IZDAJTA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DHEYNIK GLASILO Vlil - Štev. 47 (2043) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovim Spedizionr ih abbori post. I gr TRST. sobota 23. februarja 1952 Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 lir Načrt evropske voiske odobren ja atlantski konierenci v Lizboni Poročilo o evropski vojski je predložil Hubert Schumao, ki je poudaril priporočila fraoco 8Sa parlamenta Odobreni načrt vsebuje določilo, da je začetek rekrutiranja nemških enot Vezan n» ratifikacijo pogodbe o evropski vojski - Grki in Turki nočejo Italijanskega generala svct , ?A, 22. — Atlantski kIooti Qan« ,na plenarni stji sinici; Poročilo, ki rta ga »ikcra-« e-la*a odbor namest-iktni odbor, o nem- r,ovanju Pr' evropski črte ^točilo vsebuje na-eyro*>sko Obrambno 1(1 jo Sh (evl'opsko vojsko), ?« sile . oboreže- *&. Itali ’ Zahodne Nem. beluxa e in treh dcžel Be- lki luniniJe predložil franco-ki " Schuman, ie b0 , , da-ugiin poudaril, da tat laht ut:ranie nemških e-% dr* 0 **Wo šele, ko bedo t7:y?;udeležfcnk;e rat.fidi- ) e pogod^^ Zaključna resori svef‘ JoJe odobril atlaut-čilo. 1 vsebuje tudi to dolo- predložil svetu odobritev načr-ša v'itfcP0Ps,ro vojsko. Na i a° porZ;e?u 3e bilo nato me. tJv in J^ lp sveta nam slni-Ki^Ofb^^škega odbora; gre ,?pfih „“v za dve poročili, od i?y°vani ^0r' Prvo o nemškem V ddisr, Dri zahodni obram-Š. TO jn ba o odnosih med ^Pn^j0evropsko obrambno ° nemškem sodelo- t,aia slrievrop?ki obrambi o- j.nce v tfbe atlantske kor.ie- L^k.^Iju. K pr i po roča- D fodelovanje, predvi- Ijj aheijea e"? mrd obema in ?,clee tega bndo 0 tS.L irsk, funkcionarii *Vnv. skrb n 1 funkcionar I>ko cK?1 7a Rta!ne stike '»En0) plenan!!i mt!no skupnostjo. V' Wr,d;iiS<;J,,so 6,avni de' Preriš i tis.covro konie-st«f j kanadsk:k atlantskega ri. , bester n 1 zunanji mini-Vii b!lu d, a?on> je zatrdil. kct.^ka,, i=našnja seja «zgo- or.^.1 ie da « bo N^^ila 8unizacii£ NATO 'V.e- F'rar,? ,'°iu evropske Schum' * zunanji mi-** POudari>. da sr mo dve uri !e da • evropske se 3e pokapalo, da čini,'1,31! 'v SP ?a leto dni pri in »vojaško u- Vt>reši eial Pol,tlino sprejrm-Otot a> sL,e- da nekatera larija) I>r tF niso rešena , Cl ?šVPra8anje finansi- Sm , »,s» nerešljiva. ."ftnisieT E . ^obrji da. i6 »atlantski rezu. ta te london- ske konference* in da je zri»J videti, da se Nemčija in Evropa «lahke znajdeta na skupni poti«. Francosko razumevanje bo eden glavnih pogojev za evropski mir. j« dejal Eden. Zadnji je govoril Acheson, ki je po. udaril, da se je atlantski svel «precei približal svoj-mu cilju«, čeprav je ta cilj «še daleč«. Dejal je. da so vse d'žele morale pristati na žrtve, in dedal, da se »evropske ideje strinjajo z ameriškimi«. Obrambni in finančni ministri so medtem nadaljevali raz. govore o načrtih za »podstav-bo«. Zdi se. da so dosecli nekaj napredka, vendar n? še končnih sklepov. Največj« težava je — kot običajne — finansiranje in ro7 do konca vojne. 2e zasedba Albanije, je de-ial povomik. je soravila a-laTrmo 'tanje Jugoslavijo, Pcr lnžaj pa je po'tal še kočljivejši ko s- pričeli Itali’ ri naoadati tudi Grčiji, in je doseeei vrhu-n-c na-eto-tj z udorom naci-stič’ih čet na jugoslovansko o-zemlje Mussolini in Hitler sta no t- naAin poteptal« repalsko pooodbo. kar je rodilo sadove, ki so jih morati 8. sentembra 1943 pobirati italijanski partizani in CLAT. Morali so namreč nattl način čimtesnejšeea zbližanja z Jugoslavijo, odnosno vrniti se na pogodbo priisteli-stva in sodelovanja iz leta 1918. Zagovornik je potem dokazoval, da je prav s to svojo akci-i0 CLM pridobil Italiji dokument, s katerim se je mogel leta 1945 takra*ni italijanski zunanji minister De Gasperi obrniti na mirovno komisijo, poudarjajoč. da so tudi italijanski sinovi skupno s Slovenci preli- vali kri na vzhodnih mejah Italije. »Toda do tega dokumenta«, je zaklical govornik, »so v mnogo večji meri pripomogli garibaldinci nego ozopovcib Govoreč o sodelovanju gari-baldincev s Slovenci je odv. Ferrandi poudaril, da je bilo to sodelovrnje predvideno in v so o razumu s členi Miianu sklenjene pogodbe med predstavniki Slovencev in Italijanov. Videmski 0'vobcdilni odbor je vedel za prehod garibal. dincev k devetemu korpusu in vendar takrat ni nihče obsodil tega koraka. «Zakaj», je vprašal govornik, »ni nihče videl takrat v tej odločitvi izdajstva in zakaj ni proti temu protestiral general Cadorna?« Ob zakl učku je odv. Ferran. di nagl-sU. da garibaldinci niso poslušali poziva generala Aleksandra, naj odlože orežje in se vrnejo na svoje dr-move. marveč so se pridružili Slovencem in nadaljevali borbo oroti okupatorju do konca. »Bolla« in njegovi ljudje so se rajši umaknili z bojišča. »Jaz pa» je končal zagovornik, »branim in bom branil one, ki niso ubogali zaveznikov, ampak italijanski narod!