE naročila nove aparature, je namreč poskrbela tudi za to, da so se kirurgi in tehniki na seminarjih v tujini naučili, kako jih je treba uporabljati. Da ne bodo aparature neizkoriščene, se jih bodo posluževali v več oddelkih, hkrati pa bodo v sodelovanju s Centrom za tehnološke in znanstvene raziskave proučili tudi nadaljnje možnosti uporabe laserja (tako naj bi se začelo tudi sodelovanje z drugimi znanstvenimi ustanovami). V zvezi s številnimi polemikami, ki so spremljale nakup laserja (mnogi so namreč KZE očitali, da z nakupom laserja ne bo rešila številnih problemov, ki tarejo naše zdravstvo), pa so včeraj povedali, da novih aparatur niso kupili le zaradi lepšega, pač pa zato, da bi bolnikom nudili primernejšo zdravstveno oskrbo, (bg) Predvidene nove težave v že kaotičnem prometu Prav sredi velikih poletnih »preseljevanj« se bodo na glavnih cestah, ki peljejo preko Krasa, pričela velika popravila, zaradi katerih bo gotovo prišlo do zapletov in zastojev v prometu. Vsa ta zajetna dela so vključena v načrt za gradnjo hitrih cest v naši deželi, kateremu je bilo dodeljenih za prihodnjih pet let približno dvatisoč milijard lir. V kratkem - cestno podjetje ANAS nam ni še moglo posredovati točnega datuma - se bodo pričela dela na odcepu državne ceste 202, ki pelje od velikega openskega križišča do vhoda na avtocesto pri Moščenicah. Do jeseni bo moralo podjetje, ki je dobilo popravila v zakup za skupno vrednost skoraj deset milijard lir, razširiti tri kilometre ceste med železniškim podvozom pri Nabrežini in Seslja-nom. Dosedanjo enocestiščno cesto, ki je povzročala hude zastoje v prometu, bodo spremenili v cesto z dvema cestiščema, kar bo nedvomno olajšalo pretok prometa. Prav danes pa se bodo začela dela, s katerimi bo dokončan veliki nadvoz na državni cesti 202, v bližini trgovine s pohištvom Lanza pri Proseku. Pod- jetje ANAS svetuje zato voznikom' n.jJ se poslužujejo naslednjih alternativ11^ poti: kdor se bo vozil po državni ce 202, naj zavije proti Ulici Papaven. bližini tamkajšnjega gasilskega do111 skozi katero bo po Ulici Fiordalisi la ko prišel na kraško pokrajinsko ces št. 1,- tisti pa, ki prihajajo z mejne? prehoda pri Fernetičih in vozijo p° a žavni cesti št. 58, lahko pridejo “ kraške pokrajinske ceste št. 1 min1 središča Opčin po Proseški ulici. Vožnja po omenjenem odseku pa 0 dovoljena za promet v smeri Videm -Benetke — avtocesta A4. Na AN' predvidevajo, da bodo omejitve v pr° metu trajale približno štiri mesece. ( Na področju samega mesta Tr*' kjer so prav pred kratkim odprli o sek nove ceste med Elizejskimi P° ! nami in Sv. Soboto, bo kmalu čen tudi cestni odsek, od Katinare n Tovarne Velikih motorjev v dolin5^ občini. Prav tako bo verjetno že ^ konca leta nared cestni odsek m1 ifi Opčinami in mejnim prehodom P1. Fernetičih skupno z bližnjimi cestni^ kraki, ki služijo za blagovni promet tržaškega pristanišča proti JugoslaV) Že spet niti besedice o Slovencih Nov in nič kaj strokoven turistični vodič Trsta V Gropadi so pokrili zadružni dom pridobitev za vas in vso skupnost Sobotna slovesnost pod novo streho V prihodnjih dneh bodo sicer ne preveč številni turisti, ki obiščejo naše mesto, imeli na razpolago nov turistični vodič. Izdala ga je založniška hiša Ippogrifo s podporo zasebnih sponsorjev in pod pokroviteljstvom Letoviščarske ustanove. Razdeljevali ga bodo v uradih ustanove, v javnih lokalih, pri bencinskih črpalkah itd. Novi vodič, ki se predstavlja v dostojni grafični obliki in opremi, pa čeprav je natrpan z reklamo, smo vzeli v roke z zanimanjem, pa tudi s simpatijo, ko pa že v prvih vrstah uvoda poudarja, da je Trst stičišče raznih kultur, ras in verstev. Končno torej vodič, ki ne spregleda slovenske prisotnosti v mestu in v njegovi okolici, smo si rekli, pa smo se krepko zmotili! Kot že toliki drugi vodiči, se tudi ta, kljub obetavnim uvodnim besedam, skrbno izogiba vsakršnemu namigu, ki bi v nepoučenem turistu lahko vzbudil sum, da na tem ozemlju prebivajo tudi Slovenci. Po dokaj skrbnem pregledu okrog 50 strani, kolikor jih šteje vodič, smo besedo "slovenski" našli edinole na strani 20, kjer med umetnostnimi galerijami omenja tudi "TK" (samo s kratico), zraven pa dodaja, da je povezana "s Slovensko Knjigarno". Potem pa je v vodiču še nič manj kot pet (5) slovenskih besed, in sicer "Tržaška kreditna banka" in "Posojilnica Opčine" v plačanih oglasih teh dveh slovenskih denarnih zavodov. To pa je tudi vse. Več bi morda niti ne pričakovali, ko ne bi vodič, poleg treh mestnih, predlagal tudi tri okoliške sprehode: dva po Krasu in tretjega na Opčine. V vseh primerih so navedena izključno italijanska imena, o kakšni slovenski prisotnosti pa ni ne duha ne sluha. Sicer ne vemo, ali je bilo to zamolčanje resnična izbira, ali le posledica več kot očitne neprofesionalnosti se-stavljalcev vodiča: v njem namreč kar mrgoli jezikovnih napak, da ne govorimo o vrsti vsebinskih neumnosti, kot na primer, ko navajajo čevapčiče med "krajevne specialitete«. Založnik vsekakor napoveduje že za september nove izdaje vodiča, tokrat namenjene Tržačanom. Upati je, da se bodo avtorji za jesenski popravni izpit malce bolj spodobno pripravili, (tm) Na sliki: naslovna stran novega vodiča V soboto je bil za Gropajce velik dan. Z lepo družabno prireditvijo, ki so se je poleg domačinov udeležili tudi številni gostje, so namreč obeležili dan, ko so pokrili zadružni dom in po stari slovenski navadi zalili likof. Ni pa to bil le praznik za prebivalce te prijetne, lepe vasice, ki šteje komaj 280 ljudi, temveč je bil in bo tudi ostal praznik za vse Slovence, saj se je naša skupnost obogatila z novimi prostori, v katerih bo prav gotovo s polno paro zaživelo kulturno pa tudi družabno življenje. »Dom je sad skupnega dela, skupnih žrtev in naporov petdesetih članov zadruge, katerim je stala ob strani skoraj vsa vas,« je v svojem govoru poudaril predsednik zadruge in kulturnega društva Skala Saško Kalc, ki je na kratko orisal značilnosti kraja, njegovo preteklo kulturno dejavnost in ponovno obnovitev te dejavnosti leta 1985, ko je začelo delovati društvo Skala. To nosi ime po starem gropaj-skem društvu, ki je prav tisto leto slavilo stoletnico ustanovitve. »Na obletnico smo se vsi zelo vneto pripravljali. In morda je prav ta vne- Kolo nijo že 41 let prireja sklad SLO KAD Tudi v Dragi odmeva otroški živžav Prizor z prireditve,-ki so jo otroci pripravili ob obisku staršev Od 5. julija letuje v počitniški koloniji v Dragi, ki jo že 41. leto upravlja sklad SLOKAD, 55 otrok iz tržaške okolice in iz mesta ter nekaj otrok iz goriške pokrajine. Udeleženci kolonije so stari od 5 do 14 let, največ pa jih je iz dolinske občine. Otroška počitniška kolonija SLOKAD je začela delovati daljnega leta 1947 v Žabnicah, potem pa so morali zapustiti ta kraj in do leta 1965 - ko so prevzeli in preuredili bivšo policijsko vojašnico, sedanjo kolonijo so otroci kolonije SLOKADA romali od enega kraja do drugega. Pred 22 leti je vodstvo SLOKADA končno dobilo stalno počitniško kolonijo v lepi dolini Drage, v neposredni bližini mesta. Omeniti moramo, da je od začetka do danes v koloniji SLOKADA letovalo že 8.500 slovenskih otrok. Obiskovalci letošnje kolonije so razdeljeni v skupine, za katere skrbi pet vzgojiteljev ter poleg bolničarke in ekonoma še šest članov delovnega osebja. Kolonija v Dragi ima veliko dvorišče z vrtiljakom in gugalnicami, kjer se otroci igrajo, zraven pa je še krasen travnik, kjer lahko počivajo in berejo v senci košatih dreves ali pa skačejo in se igrajo po lepi, zeleni travi. Prav tu, v senci so popoldne pripravili lepo in prisrčno prireditev za starše in prijatelje, ki so se njihovemu vabilu odzvali v lepem številu. Na sporedu so bili razni skeči, prizorčki, telovadba, igrici o življenju v koloniji in seveda ni manjkala niti lepa slovenska pesem. Program v tej koloniji je pač več ali manj enak kot po vseh ostalih počitniških kolonijah, z izjemo, da imajo otroci v Dragi na razpolago avtobus, ki jih trikrat tedensko pelje na kopanje v Sesljan. V dneh, ko ne gredo na kopanje pa imajo na sporedu razne izlete. Do sedaj so si ogledali jamo v Briščikih, stari devinski grad, Kraško hišo v Repnu ter cirkus Orfei, kjer so se zelo zabavali. Prejšnji teden je vodstvo povabilo v kolonijo znanega čarovnika Mirka Žerjala iz Ljubljane, ki je razveselil in očaral otroke, tako da ima sedaj marsikateri namen, da postane čarodej. Tudi v tem zadnjem tednu bivanja v koloniji imajo otroci na programu bogat in lep spored. V torek gredo na izlet na Matajur, v Trčmun, kjer se bodo na grobu pisatelja Ivana Trinka -Zamejskega poklonili njegovemu spo- minu. Nato bodo obiskali še Landar-sko jamo in Staro goro ter tako spoznali zgodovino, navade in težave življenja naših beneških bratov. En dan v tem tednu bodo snemali za Radio Trst A, pričakujejo pa tudi obisk tržaškega škofa Bellomija. V četrtek zvečer bodo otroci pripravili kres, v petek zvečer pa se bodo udeležili maše in tako praznovali praznik sv. Marije Magdalene, zaščitnice Bazovice, kateri je posvečena bazovska cerkev. 24. julija pa bodo otroci zapustili kolonijo in se s starši vrnili na svoje domove. Prostor bodo prepustili drugi izmeni otrok, ki bodo prišli v Drago 26. julija, (mm) Nagradni natečaj za dobrotnike s ceste Astronom Margherita Hack bo predsedovala žiriji, ki bo imela nalogo presoditi prijave na natečaj (letos je že četrti po vrsti) z naslovom »Dobrotniki s ceste«. Ostali člani žirije so: pobudnik natečaja, odgovorni urednik dnevnika II Piccolo Paolo Francia, upravni direktor časopisa Giuseppe Franco, videmski živinozdravnik Luigi Schiavi (ki ga je anketa revije »GJuattro zam-pe« proglasila za najbolj priljubljenega veterinarja v Italiji) in pravnik Be-niamino Antonini, predsednik zavetišča za zapuščene živali ASTAD. Natečaja se ga lahko udeležijo vsi, ki bodo v poletnem obdobju nudili pomoč zapuščenim domačim živalim. Sporočila o dobrosrčnih dejanjih sprejemajo pri dnevniku II Piccolo do 5. septembra, nagrajevanje dobrotnikov pa bo 1. oktobra letos. Deželni prispevki za razvoj ribolova Trgovinska zbornica sporoča, da so z deželnim zakonom št. 46 (z dne 12. junija 1988) predvideni finančni prispevki za ribištvo in marikulturo (gojenje rib, školjk, alg itd.). Prispevke bodo delili posameznim ribičem ali ribiškim združenjem in podjetjem za gradnjo ali posodobitev ribiških ladij in opreme, za skladišča in druge objekte. Sredstva so namenjena tudi za raziskave s področja ribolova. Podrobnejše informacije nudi urad za ekonomske zadeve pri TZ (3. nad-str., soba št. 315, od 8.30 do 11.40; tel. 6701232). ma spodbudila vaščane, da so tako koč čez noč ustanovili mešani peV _ zbor, ki je sicer vadil brez lastnih pr°j štorov, ki pa je kljub vsemu dosefp že lepe uspehe.« Pomanjkanje primernih prostorov j® tako rodilo misel, da bi prišla vas svojega doma. Ustanovili so zadrh? Skala, odkupili staro hišo in zemlji^ ob njej in se lotili obnovitvenih del 118 delovnih dni je bilo potrebni1 da so opravili vrsto gradbenih del, 1 kopali veliko in prostorno klet in ^ njej postavili temelje za lepo in fun» cionalno dvorano, v kateri naj bi P0*®: kale razne prireditve. V stari hiši, * bo ohranila svoj izvirni zunanji vid® ^ bodo uredili sanitarije, prostor za goS tinski obrat, v prvem nadstropju P mladinsko sobo, sobo za uradovanje ^ še lepo sejno sobo, v kateri bodo pol;e kale vaje domačega zbora. »Za tako majhno vas, kot je naša, J delo, ki ga je zadruga v tako kratke času opravila - ob popolni brezbn nosti in gluhosti tržaške občinske nf^ rave - izjemen uspeh, ki kaže, da P mogoče s trdno voljo in združeni111 močmi marsikaj doseči.