« Kriza indonezijske vlade DIAKAKTA, 22. - Ostavki indonezijskega zunanjega ministra Subardja, ki je odstopil, ker so mu ositali člani vlade o-čitali, da je sprejel ameriško pomoč v okviru pogodbe o medstbojni vernosti, bodo sledite druge ostavke. Tudi finančni minster Jusuf Wibisino je dsnes sporoč.l, da bo odstopil. Tudi op pripada kakor Su-bardjo stranki Masjuroim, ki je največja indonezijska politična skupina, Vlada, ki je koalicija več strank, »e bo jutri sestala, da prouči nastali položaj. Vojsko, Gorenj aTribusain Cepovan kot nekoč - zopet prejemajo hrano s padali Včeraj so letala odvrgla prvih 50.000 kg moke, petroleja, Tobaka in vžigalic • Na Tolminskem se stanje normalizira Po prvih cenitvah znese škoda v Sloveniji nad 50 milijard dinarjev - Tudi v Slovenski Benečiji številne vasi odrezane od prometa kov. Danes pa čistijo cesto od Kobarida do vojaki Bovca. (Od našega posebnega dopisnika) TOLMIN, 22. — Položaj v tolminskem okraja s* normalizira- Reševalne skupine so v Včeraj Je ostalo samo še sedem nadvse o*crt,lo poroč.lo itali- kilomMrov n«rf;ščenrt,. Janških rad^lrih^J.lr.so, Fcroča-e, da ljudje kupujejo srartnih lrtev M. od PlazAiv ubite ovce, ker da ^ *. nimajo kaj jtsti. Sicer so tudi (OD NAŠIH POROČEVALCEV) radi bilo plazov. Največ žrtev Je . v Bovcu, kjer Je našlo danes našli med ruševinami smrt Uudji ,n sicer: hlevov in hiš mnogo ova~, ki Frenc Mlekuž, Amalija Kavs, pa Jih žrejo samo lisice. Tudi Rafa®, Kavs, Manica Marka in v Bovcu, do katerega še vedno njena 8-mesečna hčerka Dani-dsnes ni b la odprta cesta, vsak ca, Katarina Mlekuž in Jožefa dan pečejo kruh. Prva poročila Markič. — V Zagi: Katarina o pomanjkanju hrane 50 bila Kenda, Anton Vilmes in Mara namreč pre irana. Ze včeraj Je Žagar. — V Bor Jani: Rcrza Hrast prispel iz Tolmina v Kobarid ;n njen sin. — Pri Krnu: Franc prvi poštni avtobus. Danes pa Gabršček, 70 let slar »puščav-so pripeljali v Kobarid prvih nik«, ki Je nad 20 let živel v pet kamionov hrane. • neki vojaški utrdbi iz prve sve- VčeraJ Je delalo na cesti tovne vojne. — PriDrežnici: j Tolmin - Kobarid 1.200 vojakov,, Jakob Koren iz Ms gozda. IS00 domačinov in 60 zaščitni- FRANC KAVS (Od našega dopisnika) LJUBLJANA. 22. — Po poročilih. s katerimi razpolagamo danes, je stanje borbe proti po. sledicrm snežnih zametov ir plazov v Slcvaniji nasledn’e: TRNOVSKI GOZD Danes popoldne je več letni preletelo Trnovški gezd in so š padali spustila od premeta odirezanim krajem hrano in drugo blago. V Cepovanu s< letala spustila sedem padal, v Gornji Tribuši 10 padal, na Vojskem pa 14 padal. .Skupne so v tei akciji sodelovala štiri transportna letala, ki so se dv;g nila z zagrebškega letališča. Po do sedaj še nenotrjenih vesteh so gp letala ponovno vrnila in odvrgla aove blage. S padali sc letala met-la predvsem moko. petrolej, vžigalice in tobak. Skupno je bilo VTženo okrog 50.000 k-g blaga. Padala so spu- ZVEZNA VLADA FLRJ ZA PRIZADETE KRAJE - - [MMVI RAZGOVORI Brzojavka maršala Tita z zahodnimi visohimi komisarji predsedniku vlade LRS Letošnja pomoč Velike Britanije FLRJ v vojni opremi bo znašala 3,250.000 funtov šterlingov - »Politika" o zapadnih nevtralnež h - NBorba* o škofu Santinu (Od našega dopisnika) Inja, BEOGRAD, 22. — Zaradi ne-sreče, ki Je zadela Slo ven'jo Je maršal Tito poslal danes predsedniku vlade Slovenije Mihu Marinku brzojavko, v kateri »rudarja, da je ve’tka cementarna nesreča, ki Je poleg c-gremne škode zahtevala — kolikor je do sedaj znano — nad 50 človeških žrtev, globoko pretresla vse državljane Jugoslavije, ki v velikih skrbeh pričakujejo vesti o rešitvi prizadetih vat. Predavanja Dušana Kve-| stranki in katerih glavni za- dra so naletela na veliko za-1 stopnlki so Romi ta, Maiteotti in Ccdignola. nimanje med oficirji, zlasti pa predavanje o partizanski taktiki, ki ga je imel pred norveškimi generalštabnimi oficirji in vojnimi teoretiki v Oslu. Na ti*kf>vni konierenci ie gen. Kveder poudaril, da je glavni pogoj za partizansko borbo enotnost ljudstva. Načelnik glavnega štaba norveške vojske Glam je izjavil, da so bila Kvedrova predavanja zelo koristna za norveško vojsko. Kongresu zveze jugoslovanskih šriudemtov, ki se bo vršil ,, , . 10. in 11. marca v Zagrebu, bo- »V imenu zvezne vlade W v ] do prisos'vovale delegacije i‘u-svo.em imenu — poudarja mar- dentovskih zvez ZDA, Angiije, šal Tito v svoji brzojavki —. Norveške, Italije in Finske. Stu-ki so. den'.ovska zveza Danske in Svi- izražam sožalje za tiste, izgubili svoje življenje, in veli-|Ce ?ta. da fi- kc skrb za one, ka.erim še ni bilo megeče nuditi pomoči in ki živijo v smrtni nevarnosti. Zvezna vlada bo storila vse, da vam pomaga vsaj materialno in olajša udarce nesreče, ki Je doletela vašo republiko«. V zvezi z gospodarsko pomočjo v okviru rednega programa bo Velika Britanija let-6 poslala v Jugoslavijo brezphtč no razno vojno opremo v vred-ncsf.i 3.250.000 funtov šterlingov. Veleposlanik FLRJ v Indiji dr. Jože Vilfan je danes izročil svoja poverima pisma predsedniku Inditske republike dr. R. Prasadu. Jože Plečnik, ki je bil pred kratkim imenovan za častnega doktorja na ljubljanski temiic ni visoki šoli, je bil danes tudi na Dunsjo promoviran za častnega doktorja dunajske tetini ške visoke šole. Svečanosti so se udeležili tudi: predsednik avstrijske republike general Komer, avstrijski kancler Figi, prosvetni minister Kolb, jugoslovanski poslanik na Dunaju Viktor Repič in številni avstrijski javni delavci. Na povabilo združenja norveških oficirjev je obiskal Norveško jugoslovanski general-lajtnant Dušan Kveder, ki je v Oslu in v raznih garnizijah Norveške imel več predavanj o partizanskem načinu vojskova- *** skupščli n« severno-a’lantske zveze. k| Je bito 2*. februarja v prostorih pac-tomenta v Lizboni. rtan'-nih težkoč ne moreta poslati delegacij in pošiljata zato pismene pozdrave z željo za popolni u«neh kongresa. Nocojšnja »Politika« komentira izjavo nekaterih zapadnih politikov, ki se zavzemajo za politiko nevtralnosti in spominja ameriškega novinarja Wer-ta. ki meni. da je neupravičen strah jugoclavije, da io bp Rusija napadla, ker je baje Moskva nezainteresirana na Balkanu in ki trdi, da se Sovjet^a zveza interesira samo za CSR zai-adi u-aoa. Odgovarjajoč na trditve, da Moskva iskreno želi, da sc potegne demerkaciiska črta. za katero bi la^kp mirno živeli, poudarja »Politika«, da ta politika nevtralnosti služi samo sl-bitvi odpora proti agresiji Moskve. Demarkacijska črta ki jo želijo