« Dom je sedaj pokrit, vendar pa ^ potrebno še veliko dela, predvsem V finančnih sredstev, da bo tudi notram dograjen. Kalc se je zato obrnil na ki so že pomagali in tudi na ostale, bi s pomočjo nadaljevali. p Zahvali članom zadruge in vsem, ■ so s prostovoljnim delom pomagal1 delih, je sledila podelitev Pose5yi-plaket, ki so jih prejele: tvrdka MU . TER, podjetje Angel Starc, sodela'1 omenjenega gradbenega podjetja Kj, rio Jercog in Salvo Koren in še teim j, no podjetje ARCO Studio. Pomen U| plaket je v kratkem govoru obrazi Andrej Baldissin, aplavz vseh pa g. predstavljal še dodatno zahvalo in P hvalo. ;e »Tam, kjer gnezdijo lastovke, sreča doma,« pravi star slovenski P^ govor. Tega pregovora se je v sV°l pozdravnem nagovoru spomnil A1 sander Mužina, ki je spomnil navz®, ’ • ’ ■ ’ ■■ noVK, da so si lastovke napravile v domu gnezdo, pod streho. še preden je bil le'1 Prav gotovo bo ta pregovor za^.^ družni dom v Gropadi držal, saj j® že v soboto v njem veselo in Prlle»jie enie so se leno v^l^ui- V to razpoloženje so se lepo tudi čestitke in dobre želje predse® ka SKGZ Klavdija Palčiča, ki je lel zadružnikom, vaščanom, d0®1 e. mu društvu in zboru še veliko hov. ejSe Da je bilo vse še lepše in prijet rj. so poskrbele tudi Gropajke, ki_s® popravile odličen srnjakov go lento in vrsto okusnih slaščic. ru‘r,j jn sm , Poln" P° al® pa gre vsem, ki so dvorano °kra^. (el pripravili tudi razstavo fotogr® kažejo začetek in potek grad £ega del. Manjkal je le nastop dom zbora. Toda pevci so bili vse P^. ^ zaposleni z delom in s priprava . pri-ta praznik, da bi se bili ute9nloa s® praviti še za nastop. »Oglasili " bomo prav gotovo s Pet;ieinL-tev,« Je mi počastimo to lepo pridobi ' p0-obljubila pevovodkinja Anastaz J ^ rič, ki ima velike zasluge, da zbor uveljavil in da so pevci tr ločeni, da s petjem tudi nadaljuj Številnim čestitkam, ki so d1 ■ mučene na sobotnem prazniku, se p žujejo tudi naše. * Neva Luke primorski dnevnik 19. julija 1988 tržaški dnevnik □ stran 5 Srečanje pokrajinskih vodstev K D in PSI Tudi KD se sedaj poteguje za Tržačana na čelu Dežele jarijih L 6- ven^ar'e premika v poga-Občini in lDV,0'itev uPrav na tržaški nje dp]«r,a Ho^raI'n’- Včerajšnje sreča-ske dom baških vodstev Krščan-kazalo ri ra,Clje in PSI je namreč po-vsaj °nstajajo stvarno možnosti Šimi zavo0®riarnsko snovanje mod biv-sP°raznm Zu- ' že ne za politični po sestaniKl Za sedaj ni še na vidiku. v°dstvo S *ocialisti je pokrajinsko v katero U lzclalo tiskovno sporočilo, stvarne ngotavlja, da obstajajo spešitev 'oznostj za vsestransko po-skena ...Pogajanj za dosego program- govoru Paromr3, ki. bi odPrl Pot d°- k°t piše °.. 'kovanje novih odborov. zaška RnV 'ls.kovnem sporočilu, je tr-staviia v Prv'č P° volitvah javno po-sklopu ,,r ospredje možnost, da bi v nih zemliaVnove®enega razvoja dežel-Sednika n Plsnih enot izvolili za pred-na. Glm,ne^ele tržaškega demokristja-v tem" kandidat za to funkcijo bi Za finanrQ^lm.eru dosedanji odbornik ija hovosf Ua.r'° Rinaldi. To predstavni6 tržašlr *11 *stočasno pomeni prizna-da bi rie-11?- soc'alistom, ki se borijo, Predsedm i’ Purlaniji-Julijski krajini ijen v trt a> svetovalec, ki je bil izvo-askem volilnem okrožju. Delegacija KD, ki jo je vodil tajnik Sergio Tripani, v njej pa so bili še pokrajinski predsednik Richetti ter Cos-lovich in Locchi, je po oceni volilnih rezultatov predlagala socialistom izvolitev sedemstrankarske večine KD, PSI, PRI, PLI, SSk, PSDI in LpT ob morebitni podpori dveh zelenih list. Kot smo lahko izvedeli, na včerajšnjem sestanku ni tekla beseda o tržaškem županu, kar bi lahko v teh pogojih že takoj na začetku pokvarilo vzdušje na pogajanjih. Kandidat KD za župansko mesto je bil, vsaj do včeraj, vsekakor edinole Franco Richetti, ki je na volitvah prejel največ osebnih preferenc. V socialističnem zastopstvu, ki ga je vodil sekreter sen. Arduino Agnelli, sta bila še podžupan Seghene in podpredsednik deželnega odbora Carbone. Socialisti so po srečanju izrekli zadovoljstvo, da tržaška KD ne nasprotuje izvolitvi Tržačana na čelu deželne vlade. Potek političnih pogajanj na Tržaškem bo v marsičem odvisen od razvoja dogajanj na deželni ravni. Jutri se prvič sestane novoizvoljeni deželni svet in stranke niso še dosegle spora- zuma niti o novem predsedniku skupščine, kaj šele o novi upravi. V pretekli mandatni dobi sta bila tako predsednik skupščine kot predsednik odbora Furlana, kar je sprožilo v Trstu marsikatero negodovanje. Za predsednika sveta se potegujejo tudi komunisti in v tem sklopu že kroži ime nekdanjega pokrajinskega tajnika v Trstu Uga Folija. Prvo sejo novoizvoljenega sveta bo kot najstarejši svetovalec vodil listar Manlio Cecovini. Na Tržaškem vlada medtem precejšnje zanimanje za skupščino Liste za Trst, ki bo šele prihodnji ponedeljek. Melonarsko gibanje, ki je doživelo pravo volilno katastrofo, se nahaja pred važno politično dilemo: ali takoj ubrati pot opozicije ali pa sodelovati v novi občinski in pokrajinski upravi. Predsednik gibanja Cecovini in dosedanji župan Staffieri sta vneta pristaša druge izbire, opozicijsko strujo pa vodi Gambassini. Tudi Lista očitno čaka na razvoj dogajanj na deželni ravni, kjer se nekateri potegujejo, da bi postala sestavni del politične večine. S. T. Nase mesto premore kar 29 muzejev Pičlo ovrednoteno bogastvo k FH Trst ostaja tudi v poletnem času prazno in pusto mesto, neprivlačno za množični turizem in je za turista le etapa na potovanju proti Istri in Dalmaciji. Švicarji, Nemci, Francozi in drugi tujci se raje ustavijo dalj časa v bolj zanimivih Benetkah, v Trstu pa ostanejo kvečjemu dva ali tri dni, nato pa odhitijo proti slovenskim in istrskim obalam, ki nudijo mnogo več: kampinge, hotele, čisto morje. Od leta 1986 do 1987 se je prihod turistov iz inozemstva zmanjšal za približno 4 odstotke. Trst nima velikih zanimivosti kot druga mesta, ne more se primerjati z Benetkami ali Firencami, Danes odločitev glede povratka s ladje Piave? Čutara'n Poseg predsednika vlade **aUian«t6 ^*te v afero o zaplembi struPeniv.e lad)e Piave v Nigeriji in obali ip™ °dPadkih na nigerijski kočij ji .°cilno pospešil rešitev te ier za ri nečastne zadeve. Minis- haj bi zaščito Vito Lattanzio batan’ nes *zc*al ukaz, s katerim stranijo jt!? Pretipisal, kako naj od-Ini 0(iparm- konteineriev s strupeni-Pi^ipelip!^1 z nigerijske obale in jih raJ prea« \iialijo. Lattanzio je vče-ka*erena edoval širšemu sestanku, ministrstev Se ud*leziii predstavniki okolje, Za Za zunanje zadeve, za za zaklad • 9ovinsko mornarico in vse možn '?•na katerem so proučili ke nevar°S^ za odstranitev ekološ-preieklii,n?Sti .z nigerijskih tal. V ie«!, dp i 'e I -J ^ ®ašisti prerf d!|0|n0^ V sPet pomazali spomenik, ki stoji na kraju, kjer zaHIUk' ki so o? IeU ob.e*Ui Partizana Josipa Košuto in Ivana Grudna. Spo-dniem letu »e domačini, stoji na pokrajinski cesti in je bil v ve krat oskrunjen, ne da bi pristojni varnostni organi nikoli prišli na sled mazačem t)revi srečanje o primeru Janša °b 20.30 vtirftnlico Zeri °.25 NadM^f Zadnje vesti -.___ad - La freccia nera (7. del) današnji televizijski in radijski sporedi RAI 2 RAI 3 11.50 13.00 13.30 14.30 14.40 16.35 18.15 18.20 18.35 19.30 20.30 22.25 22.40 23.35 23.45 0.30 Nadaljevanka: La Certosa di Parma (r. Mauro Bolognini, i. Marthe Keller, 2. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik Variete: II piacere dell estate Film: II valzer di Parigi (glas., Fr. 1950, r. M. Achard, i. Y. Prin-temps, P. Fresnay) Rubrika iz Parlamenta Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due Floroskop, vreme, dnevnik, šport Film: I duri di Oklahoma (pust., ZDA 1973, r. Stanley Kramer, i. George C. Scott, Faye Dunaway) Dnevnik - kratke vesti Variete: Improvvisando (vodita Massimo Catalano in Marta Plavi) Dnevnik - zadnje vesti Aktualna oddaja: L'ago della bi-lancia Glasbena oddaja: Umbria jazz '88 - Santana-Wayne Shorter Band RTV Ljubljana (j!P) TV Koper 13.05 14.00 14.10 15.00 16.30 17.00 18.00 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.30 21.20 21.30 22.55 23.10 23.25 Nad.: Edoardo VII principe di Galles (2. del) Deželne vesti Glasbena oddaja: Poklon Benetkam (Leonard Bernstein, Fran-cesco Siciliani) Glasbena oddaja: U.S. Festival Ali Starš (igrajo U2, Pretenders, Joe Walsh, Stevie Nick itd.) Šport: ameriški football Glasbena oddaja: Pokerconcerto Kolesarstvo: Tour de France Športni dnevnik: Derby Vreme in dnevnik Deželne vesti Dokumentarec: Dvajset let prej -Drobci Izobr. oddaja: Vezuv (2. del) Nanizanka: Professione pericolo Dnevnik - večerne vesti Film: Le giubbe rosse, del Sas-katchewan (vestern, ZDA 1954, r. R. Walsh, i. A. Ladd, S. Winters) Kult. odd.: Una sera, un libro Dnevnik - zadnje vesti Film: Postfazione (kom., ZDA 1984, r. M. Chuziev) 17.05 Video strani 17.20 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Napoleon in Josephine (pon 3. dela) 18.40 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Sonce čarodej 18.45 Otroška oddaja: Če ladja zboli (V današnji oddaji boste videli, kako poteka popravilo ladje. V vseh vlogah nastopa Pavle Rakovec - Rači) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Oddaja o kulturi: Osmi dan 20.45 Mednarodna obzorja 21.30 Dnevnik 21.45 Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Napoleon in Josephine (4. del) 0.30 Informativna oddaja za tujce 0.35 Nanizanka: Nenavadne zgodbe -Človek z odličnim spominom (Henry Slesar, r. Peter Duffell, i. Colin Blakely, Bernard Cribbi-ne, 7. del) 0.45 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Športni dogodek (pon.) 16.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.00 Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Zadnji pogovor med strankami pred prvo sejo deželnega sveta TRST — Kako se odločajo mladi Tržačani TRST — Okvirni repertoar SSG za naslednjo sezono TRST — Mlada Tržačanka Laura Ut-mar v galeriji Tribbio SOVODNJE — Razgovor z Jankom Cotičem ob začetku balinarske sezone 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 22.30 TVD novice 22.40 Kolesarstvo: Tour de France - 8'15 Naniz. 8.40 A HospS; »« RS xv v iz Cest !!» p 15 00N“' 15-°0 Filn (koir Rich: l7-00 Nan' kv, r mele ,8» Ks 19.10 23.15 ^ e - 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo 16.30 Nanizanka: Executive Suite 17.30 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Il commissario Leguen e il caso Gas-sot (krim., Fr.-It.-ZRN 1972, r. D. De la Patelli-ere, i. Jean Gabin, Fa-bio Testi) 22.10 Film: L'uomo e il dia-volo (dram., Fr.-It. 1954, r. Claude Autant-Lara, i. Gerard Philipe, Daniele Darrieux) 0.45 Nanizanki: Petrocelli, 1.40 Vegas ITALIA 1_________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanke: I Robinson, 21.00 Denise, 21.30 Riptide 22.30 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte !| [gU]fgM TELEPAPOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: La mano (dram., ZDA 1981, r. Oliver Stone, i. Michael Cai-ne) 22.30 Film: L’etrusco uccide ancora (krim., It. 1972, r. Armando Crispino, i. Alex Cord) 0.30 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIULI 13.00 Dok: Zvok in slika 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nadaljevanka: LTsola del gabbiano 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kviz: Caccia al premio 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storia nel-la prateria 1.00 News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Simf. orkester RTV-Lj ; 11.30 Pol-dnevniški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaret (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas harmonike; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (7. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.04 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Vodomet melodij; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napioved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; T.OO Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.45 Vaš kviz na 25-007; 14.05 Novosti naše diskoteke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Časadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasbena oddaja; 15.00 Zabavna glasba; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Knjige v izložbi; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Arenaturist; 18.30 Musič Business; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Poletni nočni val. V Vilešu so v soboto izvolili župana Niso pa se še pričela pogajanja za sestavo večin v drugih upravah Gianpaolo Burgnich, demokristjan, je bil v soboto zvečer, ponovno izvoljen za župana v Vilešu. Tu so bile občinske volitve 26. in 27. junija, sočasno z deželnimi in pokrajinskimi. Tudi tokrat je Burgnich bil na čelu liste demokristjanov, socialistov in neodvisnih, ki je dobila večino in 12 svetovalcev. V opoziciji so ostali komunisti s tremi svetovalci. V odbor so bili izvoljeni še socialist Giuseppe Movia, kot podžupan in demokristjan Ottavi-ano Roman . Namestnika bosta socialist Roberto Ferigutti in demokristjan-ka Deledda Fonzari. V Romansu in Vilešu delujeta novi upravi. Potrjena sta bila oba župana. Čisto drugače je v Tržiču in Ronkah, kjer so zastopniki strank le začeli pogovore. Seveda ni znano kako in kdaj se bodo ti pogovori zaključili, niti če bosta dosedanji koaliciji v teh dveh krajih ostali. Prav tako ni še nič znanega kako bo na Pokrajini. Stranke so sicer že sestavile delegacije, ki bodo šle na pogajanja. Doslej je bilo nekaj dvostranskih pogovorov, ni pa še prišlo do pogovorov med več strankami. Očitno vsi čakajo ali morajo čakati na to, kar se bo zgodilo na Deželi. V ta upravno-politični vrvež se je vrinil tudi položaj v Škocijanu ob Soči. Tu občino vodijo komunisti. Glede neke velike investicije ekološkega značaja, pri kateri bi z veliko vsoto denarja sodelovala Dežela, je prišlo do različnih gledanj med komunisti, ki so v upravi občine, ter med tistimi, ki vodijo partijsko organizacijo. Župan in nekateri odborniki so dali ostavko. V teh dneh je partijsko vodstvo potrdilo svoje stališče, zaradi tega je župan Co-solo novinarjem povedal, da ostavke ne prekliče. O njej bo govor na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v kratkem. Pokrajinski tajnik KPI Enzo Bucovi-ni je konec tedna poslal pismo tajnikom drugih političnih strank. Bucovi-ni toži, da tri tedne po volitvah se niso še pričeli pogovori za sestavo novih uprav. Tajnike KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk in Zelene liste vabi na pogovor z delegacijo KPI. Bucovini meni, da bi bilo treba na teh sestankih preučiti najbolj pereča vprašanja, ki zanimajo Goriško. Še zlasti se tajnik KPI zaustavlja ob vprašanjih gospodarstva. O volivnih rezultatih in sedanjem položaju so govorili tudi na seji pokra- jinskega sveta Slovenske skupnosti. Izrazili so zadovoljstvo zaradi izvolitve zastopnikov v pokrajinski ter deželni svet. Izvolili so tudi delegacijo, ki se bo z drugimi strankami pogajala za sestavo večine na Pokrajini. Na sestankuje bil govor o strankini organizaciji. Se letos bodo priredili pokrajinski kongres. Tudi na Goriškem bodo priredili strankin »Naš praznik«, ki bo v Gorici v začetku avgusta. Obvestilo urada za delo in zaposlovanje V Pokrajinskem uradu za delo v Gorici in krajevnih sekcijah za zaposlovanje so te dni objavili lestvice za zaposlitve v javnih upravah. Gre za poklicne figure, ki jih bodo po novih predpisih sprejemali v službo brez natečajev, zgolj na osnovi lestvic v uradu za delo. V bistvu gre za službe, za katere zadošča diploma nižje srednje šole. Tak način zaposlitve je predviden za uslužbence krajevnih ustanov do vključno četrte stopnje na funkcionalni lestvici. Zainteresirani lahko vložijo priziv v roku deset dni od objave, do katere je prišlo 15. julija. Štiri dni so zbori prepevali Najboljši so bili pevci iz Vilniusa Zasedli so kar tri prva mesta Pevci iz Vilniusa v sovjetski republiki Litvi, so iz goriškega temkovanja pevskih zborov Seghizzi, odnesli največ lovorik. Bili so prvi tako kot mešani zbor in kot ženski zbor v polifoniji, prvi kot mešani zbor v ljudskem petju, drugo mesto pa so zasedli v ljudskem petju kot ženski zbor. Tu so prve bile pevske bolgarskega zbora Jambolj. Pevci in pevke iz te baltske republike Sovjetske zveze so tako še enkrat dokazali visoko kvaliteto njih petja, saj so pevci iz teh krajev že nekajkrat v Gorici bili zmagovalci. Štiri dni je trajalo goriško tekmovanje. V mesto ob Soči so zbori prišli iz vseh krajev Evrope ter letos tudi iz Argentine. Pevci in pevke, v glavnem mladi, so s svojimi različnimi govoricami popestrili življenje v Gorici. Prebivalstvo jim je v zahvalo v soboto zvečer, po zaključnem koncertu, priredilo praznik prijateljstva. Petja v vseh mogočih jezikih ni hotelo biti konca ne kraja. V Gorici pa so v soboto zvečer uradno napovedali novo pobudo, ki jo bodo uresničili v sodelovanju z mednarodnimi pevskimi tekmovanji v Arezzu, Debreczenu in Toursu. Vsako leto, izmenično, bodo v teh krajih najboljšemu zboru podelili Veliko nagrado Evrope. Vnel se je bencin v garaži Tri osebe v bolnišnico zaradi opeklin po udih Tri osebe so se v nedeljo zvečer zatekle v splošno bolnišnico zaradi številnih opeklin po udih, ki so jih zado-bile na dokaj svojevrsten način. Nezgoda se je pripetila nekaj po 18. uri v garaži v Ul. Ristori 31/4, na domu 18-letnega Pierantonia Oliva. Mladenič se je v družbi 17-letnega prijatelja Paola Bude iz Ul. Cipriani 21 ukvarjal s popravili na motorju. Med raznim orodjem in posodami v garaži sta fanta imela ob sebi tudi posodo z bencinom. Posoda ni bila zaprta, tako da so začeli uhajati hlapovi, ki so toliko nasitili garažo, da je prišlo ob prvi iskri do nenadnega vžiga. V garaži se je vnel manjši požar. Mladeniča sta ga, ob pomoči 69-letne-ga soseda Vittoria Ceccottija, ki je prihitel, ko je zaslišal hrup in vpitje, pogasila, ne da bi bil potreben poseg gasilcev, nato pa so morali vsi trije po pomoč v bolnišnico. Budi so zdravniki ugotovili opekline 2. in 3. stopnje na levi roki in nogi ter ga sprejeli na 30-dnevno zdravljenje v dermatološki oddelek. Prav tako se bo v dermatološkem oddelku zdravil Ceccotti, ki je med gašenjem dobil na levi nogi opekline 2. in na desni roki 1. in 2. stopnje. Zanj so zdravniki izrekli prognozo okrevanja v 20 dneh. Nekaj več sreče je imel Olivo, ki je dobil lažje opekline po roki in so ga zato po prvi pomoči poslali domov s prognozo okrevanja v desetih dneh. Požara v Pierisu in pri Marianu Škodo, ki jo je v soboto pozno popoldne povzročil požar v mizarski delavnici v Marianu, ocenjujejo v višini kake desetine milijonov lir. Ogenj je izbruhnil v delavnici Tullia Blasizze in Franca Seculina v industrijski coni v Marianu. Gre za večjo mizarsko delavnico, kjer izdelujejo pohištvo po naročilu. Kot so dognali gasilci, ki so prihiteli na poziv sosedov (obrat je bil takrat zaprt), je začelo goreti v oddelku za barvanje. Ogenj je uničil zalogo barv in delno poškodoval nekaj opreme, na srečo pa se ni razširil na druge dele delavnice, ker je prostor za barvanje - kot velevajo varnostni predpisi - zavarovan in ločen od ostalih. V soboto pozno zvečer je prišlo do požara tudi v Pierisu, kjer je na dvorišču Pietra Benesa v Ul. Roma v kratkem času zgorel voz z desetimi stoti slame in nekaj orodja. Tržiški gasilci so lahko le preprečili, da bi ogenj ogrozil bližnji senik, kar zadeva voz in njegov tovor pa ni bilo več pomoči. O zadevi se zanimajo tudi karabinjerji. Čeprav namreč gasilci niso našli ničesar, kar bi dajalo misliti na nameren požig, je nekaj sumljivih okoliščin, zaradi katerih ne izključujejo te hipoteze. Predvsem je sumljiva nočna ura, ob dejstvu, da je kaj malo verjeten naključni vžig zaradi iskre ali česa podobnega, poleg tega pa so imeli na Benesovi kmetiji že pred dvema letoma opravka s sumljivim požarom, ki je zajel hišo in gospodarski poslopji. V pripravi načrt za večnamenski socialni center v Sovodnjah Prostori za knjižnico, ambulanto in stanovanja Občinski svet v Sovodnjah je na zadnji seji poveril nalog za izdelavo izvršilnega načrta za večnamenski javni center. Načrt za objekt, v katerem bo občinska knjižnica, ambulanta in nekaj stanovanj za občane, ki se bodo znašli v izrednih socialnih pogojih, bo izdelal geometer Ivo Rojec. Uprava je sredi maja letos prejela pisno obvestilo, da je deželno odbor-ništvo za kulturne dobrine dodelilo 65 milijonov lir, kot enkraten prispevek na račun kapitala, za izgradnjo in ureditev občinske knjižnice, vendar s pogojem, da se v roku šestih mesecev predloži ustrezna dokumentacija, vključno z izvršilnim načrtom. Prav spričo zelo omejenih rokov, ni kazalo izgubljati časa in je občinska uprava sprejela odločitev, da se takoj začne postopek priprave izvršilnega načrta in druge dokumentacije in da se istočasno začne tudi postopek za pridobitev manjkajočih finančnih sredstev. Celoten objekt bo namreč veljal predvidoma okrog 320 do 350 milijonov lir. Za razliko bo občina, v kolikor ne bo uspela zagotoviti drugih virov financiranja, najela posojilo. Novi večnamenski javni objekt bodo uredili na parceli nekdanje Ko-dermacove hiše, v Ulici Brenner. Staro stavbo bodo v celoti porušili, nova pa bo za nekaj metrov odmaknjena od ceste in tako bodo odpravili tudi nevarno točko v prometu. V neposredni bližini objekta, ki se načrtuje, je že odprto gradbišče nove garaže za občinska vozila. ■ Na Korzu Italia, nedaleč od spominskega parka, se je včeraj dopoldne ponesrečil 26-letni Alfonso Nazzaro iz Gorice, Ponte del Torrione 8. Peljal se je s kolesom, ko so se nenadoma pred njim odprla vrata parkiranega avtomobila, iz katerega je izstopal voznik. Nazzaro se bo zaradi globoke rane na vratu zdravil 30 dni. Več nesreč ob koncu tedna Pri Gradežu umrl 17-letni vespist Nekaj težkih prometnih je ob koncu tedna zgrnilo temno senco nad brezskrbno počitniško vzdušje. Najtežja se je pripetila v noči od sobote na nedeljo pri Gradežu. Mlad, še ne 18-letni vespist Michele Coletti iz Gorice, Svetogorska 139, je izgubil življenje v srhljivem trčenju na nasipu, po katerem je speljana cesta iz Gradeža proti Ogleju. Mladenič se je nekaj po polnoči vračal iz Gradeža proti campingu v kraju Belvedere, kjer je preživljal počitniške dni s prijatelji. Iz nasprotne smeri je vozil z volvom 28-letni trgovec Sergio Cossi, prav tako iz Gorice. Med prehitevanjem je Cossi zavozil v levo, ne da bi opazil vespe iz nasprotne smeri. V silovitem čelnem trčenju je nesrečnega Colettija pognalo najprej v zrak, nato pa je težko padel naravnost na skale ob nasipu. Bil je pri priči mrtev zaradi številnih zlomov in drugih težkih poškodb. Cossi je po nesreči izjavil, da naj bi vespist vozil brez luči in da ga zaradi tega ni mogel opaziti. Točne okoliščine nesreče skušajo vsekakor ugotoviti karabinjerji. Coletti, ki je bil precej poznan v severni mestni četrti in v Gradišču, kjer je bil zaposlen v avtoličarski delavnici, zapušča očeta Giorgia, mamo Natašo Ladic in 20-letnega brata Claudia. V tržiški bolnišnici se s pridržano prognozo zdravi 20-letna Alessia Donda, ki se je prav tako v soboto zvečer ponesrečila v trčenju med dvema avtomobiloma v križišču ulic Carducci in Marziale v Tržiču. Z njo je bila 21-letna prijateljica Paola Romano, ki bo okrevala v 30 dneh, mladeniča, ki sta se peljala v drugem avtomobilu pa sta dobila le nekaj prask. V Ronkah je prišlo v nedeljo zvečer do svojevrstne nesreče, v kateri so bile lažje ranjene tri osebe. 