agresorji, bi ostala samo pogoj za nove agresije — zaključuje »Politika«. Nocojšnja #Borba» poudarja v članku pod naslovom «/re-den*ist.i m d”!u» nedavno izi'-vo trž-škega škofa Rrntina. d1” se v Istrskem okrožiu pregania cerkev in duhovništvo, da je ta Santšnova izjava samo rt raz njegovega sovraštva do Slovencev in Hrvatov. »Borba* našteva irtsilrtva fašističnih polkovnikov v Istrskem okrožiu in delovanje fašističnega škofa Santina na Reki in v Trstu ter noudarja. da ooskuša’o stari fašisti preko CLN, a škof San t;n preko reakcionarne duhov' ščine v Iatrhkem okrožju doseči. da b) se vrnilo tisto, kar se vrniti ne more. List oolsuje rte-lovanle škofa Santinp v dobi Mussolinijevega vladanja in »-roške okupacije, ter zaključuje; «S"vražr»iki istrskega liudslva postaiajo v zedn’em času vedno boli aktivni in skušajo dobi tj nazaj izgubFere pozicije. Pri teh nj'hivih na nor’h jim pom« ga reakcionarni tržaškj tisk. ki p-pulprizira vs» izmišliene protijugoslovanske trditve, teh biv Š’h 2rvestih služabnikov fašističnih okur>at»rjev». PSDI spet v krizi RIM. 22. — Italijanska social no demokratska stranka je spet zašla v neke vrste krizo, ki je nart la med volitvami vodilnih organov stranke na današrlem zasedanju glavnega odbora. Kriza ki so jo politični krogi predvidevali. je zasnovana na dveh vpraša n jih; vodstvo v stranki in taktika na bližnjih upravnih volitvah. Ob obeh korkrrtnih vprašanjih pa se v bistvu po. 'avlja stara razocf-ljerost it-'-'ijanskih socialdem-Jcratskih sil v osnovnih pogledih na sedanjo talijarsko s’varnost in na vlo-ho socialističnih gibanj v da našnlem svetu. Kot so že napovedovali, sc v oheh glavnih vprašanjih, ki sta bili na dnevnem ro prihodnje dni razpravljale spodi ia zbornica, je tudi zahteva za 82.000 šterlingov za nakup redkih roko® sov in knjig za Bri-tish Museum ★ OSLO, 22. — Smrt znanega norveškega . pisatelja Krnita Hamsuna, ki je mrd rvajvečjimi noi veškimi pisatelji, je šla u-radno skoraj neopaženo na Norveškem, kjer 'o ji časop si posvetili samo nekaj vrstic. Hamsuo je b i namreč med vojno kolaboracioni st in je velik Rosenbergov Prijatelj, zaradi čerar je na Norveškem zgubil ves svoj ugled. Pogo|ojo se o nemškem imaočnem prispevka k skuoni obrombi • Reiervronost v Bonnu gede rezultatov londonske konference - Izjava bonnske vlode g ede Grotewoh.ovega poziva BONN, 22. — Kancler Adenauer je danes nadaljeval razgovore s trem; zahodnimi visokimi komisarji o pogodbenih dogovorih, ki bodo nadomestili okupacijski statut v Zahodni Nemčiji. Kakor izjavljajo v.obveščenih krogih, so se v glavnem razgovarjali o nemškem finančnem prispevku k skupni obrambi. Po razgovoru, ki je janja in, ki je brla izglasovana v zveznem parlamentu ob zaključku debate o evropski voj. ski. ni ultimativnega značaja. Vendar pa ostane dejstvo, da je vprašanje popolne enakopravnosti Nemčije do ukinitvi okupacijskega statuta še vedno glavna skrb zveznega parla-merita, Parlamentarni krogi poudarja- li nobenega poročila, ker se bo nadaljevr.1 jutri. Danes se niso mogli sporazumeti. Neki glasnik je odklonil vsako drugo pojasnilo. V bonnskih parlamentarnih krogih z rezervo komentirajo rezultate londonske konference in se ne strinjajo povsem z optimizmom, ki ga je s tem v zve-zi pokazal Adenauer. Zlasti menijo. da ni še gotovo, ali je Nemčija v Londonu dosegi« e-nakopravnsst, kakor so to hotele stranke vladne koal.cije. Isti krogi sicer priznavajo, da je konferenca prinesla »zadovoljiv napredek«, vendar pa so mnenja da bodo potrebna še nova pogajanja med Nemčijo in zavezniki, preden bo nemški parlament lahko odobril z zadostno večino dogovore, o katerih se sedaj pogajajo. Za tiskovni urad liberalno-demokratične stranke je bil namen londonske konference predvsem postaviti most čez prepad, med bodečimi člani evropske obrambne skupnosti. Dalje pravi tiskovni urad, da so »otipljivi« rezultati te konference razočarali nemške politične kroge, ki so čakali novih rezultatov pri pogajanjih glede skupne konvencije in do. dat.7 ih dogovorov. Poudarja se tudi, da resolucija, ki se nanaša na ta poga- zvezna republika d c segla od zaveznikov formama jvmslva glede čim prejšnje ureditve njenih odnosov z atlantsko zvezo in glede porazdelitve naročil za industrijo in oborožitev med vse evropske države. Isti krogi ugotavljajo, da bi morala biti zvezna republika pooblaščena izdelovati tudi orožje za enote poljske in, pehotne artilerije, ki bi pripadale njenim kontingentom čet. zato dr bi jim lahko preskrbela primemo opremo. , V zvezi s pozivairi, kj ga je izdela vzhodnonemška vlada Štirim okupacijskim državam za ,'k'enitcv mirovne pogodbe z Nemčijo, je danes bormska vlada izdala poročilo, ki pravi, da omenjeni poziv v ničemer konkretno ne navaja, kako naj bi se organizirala mirovna konferenca. Zvezna vlada pa fmudarja. da je treba pred mirovno konferenco razpisati splošne svobode volitve pod mednarodnim nadzorstvom za enotno nemško skupščino in enotno vlado. Dalje pravi zvez. na vlada, da je od zahofnih držav dobila zagotovite. d» bo z Nemčijo sklenjen pogodbeni in ne diktatorski mir. Ta vlada zahteva to pravico za vso Nemčijo. Zato mora sovjetska vlada dati s svoje strani po. dobrva zagotovila. stili tečno na določena mesta, ki so bila po predhodnem sporazumu zaznamovana na pr.nier-nih prostorih na snegu z rdečim ači črniir. blagom, in sicer v Tribuč; s črko T. na Vojskem z V in v Cepovanu s C; v raz sežnem obroču pa so zakurili zg signalizacije tudi ogenj. Jutri bodo padala ponovno spuščena na Vojsko. V tej akciji bo sodelovalo osem letal. BASKA GRAPA Proga skozi Beške grapo je bila zadnja očiščena. Toda vas: — kot smo že