24-letni Marco Crasnich je z motorjem zadel pešca, 68-letnega Bruna Mel-chiora, ki je v bližini enoteke "Del Contado" šel čez cesto. Oba sta obležala, Crasnichev motor pa je nadaljeval svojo vožnjo in treščil v yamaho 750, na kateri sta se iz nasprotne smeri peljala 46-letna Dario Benvenuti in Luciana Dambro-si iz Križa pri Trstu. Ranjeni so bili vsi razen Benvenutija, prognoze pa so na srečo dokaj ugodne, saj bi morali okrevati v kakih dveh tednih. Petja iz raznih krajev je bilo v Gobci v teh dneh veliko. Čez dober mesec pa bomo v mestu ob Soči lahko godali in poslušali narodne noše 'n ljudsko petje narodov iz vseh delov sveta. Pet štipendij Prefektura sporoča, da je skupina vodilnih funkcionarjev FIAT razpisala pet štipendij v spomin na inž. Carla Ghigliena in druge žrtve terorizma za univerzitetne študente in študente na pouniverzitetnih tečajih. Prošnje j® treba nasloviti na Gruppo Dirigenti FIAT, Ul. Marchetti 11, Turin (tel. 6391 392/3/4). Rok za predložitev zapade 18. novembra. Podrobnejše informacije nudijo v tajništvu Prefekture vsak dan od 10. do 12. ure. Spominska plošča ob 130-letnici rojstva Juliusa Kugyja Na današnji dan pred 130 leti se je v Gorici, v Coroninijevi vili, rodil Ju' lius Kugy, gornik in pisatelj, ki je svetu odkril lepoto Julijcev. Ob okrogli obletnici so na pobudo goriške sekcije CAI in sekcije Alpenvereina iz Beljaka, v nedeljo opoldne v Coroninijevi vili v Drevoredu 20. septembra, odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je v Gorico prispela tudi večja skupina planincev iz Beljaka. Na krajši slovesnosti je lik gornika in pisatelja Ku-gyja orisal dr. Kuchar, medtem ko sta udeležence, bili so prisotni tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije( pozdravila predsednik goriške sekcije CAI Vittorio Aglialoro in goriški župan dr. Scarano. Dr. Kuchar je podčrtal aktualnost Kugyjevega odnosa do narave in gora in naglasil, kako se planinci Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine že pred več kakor dvajsetimi leti stopili na pot zelo širokega sodelovanja, ob upoštevanju načela, da so gore element zbliževanja med narodi. izleti Sindikat upokojencev in sekcija VZPI v Doberdobu priredita konec avgusta avtobusni izlet na Dunaj in na Češko. Pojasnila in vpis v trgovini prl Mili v Doberdobu do 31. julija. kino Gorica CORSO Zaprto zaradi dopusta do 19. avgusta. VITTORIA 17.30-22.00 »Sogni mdecentU Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Rocky III.«. DESKLE 19.30 »Rockerji velemesta«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 242r tel. 84606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. I maggio 94, teL 790338. pogrebi Danes v Gorici ob 9.30 Edoardo Pia' ni iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik, ob 10.15 Itali3 De Laurentiis por. Di Bartolo iz G ra' deža na glavno pokopališče v Gorici-ob 11.30 Michele Coletti iz Gradeža v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. Ob 60-letnici fašističnega nasilja Goriška Zadružna zveza in njen nasilni razpust Marko Waltritsch 8. Da niso bile trditve komisarja popolnoma brezpredmetne, nam dokazuje korespondenca med Centralno posojilnico in Zadružno zvezo v poletnih mesecih leta 1926, torej leto in pol dni pred nasilnim razpustom Zveze. V upravnem odboru Centralne posojilnice so takrat bili (izvoljeni so bili na občnem zboru 15. aprila 1926) dr. Franc Žigon, župnik Andrej Tabaj, prof. Franc Sivec, prof. Josip Ivančič, dr. Jože Trošt, dr. Franc Gaberšček in Anton Klančič. V nadzorstvu pa so bili dr. Hilarij Zorn, Josip Budin, Ksikst Hrovatin, Ludovik Lukežič in Franc Gorkič. 2. junija 1926 je Centralna posojilnica pisala Zadružni zvezi pismo, v katerem je bilo med drugim rečeno: "Vas prosimo, da nam blagovolite pojasniti je li resnica, da je Zadružna zveza posodila Čevljarski zadrugi Lir 1.300.000 in Katoliški knjigarni približno 1.000.000 lir.“ Pismo je pod- pisal član upravnega odbora dr. Jože Trošt. Centralna posojilnica je bila namreč obema omenjenima društvoma že posodila precej denarja, društvi sta bili v finančnih težavah in sta takrat dobili dodatni posojili pri Zadružni zvezi, v vodstvu katere so takrat bili najvidnejši zastopniki Čevljarske zadruge in Katoliškega tiskovnega društva. Nekaj dni pozneje, 9. junija 1926, je Zadružna zveza odgovorila. V pismu, ki sta ga podpisala Vuk in Rutar, je bilo, med drugim, povedano naslednje: "Na vprašanje [...] Vam ne moremo odgovorili, ker Vam kot voditeljem denarnega zavoda mora biti znano, da smo glede vlog in dolgov naših članov dolžni varovati najstrožjo uradno tajnost. Glede kritja kredita, dovoljenega tema dvema članicama, Vas zagotavljamo, da je vsaj toliko varno, kot so bila naša posojila Vašemu uglednemu zavodu." Odgovor Čentralne posojilnice je prišel, s pismom, datiranim 16. junija 1926: "Potrjujemo prejem Vašega dopisa od 9. t. m. čigar vsebino ne moremo smatrati za drugo kakor za izgovor. Najstrožja uradna tajnost Vam ni branila povedati v tiskani okrožnosti, da ste "odprli velik kredit" Katoliškemu tiskovnemu društvu, oziroma "posodili veliko vsoto" Čevljarski zadrugi. Ne razumemo zakaj bi Vam tajnost branila, povedati v zaprtem zasebnem pismu, ali sta ta kredita zares dosegla tisto višino o kateri se splošno govori. Nam se je zdelo umestno, staviti na Vas vprašanje glede višine navedenih dveh kreditov, ker ste nas izredno vabili v doposlani nam okrožnici, da Vam sporočimo, če želimo kako pojasnilo, in ker se nam je zdela ugotovitev teh dveh kreditov potrebna, da zamoremo presoditi, ali je še nadalje združljivo z varnostjo premoženje, ki je pover]e' no naši upravi, da vztraja naš zavod kot član Vaše Zveze’ Končno Vam v smislu sklepa našega načelstva z dne 15. t. m. naznanjamo, da naš zavod izstopa iz Vaše Zvezft ter Vam s tem odpovedujemo v smislu pravil svoje dlaI}' stvo. Blagovolite sprejeti to prijavo izstopa na znanje in nam izdati predpisano potrdilo. Zajedno Vas naprošali1?' da nam naznanite računski zaključek naših medsebojni poslov, da ga kontroliramo in poskrbimo za plačilo svoje^ ga dolga". Pismo sta podpisala odvetnik dr. Fran Gaber šček in profesor Josip Ivančič. Temu ostremu dopisu je vodstvo Zadružne zveze oagp. vorilo 23. junija 1926 takole: "Naše načelstvo je v svoji se], dne 22. t. m. vzelo na znanje Vašo izjavo, da izstopa zavod iz naše Zveze. Vaš dolg znaša pri nas Lir 205.943, sedemodstotnimi obrestmi do 30.6.1926 pa še 7.215,05 Li , skupno torej 213.158,05 Lir." To kratko pismo sta podpisa dr. Stojan Brajša in Anton Rutar. Bilo je še nekaj korespondence med posojilnico in ičf zo glede točnosti obračunov, to v zvezi z obrestmi, 16- Jul J ■ pa je Centralna posojilnica plačala svoj dolg Zadružni zye, v znesku 212.120,19 lir s čekom goriške podružnice L)U Ijanske kreditne banke. . . • v Centralna posojilnica, ta močna posojilnica, ki jo 1® letu 1899 ustanovil dr. Anton Gregorčič kot protiutež h ralnima zavodoma Goriški ljudski posojilnici in Trgovs obrtni zadrugi in ki je potem bila nosilka katoliške kr® ^ ne politike do prve vojne in tudi po njej, je izstopna ^ goriške Zadružne zveze, ki so jo vodili krščanski socialci se včlanila v tržaško Zadružno zvezo. PRIMORSKI DNEVNIK — 19. julija 1988 ekonomske teme □ Stra„ 9 h ankete, ki jo je opravil mesečnik Speccltio economico »strani a imamo tudi nekakšno venda • ln^aciie<<' stranko, ki je ni, pa DosroJ Je' stranko, ki posredno ali nehala i n° Pocipira navijanje cen. To iz- ^esečnfv1 cVedovanIa, ki 9a ie °Pravil PreH *UK :,Pecchio economico med strank niki >>uradnih<< političnih ZaKai t°rei pravijo politiki? Minister (PSTl- eNtiIla .središča Carlo Tognoli iiriarn ,ekaj takšnih delovnih stanov čpnr=0' '- ogovarjajo višanje plač, pa iavnfh Jlm t0 ni 9lavni cilj- Gre za del Pori- t uslužbencev in za nekatere P°dtaSkKn pekHlikR Pretviduejši je Pretoili K K J Guido Bodrato: »Zlasti v se l0Stl I® bil° več kategorij, ki so Prav i,reya^G za rast inflacije, gre pa rem rrc VstG| 0 katerih si danes ne mo-ne i1.*’ da hi bile še zainteresira- , .... merava Jf? dolgove ah pa si jih naje infl3 n.akoPati' ta si gotovo želi več-acije,« meni podpredsednik pro- računske komisije pri poslanski zbornici Gerolamo Pellicano’ (PRI) in pribija, da se nekateri zavzemajo tudi za razvrednotenje lire, ki bi pomagalo k vzponu izvoznih tokov; povečanje inflacije naj bi po njihovem mnenju pač olajšalo devalvacijo. Renzo Patria (KD), eden od tajnikov poslanske zbornice, je prepričan, da sodi v »stranko inflacije« vsakdo, ki se ne zaveda problema kupne moči in zasleduje navijanje mezd in cen za vsako ceno in v nedogled. Podpredsednik poslanske skupine PSI Franco Piro uvršča med člane »stranke inflacije« vse, ki tajijo nujo po skladnem odnosu med storilnostjo in plačami. To naj bi bili v prvi vrsti javni nameščenci, »kajti na področju javnih služb je storilnost majhna, a poskok inflacije bi kmalu požrl morebitne poviške, ki bi jih izsilili od Države cobasi«. Piro dodaja, da za inflacijsko rastjo stremijo tudi nekateri veleindustrije!. Nov močan skok dolarja ie bil še Včeraj je ameriški dolar presegel 1400 lir na italijanskih borzah, medtem ko ' petek vreden 1374,80 lire. Rekord je dosegel tudi na tokijski borzi, kjer Jap a ®n dolar morali odšteti kar 135,15 jena. Kljub temu Centralna banka 4% ri 6 ni Posegla v monetarne tokove, vendar je dvignila eskontno mero za pe° a en°mesečne vezave, medtem ko je za vezave na dva in tri mesece ostala Gentr6?161^6113' in sicer 40/,° in 4,0625 %. Guverner Sumita je poudaril, da bo Dodal'a- hanka »prožno« reagirala na spremembe cen in menjalnih tečajev, štabi] ae' da večina razvitih držav ravna previdno z inflacijo, kar je pogoj za tnpp a° mednarodno ekonomsko situacijo. Banka ne bo spreminjala usmeritev g°s ?rne Politike, je povedal Sumita, ki predvideva, da se bo stopnja rasti °d an uS,;va na Japonskem povečala v drugi polovici leta, potem ko so v času ameri-i,9 ?° junija zabeležili rahel padec. Po nekaterih glasovih v Tokiu sta se niškili9 jaPonska centralna banka dogovorili, da vpričo ameriških predsed-pres . .v°bteV dopustita še nadaljnjo rast »zelenega bankovca«, ki pa ne sme Ita]Vrednosti 140 jenov. rast dol ■ Sk* niinister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero pravi, da ima lahko strapi Iaria pozitivne in negativne posledice za italijansko gospodarstvo. Na eni 10% J*e ^ahko poveča izvoz Italije predvsem v ZDA, ki se je dosedaj zmanjšal za 1 Podtem ko je to manj ugodno za uvoz nafte in surovin. BORIS ČERNI Bivši sindikalist CGIL gergio Gara-vini, ki je zdaj načelnik skupine KPI v proračunski komisiji poslanske zbornice, je še odločnejši: »Največja "stranka inflacije" je KD. Ta je tako kot druge stranke vladne koalicije potisnila javne izdatke v takšno smer, ki je ni več mogoče nadzorovati. Ne samo, vladne partnerje še celo podpihuje k temu, da sprejmejo zahteve po višjih plačah, ki prihajajo iz točno določenih skupin.« Član poslanske komisije za finance Pi-etro Serrentino (PLI): »Seveda, inflacija pride prav tistim, ki so se zadolžili, predvsem pa onim, ki se pehajo za sredstvi, ki jih bo pozneje neusmiljeno pobrala inflacija sama.« »Stranko inflacije smo zmerom imeli,« trdi Graziano Ciocia, ki je bil v PSDI odgovoren za gospodarska vprašanja, in nadaljuje: »Tej stranki pripadajo nekateri segmenti KD in KPI ter seveda vsi avtonomni delovni stanovi, ki krčevito branijo posebne interese, in to večkrat na rovaš strankarskih interesov.« Vzroke za obstoj proinflacij-ske »stranke«, ki se prepleta z ustavnimi političnimi tvorbami, pripisuje podpredsednik finančne komisije na Montecitoriu Giacomo Rosini (KD) »bolj splošnemu pomanjkanju čuta odgovornosti kot pa posameznim stanovom ali osebam«. »Ko bi sprejeli zahteve po zvišanju prejemkov, ki jih postavljajo javni uslužbenci,« pravi Rosini, »bi to sprožilo hudo inflacijsko spiralo, ki ji ne bi videli konca.« Nazadnje še načelnik skupine PR v že omenjeni komisiji za finance Fran-cesco Rutelli: »Stranko inflacije sestavljajo parlamentarne komisije same, vsaj takrat, kadar delujejo na zakonodajni ravni, saj se tedaj 90 odstotkov sklepov sprejema s polnim soglasjem.« Rutelli dodaja, da gre v teh primerih za prave podtalne manevre, pri katerih da botruje priložnostno zavezništvo med strankami, od KD in KPI pa do MSI-DN. D. G. Sprostitev jeklarske proizvodnje utegne sprožiti »vojno cen« Prvega julija je v Evropski skupnosti stekla akcija za odpravo vseh kvot pri proizvodnji jekla. Leta 1980, ko so v ES uvedli klavzulo o »očitni krizi« jeklarstva, so s kvotami krili 70% proizvodnje, pred dvema letoma pa je ES sklenila proizvodnjo delno sprostiti, tako da so pred zadnjim sklepom s kvotami uravnavali kakih 45% proizvodnje toplo valjanih trakov, nosilcev težkih profilov. S kvotami, po katerih je ena članica lahko proizvajala več, druga pa manj, je bilo doslej kritih nekako 70 milijonov ton jeklarske proizvodnje. Nove količine, ki jih bodo zahodnoevropske jeklarne in velikanski koncerni (za-hodnonemški Thyssen, Krupp in Mannesmann, belgijski Cockerill idr.) vrgle na tržišče, lahko sprožijo vojno cen, s katero bi se končala sedanja zmerna konjuktura. Vojna (in padanje) cen naj bi bila le prva posledica novega posega v dosedanjo jeklarsko politiko, pričakovati pa je tudi, da bodo jeklarji v prihodnjih dveh letih zaprli še 55.000 delovnih mest poleg 500.000, ki so jih zaprli v zadnjih 8 letih. Vendar ima vse to tudi vedrejšo plat: kupci jeklenih izdelkov se že veselijo nižjih cen, neusmiljena konkurenca pa bo skrajšala dobavne roke, ki so jih jeklarji kar se da raztegovali. Ukinitev kvot povzroča različne reakcije. Medtem ko jo v V. Britaniji, na Danskem in na Nizozemskem zagovarjajo, imajo v ZRN, ki se sicer ponaša s sorazmerno visoko produktivnostjo v jeklarstvu, resne pomisleke. Britanci gledajo na kvote skozi enaka očala kot njihov največji koncem British Steel, ki je do zdaj moral plačevati 15 funtov za tono, če si je hotel zagotoviti dodatne pravice za proizvodnjo, pač mimo kvot. Ukinitev teh so na Otoku ocenili za dobrodošlo, česar pa ni moč trditi za zahodno- nemško jeklarstvo, ki je v začetku sedemdesetih let za časa »booma« množično odpiralo nova delovna mesta in večalo proizvodnjo. Pozneje pa se je taka politika izkazala za zgrešeno: treba je bilo zmanjšati zmogljivost, zato je od 1975 do danes izgubilo delo 150.000 jeklarjev, a v prihodnjih dveh letih naj bi bilo ob službo še 20.000 delavcev. Vse kaže, da je nejevolje zaradi najnovejše odločitve več kot odobravanja. Francija prav tako ni navdušena, ker se bodo njeni jeklarji morali ravnati po pravilih prostega trga, saj izvajajo v velikem koncernu Usinor-Sacilor prav zdaj ambiciozni program prestrukturiranja proizvodnje. Italijanski Finsider se sprostitve proizvodnje boji še bolj, saj bo odprava kvot odprla vrata sodobni konkurenci med zahodnoevropskimi jeklarji, česar Finsider zanesljivo ne bo zdržal brez še obilnejše državne pomoči. Belgijski Cockerill in luksemburški Arbed bi raje vztrajala pri kvotah, saj so jim omogočale dostop do večjih tržišč v drugih članicah ES. Vendar so vse to le pobožne želje. Zahodnoevropsko jeklarstvo se zadnje čase sooča s konjukturo, ki je dovolj močna, da klavzula o »očitni krizi«, na podlagi katere so pred 8 leti sklenili uvesti kvote, nima zdaj nobene veljave. Ugotovitve glede konjukture potrjujejo statistični podatki. Proizvodnja jekla v ES je v prvem četrtletju dosegla 34 milijonov ton, to je 4 milijone ton več, kot so načrtovali v evropski komisiji. Jeklarske peči delajo tačas s 77-odstotno zmogljivostjo, kar je nekaj pod ravnijo, ki so jo v evropski komisiji ocenili za optimalno. Vendar se v ES zavedajo, da je rožnata podoba varljiva in da je nevarnost suhih let že za vogalom. (jo) ■■II ::: 0 8 ji r:4 fji 1*1 # , J . - * !I liliji! _______ nka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE I1 MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 15. 7. 18. 7. 15. 7. 18. 7. ^nekotacije Fidis 6200 6430 fPlerali , 85900 16100 6780 41150 15700 17400 7350 1840 840 2750 2665 1575 2440 2400 1130 4550 2400 2650 1855 1785 2500 2320 Gerolimich 91 87 P0« ....: Gerolimich risp 94 76 te1 risp- SME Štet 2050 3355 4200 3515 ?AS dsp.; Štet W 10 1020 1220 dsp/::; 16500 Štet W 9 Štet risp 460 2810 510 2960 p^sonrisp.;:;:;:; Tripcovich Tripcovich risp. nc Att. Immobiliari 5250 2470 2950 5210 2338 3000 P!re"i risp.'; FIAT 9418 9585 ?ae"i risp. nc FIAT priv 6070 6069 FIAT risp 6175 5995 ®?,a risp. nc . 2280 Gilardini Gilardini risp 12900 9550 13550 10000 Bjnascente . Dalmine 230 225 ?=Si::::+: ...P Marzotto Marzotto risp Marzotto risp. nc 4910 4790 3970 5100 4890 4350 sPpmudarisp- NEURADNO TRŽIŠČE n risp. . BaStogj I. C. C. u 700 650 950 11200 v'°niau 2425 Carnica Ass 11200 18.7. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP januar 1989 12,5% . . . 101,35 —0,05 BTP julij 1988 12,5% — — BTP nov. 1988 12,5% 100,85 —0,05 BTP okt. 1988 12,5% 100,50 + 0,10 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 106,10 — CCT ECU 1982/89 14% . . . 103,60 —0,10 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 107,00 —0,09 CCT ECU 1984/91 11,25% . 108,85 + 0,37 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 108,90 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% 104,30 + 0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 106,40 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,00 - CCT ECU 1985/93 9,75% . . 107,00 —0,05 CCT april 1992 10% — — CCT julij 1992 IND 97,80 —0,05 CCT januar 1991 IND 99,75 —0,05 CCT julij 1993 95,75 + 0,05 CCT december 1990 IND . . 99,80 —0,20 18. 7. spr. % CCT februar 1991 IND----- 99,10 —0,20 CCT februar 1997 ............. 93,65 +0,16 CCT junij 1993 CV IND---- 95,75 — CCT marec 1991 IND....... 99,45 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 95,60 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,05 —0,05 CCT avgust 1992 ............ 97,80 — CCT avgust 1993 ............ 94,95 —0,05 CCT 1983/93 TR 2,5%______ 91,80 —0,05 CCT avgust 1988/93 IND . . 99,95 — CCT avgust 1990 IND...... 99,20 — CCT avgust 1991 IND...... 100,10 —0,05 CCT avgust 1995 IND...... 93,60 — CCT avgust 1996 ............ 93,35 +0,05 CCT april 1991 IND .......... 100,70 —0,05 CCT april 1992 ............... 97,70 —0,51 CCT april 1995 IND ........... 92,05 —0,11 CCT april 1996 ............... 92,80 +0,16 CCT december 1990 IND . . 101,85 CCT december 1991 IND . . 99,70 +0,05 CCT december 1995 IND . . 94,00 +0,05 CCT december 1996 IND . . 94,00 +0,21 -----——_____________18.7. spr. % jNDUsTR|JA . KMETIJSTVO ........................... 9400 —2,08 ........................ 9125 ' °-82 perugina................... 4350 —0,45 3555 —1,25 Ai|p"" OVALSTVO - BANČNIŠTVO____________ Alleanza As* ■............ 44010 +1'17 Assitaiia ' nsp'P°r-• ■ • 45000 —1,31 4usonia .................. 16890 +3,51 Latina As* V.,............. 2420 +5,53 paneralUss ............... 15700 +4'66 'taliaAss ................ 85460 +1'87 f4>ei||e ................. 10695 +5,89 i Pondiarla c............. 85600 —0,46 ^Pravidente .............. 59900 +1'87 t °yd Adriatica........... 22850 +5'98 ^ASfraz "C0 .............. 16100 +2,54 ?ASriSpport............... 41150 ' 2,86 T°ro ord P *.............. 157°0 +0,57 Lnipoi priv............... 18395 +3,77 Danca Commi.V........... 16410 t- 2,49 ranco di Roma 'ana “ " 2210 +2'07 predit0 Italia?? .......... 5800 +2,11 Ml6rbanca ord ............. 1110 +1'83 Mediobanca ............... 17910 +1,70 19000 +1,87 ---------- 7 6sPresso ............... 1391° +1,96 ^0ndadori ................ 236°0 +2,60 Pmndadori Priv............ 21295 +0'07 ^d^Oraf. Editoriaie........ 9250 +3'35 pPPlentir 5060 —3,34 ,a|cernonti................ 2988 +2,32 ............... 106500 +1,86 18. 7. spr. % Unicem 18800 + 1,73 Unicem risp 8435 -4,31 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2400 —0,20 Fidenza Vetrar 1000 5959 + 1,17 Italgas 1930 —0,62 Mira Lanza 40100 — Montedison 1000 . . 1806 + 1,28 Montefibre 1750 + 3,98 Prelli 2750 + 1,92 Pirelli risp 2665 + 1,13 Recordati ord 7620 + 2,28 Saffa 7500 + 1,35 Siossigeno 23210 + 0,91 Snia BPD 2445 + 3,16 Snia Fibre 1430 + 0,91 Snia Tecnopolimeri 4320 + 1,88 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4548 + 1,85 Silos Genova 540,50 —1,54 Standa 20810 + 4,25 Standa risp. port. . . 6795 + 7,01 Alitalia cat. A 2550 + 0,79 Alitalia priv 1500 + 0,33 Italcable 10860 + 2,93 SIP 2530 + 3,47 SIP risp. port 2315 + 2,43 Sirti 8275 + 3,11 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5100 +0,99 Tecnomasio.................. 1538 +2,19 Bastogi...................... 261 +3,57 18. 7. spr. % Bonifiche Siele 26000 + 7,43 Bonifiche Siele risp 8890 + 3,37 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5490 + 0,36 CIR risp 5460 —0,54 Cofide 5800 + 3,20 Comau Finanziaria 2425 —1,82 Editoriaie SpA 3000 + 1,35 Euromobiliare 5733 —6,01 Ferruzzi Agric 1460 + 4,58 Fidis 6525 + 3,90 Fimpar 1331 + 3,98 Finarte 3160 + 0,95 Fiscambi Fielding 6500 + 5,70 Fiscambi risp 1830 + 4,37 Fornara 2180 —0,90 Gaic 30900 + 0,32 Gemina 1395 + 4,10 Gemina risp 1340 + 4,28 Gerolimich 97,50 —3,84 Gerolimich risp. port. . . . 76 —9,57 IFI priv 16980 + 3,06 IFIL fraz 3520 + 4,76 IFIL risp. port. fraz 1943 —3,57 Iniziativa Meta 11260 + 6,17 Iniziativa Meta risp 4020 + 3,10 Italmobiliare . 110700 + 5,22 Pirelli & C 4850 + 1,57 Riva Finanziaria 9150 —1,61 Sabaudia Finanziaria 1795 + 3,72 Sabaudia risp. nc 1050 + 0,86 Saes 1678 + 8,74 SME 4200 — SMI Metalli 2051 + 1,28 SMI risp 1880 + 2,78 SOGEFI 4750 + 3,32 Štet 3500 + 3,00 Štet risp. port 2930 + 2,19 18. 7. spr. % Tripcovich 5210 —0,76 Tripcovich risp. nc 2338 —5,34 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2999 + 1,66 Calcestruzzi 10400 + 2,26 Cogefar 4980 + 0,91 Del Favero 3985 + 0,63 Grassetto SpA 9110 + 1,22 IMM Metanopoli 1095 + 1,38 Risanamento Napoli . . . 15550 —1,73 Vianini 3080 + 3,01 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aritalia ord 2390 + 1,70 Danieli & C 5650 + 2,91 Data Consyst 8820 + 1,37 Fiar SpA 14050 + 0,35 Fiat ord 9530 + 1,49 Fiat priv 6050 — Fiat risp 6015 —1,87 Franco Toši 16400 + 1,86 Gilardini 13610 + 2,33 Magneti Marelli 3185 + 3,07 Merloni 1595 + 1,26 Necchi ord 2450 + 0,40 Olivetti ord . . 10000 + 2,56 Olivetti priv 6210 —0,48 Pininfarina 8999 —0,56 Rodriguez SpA 9950 + 0,30 Safilo 5570 — Safilo risp 5400 —1,45 Saipem 2060 + 2,23 Saipem risp 2060 + 0,48 Teknecomp 1180 —5,60 18. 7. spr. % CCT ECU febr. 1994 103,20 — CCT ECU maj 1994 94,90 —0,11 CCT EFIM avg. 1988 IND . . 100,00 — CCT ENI avg. 1988 IND ... 100,20 — CCT februar 1991 IND 102,05 + 0,15 CCT februar 1992 IND 98,70 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 97,90 + 0,15 CCT februg^ 1995 IND — — CCT februar 1996 94,80 + 0,05 CCT februar 1997 IND 93,80 + 0,21 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 103,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,70 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 102,40 — CCT januar 1991 IND 102,00 —0,05 CCT januar 1992 IND 99,60 —0,05 CCT januar 1992 11% 100,30 — CCT januar 1996 94,55 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 97,00 —0,51 CCT januar 1997 IND 94,00 + 0,11 CCT januar 1995 IND 92,30 —0,11 CCT januar 1996 IND 93,45 + 0,16 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 101,00 — CCT jul. 88 EM 83 IND ... . — — CCT julij 1990 IND 99,60 + 0,15 CCT julij 1991 IND 100,35 + 0,05 CCT julij 1995 IND 95,10 —0,05 CCT julij 1996 94,00 — CCT maj 1991 IND 100,65 — CCT maj 1992 96,00 — CCT maj 1995 IND 92,00 —0,05 CCT maj 1996 92,50 + 0,05 CCT maj 1997 IND 92,60 + 0,33 CCT marec 1991 IND 100,65 — CCT marec 1995 IND 92,55 —0,05 CCT marec 1996 93,15 —0,11 CCT marec 1997 IND 93,20 — CCT nov. 1990 IND 99,35 + 0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,95 + 0,10 CCT nov. 1991 IND 100,20 — CCT nov. 1992 IND 97,60 + 0,21 CCT nov. 1995 IND 93,65 — CCT nov. 1996 IND 93,60 + 0,11 CCT oktober 1993 IND 95,50 —0,31 CCT okt. 88 EM 83 IND ... 