včeraj poročali — so ogrožene od novih plazov, ki pretijo, ker se ie temperatura dane« dvignila. Zato ie evakuacijska komisija sklenila cospešiti izpraznitev ogroženih vasi. SOSKA DOLINA Zaradi novih plazov so ogrožen« tudi vasi okrog Krna. Med njimi najbolj Drfžniške Ravne. kjer je več kot tri četrtine vaji v nevarnosti, da jo plaz odnese. Zato je komisija odredila, da se prebivalci 30 od 40 hiš preselijo v sosednjo vas Drežnico Nekai ljudi se je žc co lastni žslji preselilo. Vas Volarji je tudi ogrožena in dobra polovica vasi se to morala preseliti v sosednjo vas. Značilen ie primer, ki se je dogodil v 2agi. kjer se je pokazala da starejši ljudje ne vzamejo dovolj resno nevarnosti in neradi zapuščajo ogrožene domove. V neki hiši ie 80 letna mati zatrjevala, da plazov ne bo. ker jih še nikdar ni bilo. Hči in sin oa sta se hotela preseliti, kar pa jima ro°ti ni dovolila. Toda vsul se je močan rlaz. ki je odnesel hišo, vse tri člane druž ne pa zasul in ubil. Isti p az ie pretrgal tudi električni daljnovod tako d» so vse okoliške vasi v terni. V BoTjani se je sprožil prvi plaz 14. februaria okrog 17. ure. Bil i- manjši m ni povzročil znatnsjše škode, c-pozortl pa je Hudi na grozeči’ nevarnost in nekateri so se res tudi izselila iz ogroženih his. Okrog 22. ure ncnoci pa -e y sprožil večji plaz. ki ie porušil sedem stavb, okrog osem pa ■ -oškodoval, a pod ruševinami sta našla smrt dva vaščana. Plaz je ubil tudi 11 glav povej” živine in 14 ovac. V vasi Stana višče je plaz poškodoval ene hišo in odres-1 62 kc-> sena. BOVEC - TRENTA Iz Trente se je danes vrnila gorska reševalna ekipa, ki je sporočila, da na tem področju ni večje škode. Druga ekipa gorskih reševalcev je danes krenila preko Gršiča v dolino Trente. ŽELEZNIŠKI PROMET 2elezniški pr.met Je vzpostavljen na vseh progah. V prvih dneh snržnih izmetov je obtičalo na železnišk h postajah okrog 2.000 tovornih vagonov in osem garnitur potniških vlakov. Lokomotive » samo v prvih dneh izrednih snežnih razmer porabile približno za 30 mil jorvov dinarjev premoga več kot običajno. Pri vzpostavitvi prometa je sodelovalo 4.000 do 5.000 železničarjev in 7.000 do 8.000 prostovoljcev, vojakov in drugih. Zpdnja dva dni je direkcija železnic poslala veliko število delavcev na č ščenje drugega tira na progi Ljubljana-Postojna. Po vsej Sloveniji še vedno dela pri čiščenju snega nad Gospodarske težave Francije Faure bo zahteval „izredno pomoč” od ZDA? - Pretres jaji v plačilni bilanci PARIZ. 22. — Govorice a razvrednotenju franka so danes povzroč.le v Parizu” nenadno zvišanje tečaja lunta terlii.ga, drugih tujih valut in zlata. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, o a co minuti-skl predsednik Faure zahteval v Lizboni ameriško «izredno pomoč« 12u milijard trankov. Vzrum-rjenje zaradi francoskega finančnega položaja je nastalo zlasti zaradi tega, ker ni panament še odobril prora-čuna dohodkov za leto 1952. čeprav so bili izdatki odobreni že v decembru. Pa tudi francoska plačilna bilanca je utrpela znatne nre-tresljaje. Zaloge tuje valute pri francoski bank, so do 14. februarja i>adle np 32 milijard frankov, ziate zaloge pa na 191 milijard. Vlada upa, da se bo položaj idaoljšal s prekinitvijo svobodnega trgovanja z valutami z ostalimi evropskimi državami, s strog.m nadzorstvom nad uvozom in a pespeševa-njem izvoza. Toda učinki teh ukrepov se bodo lahko čutili šele čez dva ali tri mesece. Predvideva se. da bodo nasule težkoče v zvezi s plačilnimi obveznostm; \ Franciji- Prvikrat v zogodovini se lahko zgodi, da bo vlada prisiljena prekiniti plačila. Lahko se zgodi, ta bodo državni uradniki, upokojenci in imetniki državnih vrednotnic morali čakati na iz plačila. . V zvezi š sedanjim položajem v Franciji javljajo, da je Fau-te baje predložil v Lizboni darske strategije z namenom, da se predvsem prepreči, da bi bili gospodarski načrti posameznih držav članic v nasprotju, ali pp da bi celo ovirali načrte onih držav, kj ne bi bile neposredno prizadete. Politični in gospodarski opazovalci pa vsekakor poudarjajo nujnost, da se kolikor mogoče hitro vzpostavi finančno ravnotežje, kar pa ie odvisno od sedanjih razgovorov med ministrskim predsednikrm Fau-rejeni in ameriškim finančnim ministrom Snyderjem. Te razgovore je današnji tisk označil ra dramatične. LONDON 22. - Spanako poslaništvo v Londonu javlja. d» ___________________..______ so 17. L m. 'zvršili v Bercel.ini i D anu Achesonu načrt za us*a- a smrtno kazen ki jo [e vojsjk' sod’šče Izreklo prot; devi protifrankovim vodiiteijem. sod'3če izreklo prot; devetim | odbora v atlantski zvezi, ki Inovitev stflnzg« gc^JOdarskrgr odbora v atlantski zvezi, ki bi določil smernice skupne gospo Policijski ukrepi proti opoziciji v Libiji TRIPOLIS, 22. - Zaradi vče. rajšnjih incidentov v Tripolisu je policija ponoči izvršila preiskavo v prostorih narodne kongresne stranke in zaplen la nekaj dokumentov. Ponoči je policija aretirala voditelja opozicije in odredila, nai takoj odpotuje v Egipt. Policijska ura je še vedno v veljavi v štirih krajih, kjer je včeTaj prišlo do večjih neredov. Medtem prihajajo novi podatki o izidu volitev, ki kažejo, da s® večino dobile skupine, ki so naklonjene sedanji vladi. Pri javnem glasovanju, ko je moral vs«k volivec na glas po. vedati im? kandidata, za k-te-rega glasule. so bili prvi rezultati v korist vtede, V Trlpoll-tanijl je od 35 sedežev dobila vlada do sedaj 21. cpcztcija pa 7. Izidi v Cirenajki in Fezzanu niso še znam. , Poborniki narodne kongresne stranke odkrito obtožujejo volilno komisijo, da je potvorila izide. Beblerjeve izjave o zadnjem zasedanju BEOGRAD. — V dopisu iz Pariza objavlja danes beograjski list «20. oktober» izjavo dr. Ateša Beblerja, stalnega de. legata FLRJ pri OZN o šestem zasedanju glavne skupščine OZN o šestem zasedanju glavne skupščine v Parizu. »Mislim — je izjavil dr. Bebler — da je največji uspeh tega zasedanja: 1. Da je z cgromno večino glasov sprejeto načele, da se še nadalje razširi sistsm Kolektivne vamesti ,kar pomeni, da je ogromna vsčina izjavila za po. moč morebitni žrtvi napada. Države sovjetskega bloka so seveda glasoval€ preti. 2. Da je ogromna večina odklenila predlog delegacije Sovjetske zveze, aa se skliče sestanek zastopnikov petih velesil, ng katerem bi se izven OZN napravil začetni sklep za »zavarovanje miru«. Zasedanje skupščine — je poudaril Bebler — ima moralen pomen in kaže. d« ugled OZN v-lj zastoj v nreskrbi z moko je bil v zadnjih tednih, ker je bila večina mlinov odrezana od promrta. C. S. SLOVENSKA BENEČIJA (Od našega dopisnika) VIDEM 22. - Od črsa do časa »ocfknjejc« videmski alj beneški dnevniki kaj novega o položaju v beneških dolinah in v severovzhodni Furlaniji. Tako so najprej obširno pisali ° Kamijl, dokler njihovega za-nimante niso pritegnili plazovi v Dreki. Zdaj na so nenadoma opazili nevarnost v Terskj dolini, čeprav s precejšnjo zamudo Gre pa za to, kako se o kakšni stvari piše. Videmski in neški dnevniki iščejo pač samo senzacij. Takp so odkrili n»iorei, da je Prosnid brez živil in brez zdravil, zdaj so «cd-kiili«. Platišče itd. Potrebni so bili plazovi, ki so rričili dve hiši. da se je tiak začel zanimati. Veri o tem srn® pali mi že v svojih prvih ooroiilih Iz Benečije. dan pred vsemi ostalimi. Položaj je še vedno kritičen, ka ti razen flplncev iz bataljona »Tolmezzo* oblasti niso stori e n!čes?r. da bi v kratkem očistile ceste in vzcoriavile zvezo s hribovskimi vasmi. Nevarnost plazov se veča, kajti izboljšanje vremena je povzročilo dvig temperature. Fneg na vrhu pobočij se že giblje in nevarnost za v'si v dolini Tera ln za rekatere vasi v dolini Karnahto narašča. 2e v prejšnjih letih so plazovi v teh dveh dolinah povzročili precej škode. Nevarnost bo izginila šele poz~o poml di. Ni i'ključo'o. da je uničenih 'še več pastirskih koč v predelih v gorn:i Teriki dolini, iz katerih ?i nobenih vesti in do katerih še dolgo ne bo mogoče priti. K sreči pa ni računati s človeškimi žrtvami. Nobenih novic ni iz Uče je in zdi se da se nihče ne beli glave zaradi te vasi. V podobnem poloŽ3 ju pa so tudi druge vasi. n. pr. Breg v gornji Terski dolini. Do vasi ne vozi nobena cesta, temveč' vodita do nie samo dve stezi iz Flajpane to Podbrda, ki sta pokopani pod dva metra debelo snežno odejo. Sicer pa sta obe stezi nevarni tudi. kadar ni snega: letos prteti je neka ženska padla s steze v prepad. V enakem, če ne še hujšem r>ol"žaju sta Brezje m Srednje B do. Vse vasi, ki so odrezrne od sveta, je težko nr šteti, saj so to skoraj vse beneške vasi, ki leže količkaj više v hribih. A. J, Šfcarsko gospodarstvo BE-N, 22. avuiarUci minister za gospodarstvo Rubattel je po radiu poudarjal nevarnost prevelike gospodarske ekspanzije L vice in zaskrbi jen je vlade zaradi tega položaja. Dejal je. da živi Švica sedaj v dobi blaginje, taako da je bilo po. trebno, zato da se zadosti potrebam piro.zvodnje, najeti 200.000 tujih delavcev. Mintuter pa je pripomnil, da je to razdobje blag.nje, ki je nastalo zaradi vojne na Koreji, enako on.mu, ki je naaalo takoj po svetovni vojni in ki je povzročilo tudi resne neugodnosti kakor n- pr. stalno višanje cen in mezd. kar je zmanjšalo konkurenčno moj švicarskih proizvodov na notranjem in mednarodnem trgu. Minister je zato zahteval v imenu zveznega sveta. od švicarskega ljudstva, naj pdkfižz največjo zmernost Blede naročil in glede javnih ali privatnih del. <’a te preprečijo huie motnje v švicarskem gospodarstvu. PRfMOR&Kl DNEVNIK — 2 23. februarja m 'te*it Dan«s, sooota 21. februarja Marta, Bludomir Sonce vzide ct> 6.i>Y, zatone oo 17.42. Dolžina dneva 10.45. uina vzide, cb 5.59, zatone ob 15.13. Jutri, nedelja 24. februarja Ma- ija, Milena l/>*K/IŠ4i\IJB lZSlŠm/K KBil/lliUSKO r GR/UHŠČAlVSHEfiA MOČVIRJA Pozabili so na obljube... GORICA, 22. — Italija je že od nekdaj bila tista država, ki je morda prva v Evropi najbolj vztrajno izsuševala močvirja. Fašistična Italija je imela to delo celo med svojimi temeljnimi točkami. Poleg drugega je današnja Italija povzela iz preteklosti tudi skrb za izsuševanje močvirij. Kmalu po prihodu Italije v naše mesto in po osnovanju goriške pokrajine je bilo veliko govora o izsuševanju na Prevalu in v okolici Gradiške in Krmina. Vsi listi in tudi organi oblasti so na dolgo in široko pisali o tej zamisli in vse je kazalo, da bodo začeli z nadvse koristnimi deli, ampak . . . Med tem čaisom so oblasti sklenile dogovor z nekim zasebnim električnim podjetjem, ri na gradiščansko krminskem močvirju. Kljub obvezi in samim zagotovilom oblasti, da so dela np trdni osnovi in da je v najkrajšem času pričakovati uspehov, pa ni nikjer vidnejšega znaka, po katerem bi mogli soditi, da se bo to tako važno vprašanje premaknilo z mrtve točke. Nekoliko boljše je z melioracijo Prevala, samo da tam dela niso opravljena s tako skrbnostjo kot smo jo pričakovali in kakršna bi morala biti z ozirom na to, da so zanje potrošili toliko denarja. Prav gotovo ne pretiravamo, da bi izsuševanje gradiščansko krminskega močvirja predstavljalo najpomembnejše delo v naši pokrajini, če bi oblasti pričele z deli. Zaposlile bi lahko na tisoče delavcev, katerim do privlekel na dan svoj zaprašeni motor in z nHrn ropotal po Gorici. Dobro bi bilo, da bi takoj v začetku navedli motoriste na red, ki so pa morda med zimo