100,20 —0,10 CCT oktober 1990 IND 99,60 + 0,25 CCT oktober 1991 IND ... . 100,20 —0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 93,65 —0,05 CCT oktober 1996 IND 93,55 + 0,05 CCT sep. 88 EM 83 IND . . . 100,05 — CCT sep. 1990 IND 99,25 — CCT sep. 1991 IND 100,15 — CCT sep. 1995 IND 93,30 — CCT sep. 1996 IND 93,30 + 0,21 CTS marec 1994 IND 72,15 — CTS april 1994 IND 71,40 + 0,14 ED SCOL 1975/90 9% .... 99,00 — ED SCOL 1976/91 9% 98,00 ' — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,25 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,60 —0,20 RENDITA — 35 5% 69,00 — Tom: tekmeci rumene majice mečejo puško v koruzo Delgado prestal Pireneje LUZ ARDIDEN — Španec Pedro Delgado je bolj kot uspešno prestal še »svoje« pirenejske vrhove in bo zdaj bržkone neovirano kolesaril proti Parizu, saj je res težko pričakovati, da bi mu kdo lahko še iztrgal rumeno majico. V obeh gorskih etapah ob španski meji je Delgado brez težav nadzoroval glavnino, dovolil drugim, da so se okinčali z etapnimi uspehi, sam pa je tako v nedeljo kot včeraj še povečal prednost nad zasledovalci, za katere, sodeč po njihovih izjavah, kaže, da so že vrgli puško v koruzo. Potem ko je Italijan Ghirottp s komičnim finišem dobil nedeljsko etapo (njegova sobežnika Millar in Bouvati-er sta 200 m pred ciljem zgrešila cesto...), so se včeraj kolesarji spopadli z najtežjo etapo toura, štela je namreč kar šest vzponov. Glavnina se je tudi tokrat povsem razcefrala, že 70 km po startu pa je odstopil Francoz Bernard. Iz Pariza je štartal kot eden favoritov, zanj pa je bila letošnja izvedba dirke pravi križev pot. Kljub težavnostni stopnji etape je bil ritem na začetku vrtoglav, več posameznikov je posku- šalo srečo s samostojnimi junaštvi, uspelo je le Cubinu, boljši pa so le vozili skupaj. Delgada je skušal presenetiti predvsem Parra, ki je večkrat šprintal, a nekaj km pred koncem je rumena majica silovito pritisnila in v nekaj metrih pregazila ostale, tako da Delgado ni le ukrotil nasprotnikov, ampak jim je spet zadal še dodatni zaostanek, s čimer je nesporno dokazal, da je najzaslužnejši za končno zmago. Vrstni red 14. etape: 1. Ghirotto (It.) 4.30'34" s povprčeno hitrostjo 36 km na uro. 2. Millar (VB.) po 2"; 3. Bouvatier (Fr.) 13"; 4. Vanotti (It.) 34"; 5. Gayant (Fr.) 58"; 14. Delgado 8'43". Vrstni red 15. etape: 1. Cubino (Šp.) 6.20'44" s povprčeno hitrostjo 29,548 km na uro. 2. Duclos-Lassalle (Fr.) 5'59"; 3. Delgado (Šp.) 6-02"; 4. Theu-nisse (Niz.) 6'3r'; 5. Rooks (Niz.) 6'40"; 6. Boyer (Fr.) 6'40"; 7. Pensec (Fr.) 6'40"; 8. Pino (Sp.) 6'40"; 9. Parra (Kol.) 6’40"; 10. Roux (Fr.) 7'03", 11. Herrera (Kol.) 7’08"; 12. Simon (Fr.) 7'16"; 13. Lejarreta (Šp.) 7'58"; 14. Breukink (Niz.) 8'03"; 15. Caritoux (Fr.) 8 38". Skupna lestvica: Delgado (Šp.) 59.11'40"; 2. Rooks (Niz.) 4'06"; 3. Parra (Kol.) 5'50"; Bauer (Kan.) 7'25"; 5. Theu-nisse (Niz.). 7'54"; 6. Herrera (Kol.) Sm'; 7. Bayer (Fr.) 9'12"; 8. Pensec (Fr.) 10'37"; 9. Pino (Kol.) 12'56"; 10. Winnen (Niz.) 13'58"; 11. Roux (Fr.) 15'48"; 12. Cubido (Šp.) 17’32"; 13. Simon (Fr.) 18'36"; 14. Hampsten (ZDA) 18'46"; 15. Breukink (Niz.) 20'17". Na ženskemu touru Longojeva veča prednost PARIZ — Do važnih premikov je prišlo tudi na ženskem touru. Sedmo etapo je namreč dobila Francozinja Longojeva, ki je še povečala svojo prednost na skupnem vrstnem redu in ima zdaj 1'18" naskoka pred Italijanko Caninsovo, ki ji je edina kos. Tretjeu-vrščena Hepple je na cilj etape z dvema težjima vzponoma prispela z več kot šestimi minutami zaostanka. Kdo je zmagal? Na osrednjem ringu v Las Vegasu je bilo včeraj dokaj »vroče«, pa tudi smešno. Ed Hopson je pred svojim nasprotnikom naravnost poletel, kot vidimo na sliki, vendar pa to, kot kaže, ni posebno vplivalo na sodnike, ki so sicer podelili zmago Kelciu Banksu, ki natančno opazuje nasprotnikov let, vendar pa le s 3:2 Šah: tradicionalna letna priznanja Kasparov že šestič ŽENEVA — Tradicionalno priznanje Združenja šahovskih novinarjev in Svetovne šahovske federacije sta po pričakovanju dobila , svetovni prvak Garri Kasparov in šampionka Maja Čiburdanidze. V moški konkurenci so priznanja podelili enaindvajsetič, Kasparov pa je zmagal že šestič zaporedoma, medtem ko je v šestem tekmovanju žensk Čiburdanidžejeva prva četrtič zapored. Ljubojevič je le »za rep« ujel deseto mesto, kar je sicer majhna tolažba za sicer negativno sezono, po kateri deli le 28.-32. mesto na skupni lestvici. MOŠKI: 1. Kasparov 555, 2. Karpov 503, 3. Timman 371, 4. Short 264, 5. Speelman 230, 6. Korčnoj 224, 7. Be-Ijavski 165, 8. Šalov 123, 9. Talj 112, 10. Ljubojevič 106. DOSEDANJI ZMAGOVALCI -MOŠKI: 1967: Larsen, 1968-69 Spasski, 1970-72 Fischer, 1973-77: Karpov, 1978: Korčnoj, 1979-81 Karpov, 1982-87: Kas-parov. ŽENSKE: 1. Čiburdanidze 531, 2. Gaprindašvili 412, 3. loseliani 392, 4. S. Polgar 342, 5. Litinska 237. Motociklistična Velika nagrada Jugoslavije na Grobniku Gardner zmagal tretjič zapored REKA — Na 38. Veliki nagradi Jugoslavije, deseti letošnji preizkušnji za svetovno motociklistično prvenstvo, so največ uspehov dosegli Španci, a v pollitrski kategoriji se nadaljuje »lov« prvaka Gardnerja, ki je s tretjo zaporedno zmago skoraj dohitel Lawsona. Med Španci je zablestel predvsem Jorge Martinez, ki je zmagal v razredu do 80 ccm in do 125 ccm. V najmanjši kategoriji je hkrati že tretjič zapored osvojil naslov prvaka, a bržkone bo prvak tudi v višji kategoriji. Špansko državno himno so zavrteli tudi v čast Ponsu, zmagovalcu v razredu do 250 ccm. Zahodni Nemec Mang, eden od favoritov, je padel takoj po štartu. Največ zanimanja je kot ponavadi vladalo za nastop v razredu do 500 ccm. Lawson, je kljub padcu na sobotnih poskusnih vožnjah, pogumno štartal, a ga je rama zelo bolela in se je uvrstil šele na 10. mesto, kar je njegov letos najslabši dosežek. Avstralcu Gar- dnerju je največ skrbi povzročal Francoz Sarron, ki je popustil šele štiri kroge pred koncem. Nadaljuje se tudi vrsta dobrih nastopov Mamole na italijanski cagivi. Tokrat je Američan osvojil četrto mesto. Prireditev na Grobniku je tudi z organizacijskega vidika lepo uspela in okrepila upanja prirediteljev, da bi reško dirkališče lahko kdaj v prihodnosti postalo prizorišče dirk za avtomobilistično formulo ena. Razred do 80 ccm: 1. Martinez (Šp. -derbi) 29'32"750 s povprečno hitrostjo 143 km na uro; 2. Oettl (ZRN - krau-ser) po 2"; 3. Criville (Šp. - derbi) 11"; 15. Pavlič (Jug. - seel) 1'08". Točke za SP: Martinez 117 (svetovni prvak), Cri-uville 75, Herreros 69. Razred do 125 ccm: 1. Martinez (Šp. - derbi) 37'01"641 s povprečno hitrostjo 148 km na uro; 2. Gianola (It. - honda) po 1"; 3. Pietroniro (Bel. - honda) 6". Točke za SP: Martinez 120, Gianola 103, Spaan (Niz. - honda) 72. Razred do 250 ccm: 1. Pons (Šp. -honda) 40’2T'391 s povprečno hitrostjo 161,115 kn na uro; 2. Garriga (Šp. - ya-maha) po 5"; 3. D. Sarron (Fr. - honda) 6". Točke za SP: Pons 149, Garriga 145, Cornu 122. Razred do 500 ccm: 1. Gardner (Av-stral. - honda) 45'44'T46 s povprečno hitrostjo 164 km na uro; 2. Ch. Sarron (Fr. - yamaha) po 7"; 3. Rainey (ZDA -honda) po 21". Točke za SP: Lawson (ZDA - yamaha) 165, Gardner 145, Rai-ney 132. Lancii ra!ly Lana RIM — Dvojica Cerrato - Cerri na lancii delta totip je zmagala na rallyju Lana, veljavnem za italijansko in evropsko prvenstvo. Po zadnji etapi v Bi-elli sta imela več kot tri minute prednosti pred Zanussijem in Amatijem na bmw. Od 86 posadk, kolikor jih je bilo na štartu, jih je rally dokončalo le 27. kratke vesti :::::::::::::::: lilij Nogomet: Rocca namesto Zoffa RIM — Na današnji seji italijanske nogometne federacije bodo odločali marsikaj. Bivši nogometaš Rome Fran-cesco Rocca bo na krmilu olimpijske reprezentance nadomestil Dina Zoffa, ki je postal novi trener Juventusa. Rocca bo tako vodil Italijo v Seulu. Predsednik Mattarese je na dnevnem redu napovedal tudi obnovitev vodstva sodniškega kadra. Vsekakor pa bosta potrjena tako Campanati kot Gussoni, sedež osrednje italijanske sodniške organizacije CAN pa bodo premaknili iz Milana v Rim. Smučanje: Tomba že trenira BOČEN — Alberto Tomba in drugi italijanski slalomisti že trenirajo na velikem ledeniku nad Dolino Senales. Slednje vodita Gustav Thoeni in Tino Pietrogiovanna, pomagata pa jima Gu-ido Vittur in Tullio Gabrielli. Čez kak mesec se bodo namreč začela že'prva, sicer manj pomembna tekmovanja. Na istem snežišču vadijo tudi italijanski državni reprezentanti v biatlonu VVerner Kiem, Gottlieb Taschler, Johann Passler in Andreas Zingerle. Atletika: ameriške kvalifikacije za Seul Nogomet: kmalu konec počitnic nogometašev Vrsta »vetrovnih« rekordov Juventus vse bliže Sovjetom TURIN — Napovedujejo se velike novosti pri Juventusu. Predsednik Boniper-ti in ostali člani vodstva tega društva so po mnenju navijačev do sedaj še preveč »spali«, sedaj pa so se končno zbudili. Do sodaj so najeli sicer solidne igralce, kot sta, recimo, Marocchino in Galia, vendar pa toliko pričakovani »superšampion« ni prišel. Sedaj pa je slednji ali celo sta »slednja« (govori se celo o dveh Sovjetih: o Zavorovu in Mihajličenku) zelo blizu. Po trditvah odgovornega za tiskovni urad predsednika Bonipertija naj bi Za-varov podpisal pogodbo že danes ali jutri, Mihajličenko pa čez nekaj dni. Poleg tega pa naj bi Juventus najel še Protas-sova čez dve leti. Gre torej za senzacionalno novico, ki ima v sebi prav gotovo vsaj nekaj resnice, saj je Boniperti znan kot resen in korekten človek, pač ustanovitelj tistega »stila Juventus«, ki je zaslovel po svetu. Tudi Inter ima velike težave, saj še vedno koleba med »Alahovo peto« Mad-jerom in Argentincem Diazom. Madjer se je včeraj pojavil v Milanu, Interjev zdravnik pa ga je takoj pregledal, predvsem pa njegovo »sporno« levo nogo. Baje ne bi bila tako poškodovana, tako da sedaj pri Interju pravzaprav ne vedo, kaj bodo naredili. Odločili so, da počakajo do četrtka ali petka, nato pa da pač odločijo. Kaj pa pravzaprav čakajo, še ni povsem jasno. V soboto bo Milan predstavil javnosti svojo ekipo, takoj nato pa bodo nogometaši odšli na skupne priprave v Milanello pri Vareseju, kjer bodo ostali do 10. avgusta. Predsednik Berlusconi, nogometaši in navijači so prepričani, da bodo tudi tokrat Gullit in tovariši osvojili naslov prvaka. Milan bo 13. avgusta odigral na londonskem Wembleyu prvo tekmo četve-romeče proti Bayernu iz Miinchna. Poleg teh dveh ekip se bosta turnirja udeležili še ekipi Arsenala in Tottenhama. Po dolgem času se je oglasil tudi Na-polijev predsednik Ferlaino. Slednji je izrazil svoj optimizem pred bližnjim prvenstvom, saj je dejal, da se bodo Bian-chijevi varovanci borili za tisti naslov, ki se jim je za las izmuznil pred kakim mesecem. Napoli ima med drugim težave s svojim stadionom, ki ga trenutno popravljajo. Ferlaino je odločil, da bo Napoli vse svoje prijateljske tekme in tekme za italijanski pokal odigral na tujem, le da bo stadion pripravljen do 7. se- ptembra, ko bo na sporedu prva tekma pokala UEFA. Danes bo v Neaplju zbor nogometašev Napolija, ki se bodo nato z letalom podali v Milan, od tja pa z avtobusom v Madonno di Campiglio. Kot po navadi, bo Maradona tudi tokrat zamudil priprave. Ni znano pa, za koliko dni... Prvoligaške ekipe še naprej iščejo svoje tujce. Bologna si sploh še ni na jasnem, koga bo najela, saj bo mnogo odvisno od prihoda Bagnija. Mnoge ekipe iščejo Jugoslovane, Pescara pa uradno »lovi« Brazilca Edmarja, ki je standardni igralec