pozabili. in sicer 20. decembra 1950, ki bi se ne bilo treba ukvarjati z naj bi napeljalo električno na-1 mučno mislijo o zaslužku. peljavo in nekatere druge stva- 2akal molčiio... GORICA, 22. — Naši citate. Iji se verjetno še prav dobro spominjajo, da so videmske oblasti lani a reti rale jugo. Polov, driavlja. na F. Zornika s Tolminskega. Ob aretaciji so klerofaši-stični listi zagnali vik in krik bi napisal o Zorniku celo kopico neresničnih vesti in ga med drugim ozmerjali kot zločinca. Med najvnetejš.mi je bil ravno sGiomale di Trieste«, ki je pnštel Zornika med največje zločince, ker ga je posebno sodišče za zaščito države obsodilo 14. decembra 1941, torej pod fašizmom, na 30 let ječe. Te dni je imel Zornik pred prizivnim sodiščem v Benetkah sodno razpravo, na kateri so Zornika popolnoma oprostili. S tem je prizivno sodišče razveljavilo sodbo fašističnega posebnega sodišča. Spodobno in obenem fino bi bilo, če bi snajbolje informirani list kot je «Giomale di Trieste« tudi sedaj kot prvikrat ne zamudil niti dneva in obvestil svoje čilatelje, da Zornik ni zločinec kot so ga orti opi- Pčda «Gkwrat4?» tega ne bo za pomoč brezpose nm GORICA, 22. — Občinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim se ponovno obrača na občinstvo in ga poziva, naj prispeva v sklad za zimsko pomoč brezposelnim. Priporoča se vsem, tudi za majhne prispevke, ki bodo brezposelnim dobrodošli v tej hudi in dolgi zimi. napravil in to iz enostavnega vzroka, ker bi njemu odnosno njegovim urednikom bilo verjetno veliko ljubše, če bi prizivno sodišče v Benetkah potrdilo obsodbo posebnega sodišča. Tudx v bodoče tega o njih ne bomo pričakovali; zato pa bomo lahko še nadalje prepričani, kol ko fašističnega duha je še vedno v nekaterih uredniških buticah. Podla špekulacija Mukaj dejstev, na katera šovinisti hote pozabljajo Kakor je dobro znano sc nMessaggero Veneton zelc zanima za Jugoslavijo. Ne zamudi nobene prilike za bruhanje st;ojega sovraštva do nje. Pred kratkim smo brali zanimiv člančič, ki nosj nas.ov; eOsve-žimo spomin beograjskim bahačem«. Ni. naš namen poseči v to nizkotno polemiko. S svoje strani bi radi spomnili list «Messaggero Venetov na nekatere podrobnosti, ki niso povsem neznane tem žolčnim novinarjem. Poznano je, da e-den takih «zmagoslavnih argu. mentor;)!, ki bi upravičevali Italijo na posest Dalmacije in celotne Julijske krajine tiči v okoliščini, da se je ona udeležila prve svetovne vojne s šestimi milijoni vojakov in da je zato žrtvovala nič manj kakor 700.000 vojakov, M nenja smo, da se na račun padlih »e sme špekulirati. Spričo dejstva pa, da se šovinistični krogi stalno poslužujejo te špekulacije, menimo, da ni odveč če še enkrat ponovimo znane okoliščine, V prvo svetovno vcjno je Italija vstopila šele leta 1915, in to šele takrat, ko je Anglija v znanem londonskem paktu obljubila več kot je hotela obljubiti Avstrija, njena dote. danja zaveznica. Tako Avstrija kot Italija sta imeli v prvi svetovni vojni v bistu isti cilj: prva, da si obdrži Trsj m Tri• dent, druaa, da to .zasede In če bi število padlih in prelita kri bili zadosten razlog za o-prgvčevanje posesti nekega določenega ozemlja, bi po lo. giki šovinistov morali zaključiti. da morata Trident in Trst z isto pravico pripadati tako Avstriji kakor Italiji, ker sta obe državi pretrpeli izgube za isto stvar. Toda v zrezi s padlimi v prvi svetovni vojni, bi šoviniste okoli «Messaggera» s}'™-nili še na neko drugo okoliščino. C e je Italija v prvi svetovni vojni utrpela toliko izgub, je to pripisati v veliki meri predvsem njenim strategom. ki so pripravljali načrte za znane ofenzive. Njihova naj. ljubša taktika v raznih bitk ah za G&rico in na Krasu je bila stalno čelni napad To je r-b-mendo pošiljati vojake v klavnico, Avstrijska vojska Pa je sledila pbVsem drugačni taktiki. In prav tej taktiki Se ima avstrijska vojske zahvaliti za razmdroma majhne izgube na soški fronti, predvsem pa za znam uspeh pri Kobaridu, ki. je zlomil celotno italijansko fronto in povzročil dobro zna. rti polom, A to še ni vse Med vojaki na f ronti si mogel takrat slišati sledeči tragični dovtip; »Naše čete ima jo rfvo sovraž- I nika: Avstrijce in italijansko topništvo«. Bivši bojevniki iz prve svetovne vojne še še danes z grozo spominjajo italijanskega topništva, ki je kosilo italijanske čete, kadar so slučajno napredovale. In tako se je godilo predvsem v 9cr-skih predelih. Teh resnic si nismo izmislili mi, ampak jih more vsak či-tati v ilustriranem italijanskem, tedniku. Tudi iz teh oko- liščin je razvidno, dg Italijan- ^.............. ..... sfci šovinisti ne morejo s po- I bovo brezobzirno ravnanje pre- Vendar doslej, kot rečeno, ni zagotovil, katere bi dokazale vsaj delec dobre volje oblastnih in vladnih ljudi. V tem je iskati vzrok, da je naša pokrajina med vsemi italijanskimi pokrajinami prva, ki ima s skoraj 14.000 brezposelnih najvišji odstotek brezposelnih ljudi. Vsi ti ljudje gledajo na to vprašanje stvarno in veliko bolj praktično kot pa oblasti. Marsikdo na krmilu države nima dovolj čuta za te ljudi in zato pušča vnemar tako važna vprašanja, kot je ravno izsuševanje, ker bi pri teh delih lahko zaposlili skoraj vse goriške brezposelne delavce. Po drugi strani pa so pri vprašanju neposredno zainteresirani sami krminski in gradi-ški kmetje, ki imajo na področju močvirja svoje njive. Z regulacijo kanalov bi bil nj:hov hektarski donos veliko večji od sedanjega in njihov življenjski nivo bi se neprimerno zvišal. Tako izgleda ena in druga stran tega vprašanja. Želeli smo ponovno spregovoriti v zvezi s tem vprašanjem in povedati 6voj «ampak», zlasti še. ker je včasih bilo okoli tesa vprašanja toliko govora in obljub. danes pa je vse to šlo v pozalbo in “tanje je tako, kot smo ga zgoraj navedli. $)kma O nočnem miru GORICA, 22. Od nekega stanovalca na goričkem Korzu smo prejeli sledeče pismo; »Spoštovano uredništvo! Ker sem že nekajkrat bral v vašem listu pisma raznih bralcev. v katerih so obravnavali razna važna vprašanja, sem se odločil, da vam tud; jaz povem nekaj stvari, ki jih imam že precej časa na jeziku. Motorizacija je v Gorici p-rt-cei razvita. Vse se vezi, mlado in staro. Vendar pa niso vsi primerni za ta posel, ker ne poznajo niti najosnovnejših pravil o kretanju z vozili. Danes je bila že okoli 1 ura čez polnoči in vendar sta se po Krrzu nekajkrat podila dva motorista, eden na nekem 500-ku-bičnom motorju in nekdo drug-na Guzzinu. Težji motor je imel odvodno cev pri motorju stalno odprto, da je 'bilo brnenje motorja boij podobno bob-nenju. Tudj Guzzin ni bil nič bolj prizanesljiv in je s svojim Piskajočim rjasom marsikomu vznemiril živce. Noč je za spanje in tega naj se zavedajo tudi nekateri nedisciplinirani motoristi Čudno se n-m zdi. kako to. da iih niso policaii za~isaii. ker je bilo nji- Novi odbor SPD GORICA, 22. — Včeraj se je sestal novoizvoljeni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Na sestanku so izvolili občinskega svetovalca DFS Karla Kumarja za predsednika, prof. Emila Doktoriča za podpredsednika, dr. Cvetka Kocijančiča za tajnika jn Petra Čermelja za gospodarja. Novemu odboru SPD želimo obilo plodovitega dela! Fašistična ocena j dveh filmov ■Messaggero Venetov hvali nacionalistično skrpucalo »Triette mia« in se zaletava v dober napredni fiim -Achtung, banditi«! N tem je padla v v odo velika možnost za zaposlitev Pretekle dni so predvajan; «k o 11 14.000 brezposelnih v naši pokrajini istočasno v Vidmu dva filma | --------------------------------------------- ■ — —. prvi je bil «Trieste mia« in drunj «Achtung, banditi!«, 17. februarja t. I. se je v svoji kritiki dotaknil teh dveh filmov tudi «Messaggero Venete», Oglejmo si na kratko kako je ta znani neofašistični list ocenil oba filma, Kritiko o filmu «Trieste mia« začenja tako-le: »Gre za patriotioii film, in kot tak zasluži, da ga ocenjujemo s prizanesljivostjo, četudi vsebuje banalnosti in retoriko« O filmu »Aehtung banditi« pa pravi sledeče: «Junaški podvigi odbora proti Nemcem v Italiji-nam služi še vedno za prikazovanje na filmskem platnu oseb in dogodkov, ki se nanašajo na obdobje v katerem je večina nas živela in trpela«. In zaključuje: «..Film režira začetnik Carlo Lizzanj z očivid-no neizkušenostjo, izdaja pomanjkljivosti, ie poln dialoških banalnosti in ne pove njč novega«. Kdor je videl oba filma ve dobro, da z umetniške plati ni mogoče postaviti nobene primerjave med obema filmoma, in to predvsem, ker «Trieste mia® nima' nobene umetniške vrednosti, medtem ko film «Achtung . banditih je umetniško na dostojni višini. Tudi pri-sotno--; igralcev kakor sta Gina Lollobrigida in Andrea Cec-chi prispeva ne malo k umetniški ravni tega filme Medtem ko je »Trie ■de mia» ves prežet s tistim površnim in frazerskim rodoljubfem , ki izhaja iz najbolj zaslepljenega šovinizma, je drugi veren odraz dobe v kateri se je odigravala junaška borba, ki je dovedla do uničenja nacijaš-! stičnega okupatorja. ; ." ■ : Vse to seveda m všeč listu «Me:\vtggero Veneton, in njegove zgoraj navedene kritične poteze izdajajo fašistično poreklo njegovega Pisca. Poleq tega je film eAchtung, banditm tudi primer poskusa kinematografske proizvodnje na zadružni osnovi. Igralci, režiserji, slikarji, gla-beniki so hkrati tudi proizvajalci tega filma, Tudi s te plati moramo ta film pozdraviti, ker je hkrati dokaz življenjske sile Italijan, sire kinom etoorafije, ki si tudi na. ta način skuša utretj pot iz sedanje krize. vv % ČETRTI SEZNAM (prijavljenih dohodkov ; ki so bili registrirani preteklega oktobra Vas Ter ob zgornjem toku Tera v Slovenski Benečiji. »RA • -m TKE V JESTI • IZ 1>C ;nesbih vasi Srednje sehnim ponosom ponavljati visokega števila padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni, ker je tako isoko število padlih pripisati predvsem nesposobnosti italijanskih tzaloških strategov. cej po 23, uri. ko se pričenja ura nočnega miru! Goričan« * * # Opozarjajmo policijske oblastf na take primere zlasti še, ker bo z nastopom lepših dni vsak- Naša vas ima redko «čast», da se lahko pohvali, da nima nobene prodajalne tobaka in soli. «Cast» je toliko večja če povemo, da v vsej občini ne obstaja taka «ustanova». Mislimo. da ni treba prepričljivejša dokaza za podkrepiti trditev, da je gospodarstvo in življen-ski standard ljudi v tej občini na skrajno siromaši stopnji. Sicer so prebivalci že večkrat zahtevali otvoritev trafike, toda do sedaj se v tem pogledu še ni ničesar storilo. Po drugi strani je pa res tudi to, da so kraji v tej občini zelo raztreseni in bj skorajda nastalo težavno vprašanje, v katerem kraju trafiko odpreti, če bi do tega prišlo. Večji del prebivalstva se sedaj poslužuje trafike v 2miru, ki pa spada ped sosednjo občino Sv. Leonarda. Zaradi tega, ker ne moremo govoriti o centru občine, bi bilo tudi iz drugih razlogov prav, da bi se ta občina razpustila, posamezne kraje in naselke pa bi vključili v tiste občine?*ki so jim najbolj pri rokah. Na vsak način bi |e dajo o tem vprašanju, še dbšti govoriti.'’