brazilske olimpijske reprezentance. Preidimo k drugoligašem. Udinese bo svojo ekipo predstavil v nedeljo. Enajsterica se je od lanske zelo spremenila, ved-nar pa so ambicije ostale iste: napredovanje v A ligo. Kot znano, je Udinese prodal Dosseno, Abateja, Righettija, Rossija, Puscedduja, Tagliaferrija, Galparoli-ja, Vagheggija, Bruna, Fontolana in Caf-farellija, nakupila pa Paganina, Orlanda od Triestine, Luccija, Minauda, Zannoni-ja, Catalana, Branco, De Vitisa in Storgaj ta. To so v glavnem mladi in ambiciozni igralci, ki nudijo poroštvo za napredovanje. INDIANAPOLIS Marsikdo se bo spomnil na tretji dan ameriških trials v Indianapolisu kot na dan »vetrovnih« svetovnih rekordov. Vendar pa obstaja upravičen sum, da je tudi izredna Florence Griffinova osvojila neverjetno svetovno znamko na teku na 100 10"49 z veliko pomočjo vetra, pa čeprav je anemometer vztrajno »molčal«. Vsi so namreč opazili, da je takrat veter pihal zelo močno in po pri- 1 2 3 4 5 6 lili totip 1. — 1. Florano X 2. Dingone 2 2. — 1. Dali 2 2. Formalina X 3. — 1. Fuoco Pra 2 2. Folletto Sol 2 4. — 1. Glabella 2 2. Gold Storn X 5. — 1. Fabrizio , 2 2. Esangue 1 6. — 1. Lucianaga 2-1 2. Conte Adige 1- 2 KVOTE 12 (35 dobitnikov) 20.700.000 lir 11 (1.181 dobitnikov) 615.000 lir 10 (13.912 dobitnikov) 51.5000 lir če vanju nekega italijanskega novinarja celo odnašal sončnike, vendar pa so rekord potrdili, sedaj pa je treba videti, kdo ga bo spjoh lahko v kratkem času premagal. Čas Griffinove je namreč zrel »za leto 2000«, podobno kot Beamonov 890 cm v troskoku leta 1968 na olimpiadi v Mehiki. Carl Lewis pa je 100 m tekel v 9"78, kar je seveda spet »neverjeten« svetovni rekord. Vendar pa je takrat veter pihal tudi »uradno«, kar 5,2 m na sekundo, kar je seved daleč preveč. Sicer pa lahko vseeno to finalno tekmo na 100 m (mimo vetra) zapišemo v zgodovino atletike z zlatimi čkrami. Kar sedem atletov je teklo pod 10", v Seul pa bosta poleg Lewisa potovala še Dennis Mitchel (9"86) in Calvin Smith (9"87). »Vetrovni« svetovni rekord je dosegel tudi VVillie Banks v troskoku (18,20 m), pravi rekord pa je dosegla Jackie Joyner-Kerseejeva v peteroboju s 7216 točkami. Včeraj pa je Carl Lewis dosegel znamko 20"03 v kvalifikacijah na teku na 200 m. Na sliki: Edwin Moses je na teku na 400 m z zaprekami s 47"37 postavil najboljšo sezonsko znamko na svetu. V pričakovanju vladnega dekreta za SP RIM — Na včerajšnji seji ministrskega sveta niso sprejeli vladnega dekreta za izredne strukturalne poseg6 na tistih področjih, kjer bo potekalo svetovno nogometno prvenstvo. Čeprav je bila na dnevnem redu včerajšnjega sestanka prav odobritev navedenega dekreta, so jo iz tehničnih razlogov, kot je časnikarjem dejal minister za mestna področja Tognoli, preložili do prihodnje seje ministrskega sveta. Tognoli je izrecno poudaril, da je odložitev zgolj tehnične narave, n® pa politične, ker je potrebno opraviti globalno preverjanje vseh nujnih p°' segov in postopkov, in ne samo sestaviti seznam potrebnih del. Dekret predvideva med drugim tudi zasebne licitacije za vsa predviden6 gradnje. Tognoli je med drugim tudi izjavil, da se bo svet ministrov na pfj' hodnji seji zavzel za sprejetje še hitrejšega postopkov za rešitev vseh zagat, med drugim tudi posebnih dovoljenj. Na sliki: tudi olimpijski stadion Rimu bo še počakal na sanacijsk posege. Vtf.v/ lokostrelci na tekmovanju 900 Round v Gorici Tri zmage in vrsta drugih mest Denis Bensa - 1. med dečki k°^ k° velika večina športni-trelska 8 P°*etni premor stopa lokos-SnnrS HZ°na v svoj° odločilno fazo. 114 odnrt U 80 set^aj razna tekmovanja kostrelc' In' na katerih preverjajo lo-na važn ■8Vol° formo v pričakovanju trelci ni6!56 Preizkušnje. Tudi lokos-se ne j7ase9a Prapora Sirion in Zarje s° rednr?^nef0 sv°jrm obveznostim in cijah, k: Prfsot;ni na raznih manifesta-vidnn r sk°raj vedno odiorajo zelo Ijo na Tako je bilo tudi v nede- Priredilrrmov.an-iu 9P° Round, ki ga je Isorizo in 9or^ko lokostrelsko društvo de?^ katerem šo nastopali po-ri tekmo . lokostrelcev tudi nekate-Med dV®lCi iz blržnjega Veneta, nis Ben«;6 i Ie Prvo mesto osvojil De-‘sa, ki je dosegel 791 točk. Veli- kega uspeha sta bila deležna tudi dvojčka Aleksander in David Coceani, ki sta med naraščajniki pristala na prvi dve stopnički s 794, oz. 717 točkami. Med začetniki pa je bil član Zarje Bogdan Stoper s 639 točkami odličen drugi. V članski kategoriji sta nastopila tudi zarjana Stojan Ražem (10. s 779 točk) in Aleksander Ražem (11. s 769). Njihov nastop je bil prav tako zelo dober. Med začetnicami je s 774 točkami slavila zmago Tamara Ražem (Zarje), ki je bila boljša od predstavnice briškega društva Vesne Lutman (706 točk). V Portogruaru bo čez dve nedelji na sporedu tekmovanje Fita, na katerem pa bo prav gotovo konkurenca mnogo bolj huda, prepričani pa smo, da nas naši lokostrelci ne bodo niti tokrat razočarali. Pri Comu za italijanski pokal Dobre uvrstitve naših rolkarjev V nedeljo so se atleti ŠD Mladina in ŠD Grmada v Lanzu Intelvii (Como) udeležili 5. preizkušnje za italijanski pokal v rolkanju. Višinska razlika je merila 750 m in proga je bila zelo zahtevna. Na tekmovanju je bilo 120 atletov od 23 društev. Kljub težavnostim proge in precejšnji konkurenci so se naši cicibani in •mlajše začetnice vseeno izkazali, saj so v kategoriji cicibanov z Erikom Tencejem (Mladina) in Andrejem Le-gišo (Grmada) zasedli zelo dobro 2. oziroma 3. mesto, medtem ko je bila Valentina Legiša 3. V kategoriji cicibanov so se dobro odrezali tudi Andrej Mervin in Erik lori s 4. in 6. mes- tom. V kategoriji mlajših začetnic je Elizabeta Antonič pristala na 6. mestu. Pripomniti je treba, da je bil nastop v tej kategoriji otežen, saj so morale mlajše začetnice preteči 5500 m, na prejšnjih tekmovanjih pa so tekmovale na razdalji cicibanov oziroma cici-bank. Med mladinci sta se Andrej Antonič in Ervin lori uvrstila n 7. oz. 14. mesto. Cicibani: 1. N. Manzoni (US Lanzo Intelvi) 12T0"70; 2. Erik Tence (ŠD Mladina) 12'24"80; 3. Andrej Legiša 12'25"30; 4. Andrej Mervič 12'39 '10; 6. Erik lori 13'02"70 (vsi ŠD Grmada). Mlajše začetnice: 1. M. Capelletto (Skyroll Appiano) 30'21"60; 3. Valentina Legiša 35T6"60; 6. Elizabeta Antonič (obe ŠD Grmada) 38'59"60. Junior: 1. P. Zampieri (Forestale Roma) 31’01"40; 7. Andrej Antonič 37,09 '80; 14. Ervin lori (oba ŠD Grmada) 48'31"20. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. GS Da-meno Šport 588 točk; 8. ŠD Grmada 202 točki; 20. ŠD Mladina 53 točk. Ervin lori ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja v soboto in nedeljo, 23. in 24. t. m., dvodnevni izlet za izkušene planince na Grossglockner. Interesenti se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ali pa telefonsko v trgovini Papi Šport (tel. 227277, Davor Župančič). Izlet vodijo člani AO SPDT. FC PRIMORJE obvešča, da bo v četrtek, 21 julija, ob 20.30 na sedežu kluba v Kulturnem domu na Proseku vpisovanje novih atletov — letniki '78, '79 in '80. Sloga (moški): odslej nov ciklus dela dom v neL^a se je s ponovnim izpa-ttioško odK ■ !'nsk° Prvo divizijo za *°čeno oha °i^0 Prf Slogi končalo do-odličnijp ao°Ie dela, ki kljub ne ravno ~ PosledreZU^at;om na f9r^*-u' Pa nosti I — *«= pievec rožnate real-ke spl-enske tržaške moške odboj-no, Sa' ■ 6 kdo vse prej kot neuspešne ie vzhodnokraškemu društvu Patior, UsPef° oživiti zanimanje za to 09° med fanti le vzhodnokraškemu uspelo zgoraj0. fanti na Krasu, kar je v organ; avedenih razmerah že izreden hkrati iac9ski uspeh, temveč si je nih jn 6 ustvarilo garnituro ambicioz- U p07rHrr»vr-,l~,-U _J1___.•!_ erjev. tva smo Vn0Sti m°škega odseka druš-čfanske 56 P.°90varjali s trenerjem sveta r> vrste in članom strokovnega Sv°jih Unoni Miličem, ki je o izpadu sledeče arovancev iz D lige izrekel . »VsaCnenie: livno ve y.azadovanje je seveda nega-Sezone v H,';- smo ze Pred pričetkom Mošnjer;6 f 1' da nas kodo ob koncu ni ; , Umovanja zapustili štirje eno i9ertalci,' Čač in Sain pa bosta ajr SS? Rim na 'et° skoraj zanesljivo odšla Tkipo hnS°^0 80*° za telesno kulturo, uhnovili .m>B' Frandolič<< v Dolu; ženska ‘ Dec^ *982 otroška telovadba v organizaciji KD Danic ctlt šport nb'der drugi memorial »F. Grillo« v organiz« ga odseka Danica, 8 ekip, 2 iz Slovenije, j^rec 1983: drugi športni mesec. Rrasu. ^ mednarodni nogometni turnir v Selah n Maj 1983: mednarodni turnir v balinanju v Selah na Krasu. Junij 1983: mednarodni mladinski nogometni turnir v Renčah. Julij 1983: četrti memorial »B. Frandolič« v Dolu; ženska in moška odbojkarska ekipa. Julij 1983: mednarodni turnir v malem nogometu v Doberdobu. Julij 1983: drugi občinski mladinski turnir v nogometu v Rupi. Julij 1983: drugi občinski odbojkarski turnir v ženski in moški odbojki v Sovodnjah. Junij 1984: odbojkarski turnir Mladinskega krožka v Gorici; ženska in moška odbojkarska ekipa. Julij 1984: mednarodni mladinski nogometni turnir v Renčah. Julij 1984: peti memorial »B. Frandolič« KD Kras: ženska in moška odbojkarska ekipa. Julij 1984: 15-letnica ŠZ Mladost Doberdob: nogometno srečanje med ženskima ekipama Vrha in Doberdoba. Zmaga Vrhovk s 5:0. September 1984: prijateljska nogometna tekma med ženskami Vrha in Zdravščine. September 1984: balinarski turnir v Doberdobu. V tem letu je zaživelo balinanje. Domača ekipa je nastopila na številnih tekmovanjih in dosegla zelo dobre rezultate. Vrh je tako postal pomemben center za to športno panogo. Marec 1985: tretji športni mesec. Marec 1985: športno-zabavni večer v goriškem Kulturnem domu. Maj 1985: prehodni pokal ZSŠDI za balinanje. Maj 1985: prvi memorial »R. Devetak« v priredbi KD Kras Dol-Poljane, sodelovala je nogometna ekipa. Maj 1985: balinarski turnir v organizaciji Društva upokojencev (Gorica). Julij 1985: četrti memorial »B. Frandolič«. Sodelovali sta moška in ženska odbojkarka ekipa. Moški so zasedli prvo mesto. Julij 1985: turnir »Simon Čevdek« Rupa-Peč, moška ekipa. September 1985: odbojkarski turnir MKG. September 1985: ob priložnosti likofa Kulturnega in športnega središča je odsek pripravil balinarski, odbojkarski in nogometni turnir. Maj 1986: drugi prehodni pokal ZSŠDI v balinanju. Maj 1986: drugi memorial »R. Devetak« v Dolu, nogometna ekipa. Junij 1986: nogometni turnir v Vojščici in Opatjem selu. Julij 1986: ob 30-letnici športnega združenja Sovodnje, moška in ženska odbojka, štafeta. Balinarski turnir ob tej priložnosti je bil na Vrhu. Julij 1986: turnir na Peči v malem nogometu; moška odbojkarska ekipa je osvojila prvo mesto. Julij 1986: nogometni turnir na Peči »Simon Čevdek«. Julij 1986: balinarski turnir v Cerknem. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din. letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine še naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 19. julija 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska rT"' Član Italijan«** zveze časopisni založnikov FlEi* Medtem ko ves omikani svet zahteva njegovo brezpogojno izpustitev Mandela praznoval svoj 70. rojstni dan Režim bi se rad znebil uglednega jetnika NAIROBI Iz Capetovvna prihajajo poročila, da je na dosmrtno ječo obsojeni voditelj Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Nelson Mandela včeraj sam praznoval 70. rojstni dan v celici v zaporu Poll-smoor pri Cape Tovvnu. V Južno Afriko prihajajo voščila državnikov, političnih organizacij in protia-partheidskih gibanj z vsega sveta, v katerih želijo najbolj slavnemu zaporniku na svetu vse najboljše in hkrati zahtevajo njegovo brezpogojno izpustitev. Sodišče v Cape Tovvnu je z nedeljsko odločitvijo, s katero je razveljavilo vse policijske prepovedi manifestacij (javnih in zasebnih, v zgradbah in na planem) ob tem dogodku, marsikaj postavilo na glavo. Z razveljavitvijo policijskih prepovedi, za katerimi je institucionalizirana represija države, hoče sodišče v Cape Tovvnu zanikati trditve, da sodišča v Južni Afriki niso neodvisna od izvršne in zakonodajne oblasti, v južnoafriških razmerah od belske manjšinske vlade v Pretorii in od belske skupščine tridomnega parlamenta, k temu je mogoče dodati, da se nekaj podobnega ne bi moglo zgoditi v dolgi vrsti tako imenovanih neodvisnih afriških držav, kjer so bila včerajšnja medijska sredstva polna zapisov, komentarjev in analiz ob 70; obletnici Nelsona Mandela in koder državniki v vznesenih govorih pojejo slavo zaprtemu voditelju afriškega kongresa in točijo krokodilje solze nad njegovo usodo. Policija je v nedeljo s silo razgnala kakšnih sedemsto udeležencev koncerta v pretežno belski univerzi v Cape Tovvnu in prepovedala vse prireditve, ki bi bile povezane s »prepovedano« osebo Nelsona Mandela (v Južni Afriki je med drugim prepovedano nositi njegove slike, ali citirati njegove besede). Odločitev capetovvnskega sodišča je marsikaj povsem spremenila in marsikod so si dali duška ob Mandelovem rojstnem dnevu. Pretoria je z represivnim valom brez dvoma dogodku dala večje razsežnosti, kakor bi jih imel brez tega, čeprav je v tem dogodku ne oziraje se na scenerijo belske manjšinske vlade, veliko simbolike. Gotovo je, da je Nelson Mandela po 26 letih v zaporu postal simbol južnoafriškega in afriškega emancipacijskega boja. Pretoria mu je z obsodbo na dosmrtno ječo zaradi sabotaže in poskusa zrušitve belskega režima ustvarila avreolo junaka in mučenika, ki je postala za belsko oblast nevšečna in mučna, v Afriki in v širšem mednarodnem prostoru pa jo izkoriščajo na vse mogoče načine za pritisk na Pretorio in nemalokrat tudi za manipulacije za notranjo rabo. Skoraj nobenega dvoma ni, da bi se Pretoria hotela znebiti uglednega zapornika, vendar ne ve, kako in videti je, da so vsi dosedanji poskusi za »kupčijo« propadli. V tako imenovanih dobro obveščenih krogih trdijo, da si Pretoria že najmanj deset let prizadeva, da bi z Mandelom našli skupni imenovalec za njegovo izpustitev, vendar zaman. Po teh navedbah je Pretoria najprej ponudila Mandelu, da so ga pripravljeni izpustiti, če bi sprejel zahtevo, da bi živel v izgnanstvu v Zambiji. Kasneje naj bi voditelju Afriškega nacionalnega kongresa ponudili širši prostor za emigracijo - Evropo. Ko tudi to ni uspelo, je bojda prišel predlog, da bi Mandela izpustili, če bi pristal na to, da bi živel v nekakšnem hišnem priporu v »Homelandu« Transkeiju. Ko tudi to ni vžgalo, je predsednik Pieter Botha ponudil izpustitev v zamenjavo za Mandelovo izjavo, da se odreka nasilju, oziroma da obsoja nasilne metode boja Afriškega kongresa za odstranitev apartheida in proti belski vladi. Poznavalci vedo povedati, da je Mandela na vse te predloge in ponudbe odvrnil, da kot zapornik ne more sklepati sporazumov z ljudmi, ki so na prostosti in zlasti ne s pretorijsko vlado. To naj bi potrjevalo tudi nekaj obiskov južnoafriškega ministra za pravosodje Kobiea Coetsseja, v zaporu Pollsmoor v Mandelovi celici, ki se zadnjih pet let trudi, da bi dosegel »sporazum« z Mandelom. Predsednik Botha je pravosodnega ministra očitno zadolžil, da bi razpletel nevšečni »primer«, pri čemer je slišati, da Coftsee ne more uspeti tudi zaradi odporov v belski vladi, ne glede na to je jasno, da se resen dialog med pretorijsko vlado in legitimnimi predstavniki, črnske večine o južnoafriški prihodnosti ne more začeti vse dotlej, dokler so Nelson Mandela in drugi politični zaporniki v ječah in dokler bo Pretoria vklenjena v ozkih okvirih svoje apartheidske politike. Avgust Pudgar Morilci na begu po Sredozemlju ANCONA — Trije domnevni morilci Annarite Čurine še vedno Maroku, kjer bi morala morilska posadka prej ali slej privezati ukradeni katamaran. Na plovilu so 34-letni Filipp0 de Cristoforo, ki je menda umoril Curinovo zato, da bi se polastil njenega plovila, 17-letna Nizozemka Diana Beyer in še neznani možakar, o katerem mednarodna policija trdi, da je Dianin sodržavljan, ki mu je baje ime Peter. Posadka naj ne bi bila obveščena o tem, da jo aktivno iščejo. Na katamaranu morda ne vedo niti tega, da so ribiči dvignili iz morja posmrtne ostanke lastnice ukradene jadrnice in tako odkrili umor. V preteklih dneh je de Cristoforo vsekakor prekril ime plovila in ga iz Arxa preimenoval v Fly 2. Policijo, ki jih zdaj pričakuje v Maroku, vsekakor skrbi možnost, da je posadka zvedela, da ji tako vneto sledijo po Sredozemlju in se je zato pravočasno znebila ukradenega katamarana. nemoteno plujejo po tumsKin oze meljskih vodah, mednarodna policija pa je že nekaj dni na preži v Novinarji odkrili afero o izvozu strupenih odpadkov v Jugoslavijo HAAG — Jugoslavija in Ciper sta državi, kamor poskušajo nizozemske firme in njihovi posredniki ilegalno odposlati na tisoče ton strupenih odpadkov nizozemske kemijske industrije. Pri tem jim, za protiuslugo seveda, pomagajo tudi nekateri jugoslovanski in ciprski posredniki, morda pa celo firme. Vse naj bi opravili na skrivaj, torej z lažnimi podatki o pošiljkah, kajti niti nizozemske, predvsem pa še jugoslovanske in ciprske oblasti zagotovo ne bi dovolile prevažati nevarnih industrijskih odpadkov iz ene evropske države v drugo. Tanjugov novinar je za vse to zvedel v dobro obveščenih krogih, kjer pa so ga prosili, naj bi njihovo identiteto za zdaj še zadržal zase. V teh krogih ni nobena skrivnost, da so bili pred kratkim tajni pogovori s Ciprčani in Jugoslovani o tem, kako bi lahko opravili ta »posel«. Tako so se na Nizozemskem sestali nizozemski agent za odstranjevanje kemijskih odpadkov, lastnik tamkajšnje prevozniške družbe in neki Jugoslovan. Podrobnejših podatkov za zdaj ni bilo mogoče zvedeti, nihče pa tudi ni hotel povedati, za katere firme oziroma posameznike je šlo. Vseeno pa viri, na katere se sklicuje Tanjugov novinar, pravijo, da je jugoslovanski predstavnik trdil, da lahko v Jugoslaviji poskrbi za uskla-diščenje in predelavo odpadkov. Za nizozemske kroge je bilo to nekaj povsem novega, saj so bili doslej prepričani, da v Jugoslaviji ne premorejo zahtevnih naprav za razkrajanje industrijskih odpadkov v nenevarne snovi. Torej bi prej lahko rekli, da gre za poskus skrivoma spraviti v Jugoslavijo takšne odpadke in jih uskladiščiti. Enako velja za Ciper. Vse skupaj je spravil v javnost amsterdamski neodvisni dnevnik Volksrant. Resda je objavil le podatek, da si nizozemski posredniki za odstranjevanje industrijskih odpadkov prizadevajo spraviti svoje nevarne smeti tudi v Jugoslavijo in na grški del Cipra, ne samo v države zahodne Afrike, (dd) »Hudournik« v Anconi ANCONA — Poleti vodovodne cevi ne počijo zaradi ledu, temveč zaradi prevelikega pritiska, ker hočejo vodovodi zadovoljiti veliko povpraševanje. Včeraj se je to zgodilo v Anconi in to ravno pred bivališčem župana Guida Monina. Na cesti je nastala globoka in velika luža, v katero je z avtom zavozil - in obtičal - bivši tajnik CGIL Alberto Astolfi. Okvara na mestnem vodovodu pa je bila vsekakor dovolj huda, da je Ancona ostala nekaj ur brez pitne vode, Ulica Torrioni pa je spominjala na hudournik po plohi. Primer Baraldini: za sodstvo je njena osamitev nezakonita VVASHINGTON — Prejšnji teden je ameriško sodstvo proučilo primer Silvie Baraldini in sklenilo, da je njena popolna osamitev v zaporniški celici v Kentuckyju nezakonita. Italijanka Silvia Baraldini je bila pred leti obsojena na 42 let samice zaradi svojih političnih idej in zaradi napada na poštno vozilo, v katerem sta umrla dva policaja. Sodniki so takrat potrdili, da je imel napad politično ozadje, kar je seveda še poostrilo kazen. Od leta 1981 je Baraldinijeva, kot rečeno, zaprta v samici v podzemskem delu zapora Lexington, nadzorujejo pa jo neprekinjeno noč in dan. Številne človekoljubne organizacije in združenja za človekove pravice so ameriško sodstvo večkrat opozorile, da Italijanka ne zasluži take kazni in da je strah, da bi tudi v zaporu širila svoje politične ideje, popolnoma odveč. Poleg tega pa je njen primer obravnaval tudi italijanski parlament. Sedaj je ameriški zvezni sodnik Barrington Parker sprevidel, da je svoboda osebnega mišljenja pravica slehernega človeka, tudi zapornika. Silvano Baraldini je izkušnja psihološko popolnoma strla, tako da je le malo verjetno, da bi svoje politično prepričanje posredovala sojetnicam. Sodniki pa razmišljajo tudi, da bi Baraldinijeva premestili v »svobodnejši« zapor na Floridi, kjer bo lahko v stiku z ostalimi zapornicami. Leto po plazu v Valtellini protest preživelih občanov V vasi S. Antonio Morignone, ki jo je lani »zbrisal« plaz, so domačini pr°tepi tirali, ker jim država še ni izplačala obljubljenih posojil (Telefoto A”) Teci, teci, Mr. Bogart Mr. Bogart (velblod) je pravkar zaključil znano avstralsko »dirko kamel« iz Aliče Springsa v Brisbane (AP) Ranili 14-ietnega fanta zaradi prometnega prekrška BRUSELJ — V belgijski vasici Ath blizu mesta Liege je v soboto zvečer prišlo do pretresljivega dogodka, ki je v javnosti sprožil val ogorčenja in strahu. Belgijski žandar je streljal in v hrbet zadel 14-letnega mladeniča, ki se je peljal na zadnjem sedežu mopeda. Sredstva javnega obveščanja navajajo, da se dvojica ni ustavila pri cestni zapori. Belgijski prometni zakonik namreč prepoveduje vožnjo dveh oseb na tovrstnih vozilih, zaradi česar sta se fanta hotela kontroli izogniti. Tedaj je mož javne postave streljal proti njima in, kot rečeno, zadel enega v hrbet. Ranjenec je sedaj v kritičnem stanju. Revol-veraški žandar je izjavil, da je mladeniča zadel nenamerno. »Streljal sem v zrak, a sem zaradi vdolbine zadel fanta,« je izjavil potrti žandar. Oče voznika pa je izjavil, da je ranjenec dalj časa ležal na cesti, preden so možje postave sploh spoznali, kaj se je zgodilo, in so z zamudo poklicali rešilca. Do streljanja je prišlo tudi v nedeljo na parkirišču avtoceste med Liegeom in Aachnom. Policija je hotela pregledati neki avtomobil, ko so potniki začeli streljati. Žandarji so odgovorili na streljanje, v spopadu pa je ena oseba (verjetno portugalske narodnosti) izgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni, med katerima en orožnik. Le čemu ne bi Američanke včasih skočile čez plot? NEW YORK Ameriški strokovnjaki si pač ne morej® kaj, da ne bi od časa do časa izpeljali kake ankete in skuS. li ugotoviti, kaj žuli ljudi. Zadnje čase so postale spet izre no aktualne ankete o čustvenih, spolnih in podobnih naV j. dah (in razvadah) ameriških zakonskih parov, njihovi rezu tati pa menda niso ravno razveseljivi. Pa poglejmo zakaj: devet od desetih Američank je PU znalo, da bi svojega zakonskega sopotnika prevaralo, san da bi se jim za to ponudila priložnost. Samo 12 odstotK od 50 tisoč izprašanih je namreč z romantičnostjo sv0Va soprogov nadvse zadovoljnih, medtem ko je samo vsa . tretja prebivalka Nove celine zadovoljna z moževimi sp nimi sposobnostmi. Tako zadovoljne so, da so jim gojno prisodile desetico. Zataknilo pa se je, ko je bilo lie oceniti soprogovo čustveno razgibanost, se pravi 111 t. praktični in manj otipljivi aspekt zakonske zveze: 38 odst ^ kov Američank je z le-tem precej zadovoljnih, ostale pa |<( najbrž odgovorile s kratkim, a jedrnatim: »Dajte, n Mimo tega pa je omenjena anketa pokazala, da ženske, iščejo spolne avanture izven zakona, tega ne Pocen]]{er samo iz želje po golem spolnem oslajanju, temveč ?at0lin0-si občasno zaželijo romantičnejša partnerja. Ameriška ^ rala pa ni tako na psu, kot bi mislili: tri četrtine Amenc u namreč nikoli ne bi oddalo preference predsednisk , kandidatu, za katerega bi se vedelo, da je kdaj smuknil P..^ izvenzakonsko odejo. Saj ni važno, kaj se dogaja v dom ^ spalnicah, da le najuglednejši predstavnik naroda živi, se spodobi.