!? problemu se še povrnemo. St. Peter Slovenov Ze dalj časa se v trign govori, da bo cdprta nova strokovna šola. Toda na žalost se je o tej stvari do sedaj samo veliko govorilo in veliko pisalo, toda konkretnega rezultata še vedno ni videti. Treba se bo za stvar resno zavzeti, kajti strokovna šola bi bila pristopna vsej mladini, medtem ko sta učiteljišče ali pa pedagoški center dostopna samo gotovemu delu mladine. metežu ni tako velika, kot je bilo videti. Samo v eni stanovanjski hiši. in sicer v Teru, se je porušila streha, več pa jih je bilo porušenih v planinah, kjer so v glavnem staje, planšarske, bajte itd.. Plazovi so do sedaj porušili dve planšarski bajti, in sicer v kraju imenovanem Plan d; Tacis, ki sta bili last g. Basijia Sgarba-na , jz Podbrda in g: Petra Skunterja iz Tera. Posebno škodo trpi prvi lastnik, ki je kočo sezidal leta 1935 po vseh pravilih moderne tehnike, ggar-bano se je namreč odzval natečaju, ki ga je razpisal Urad za gorsko gospodarstvo in je s. pomočjo tega urada sezidal kečo, ki jo je sedaj odnesel plaz. Flajpan V glavnem so se do sedaj pobrigali že za vse ceste, samo za pot, ki vodi v našo vas se še niso. Tako je cesta še Vedno zasnežena-in ni nobenega upanja, da bi jo pričeli kmalu čistiti Naš kraj je bU v slučajih potrebe Vedho nekoliko zapostavljan in Torjan Na dokaj čuden način so si razdeljevali dediščino po umrlem očetu v Presteotu, kjer je neki Silvio Paluzzano med pogajanji brcnil svojo sestro Divio, poleg tega pa jo je še z vso močjo udaril v obraz. Stvar je prišla pred sodišče, ki je Paluzzana obsodilo na dva me-se-e- zapora. Brdo Končno so odstranili in očistili sneg s pokrajinske ceste, ki gre skozi našo dolino, tako da je ta sedaj odprta za avtomobilski promet Vendar je Občni zbor društva za zavarovanje živine SOVODNJE, 22. — Odbor društva za zavarovanje goveje živine v Spvcdnjah, vabi vse svoje člane na redni občni zbor. ki bo v nedeljo 2, marca ob 15. ur; v društvenih prostorih. Na .sfceru bodo obravnavali sledeči dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. odobritev računa za leto 1951; 3. volitve načelstva in nadzorstva; 4. volitve društvenih oglednikov; 5. volitve cenilcev; 6. razni predlogi. Planinski ples v Trstu GORICA. 22. — Tržaško pla-ninske društvo vabi goriške planince na planinski ples, ki ga priredi V soboto 1. marca v dvoranj Ul. Crispi 7. Člani Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki.se nameravajo udeležiti planinskega plesa nai se javijo najkasneje priporočljivo, da imajo vsi av-|do 28. t. m. pri Darku Suli- tomobili na kolesih pritrjene goju urarju na Travniku, ki verige. jim bo dal podrobnejša po- Skoda po nedavnem snežnem jasnila. Resnica o življenju ;Na Oslavilah bodo dobili vodovod naših Izseljence v v Argentini ____________________________________________________ -------—--------—— -Po prizadevanju svetovalca Demokratične fronte Milana Pisno naše izseljenke, ki razkriva bedo izseljeniškega življa Pavlina je goriški župan obljubil odprt/e vodovodne pipe io dejstvo, da se vlada za njihovo usodo vse premaio zanima to posebno od strani občine. Verjetno zaradi tega, ker si prebivalstvo želi izstopiti iz te občine in priti v sklop tarčent-ske al; pa v občino Brdo. Ker je ta cesta edina prometna zveza z ostalim svetom, bi bilo nujno potrebno pričeti takoj z delom in cesto očistiti snega. V vasi in okolici je ria stotine brezposelnih, ki bi jih pr; čiščen-ju snega lahko zaposlili, seveda proti primernemu plačilu. Prav tako bi bilo dobro . poskrbeti za kakšen plug, k; bi olajšal delo. Na vsak način se je treba čim prei pobrigati. da bo cesta zopet vzpostavljena za premet. Prapotno Zanimivo dejstvo je, da je CAI (Club Alpinistico Italiano) določil, da se bo na strminah bližnjih hribov v kratkem vršilo smučarsko tekmovanje. To tekmovanje sicer ne bo posebne-važnosti, pripomoglo bo pa le, da bodo smučarji vedeli, da se da tudi po pobočjih naših hribov prav tako dobro smučati kot v Karni-ji, kamor zahaja večina smučarjev. Dobro bi bilo, da bi Turistični urad v Vidmu populariziral tudi naša, doslej nobenemu poznana smučišča, ki se lahko kosajo s smučišči kjerkoli. Prepričani smo, da bi smučarji prav radi zahajali k nam. saj bi_ zanje bila to najbližja smučišča. GORICA, 22. — Nadaljujemo z objavo četrtega seznama davčnih prijav, ki so jih davkoplačevalci našega mesta vložili preteklega oktobra. Peter Pavlin, slaščičarna 170 tisoč; Friderik Pavšič, branjarija 30 tisoč; Marij Pecile. jestvine 770 tisoč; Romej Pecile, jestvine 370 tisoč; Friderik Pelicon, mesar 60 tisoč; Karlo Pel-lis, zdravnik 20 tisoč; Amedej Pentassulja, krojač 80 tisoč; Franc Perco, hotel 270 tisoč; Ermenegildo Peressutti, mizar 40 tisoč; Mihael prinzig. krznar 80 tisoč; Ernesta Persa, trgovka 120 tisoč; Viktor Persia, zdravnik 280 tisoč; Ivana Perfcot, gostilničarka 20 tisoč; Ivan Petta-rin, cvetličarna 40 tisoč; Marija Peternel, restavracija 230 tisoč; Mihael petruziello, kavama 110 tisoč; Anton Petterin, elektrotehnik 50 tisoč; Attilio Piani, avtoprevoznik 60 tisoč1; Karel Piciulin, mesar 230 tisoč; Stani-slav Pičulin, trgovec 200 tisoč; Jožef Pich, trgovec 20 tisoč; Marij pjn, trgovec 60 tisoč; Avguštin Pipan, manufaktuma trgovina 120 tisoč; Margarita Pipp, gostilna 60 tisoč'. Karel Pipal, posestnik 470 tisoč; Ivan Plahuta, mehanična delavnica 180 tisoč: Alojz Pakt, trgovina jestvin 100 tisoč; Anton Podgornik, drogerija 90 tisoč; Ivana Poderka, avtoprevoznik 20 tisoč; Aldo Poduje, zdravnik 367 tisoč; Franc Po-letti 140 t soč; Karel Possel, mesar 180 tisoč; Karel Poterzio. kamnosek 30 tisoč; Jožef Pre-dolin, trgovec 50 tisoč; Artur Primaz, trgovec 420 tisoč; Gui-d0 Primas, trgovec 260 tisoč; Baz-Iij Primožič', trgovec 260 tisoč; Ivan Princ, inženir 110 tisoč; Alfred Prevedel, tapetnik 100 tisoč; Italo Querini, zdravnik 371 tisoč; Srečko Ranuzzi, zdravnik 56 tisoč; Ivana Rain-hardt, gosti'n'če rka 30 tisoč; Pavej Reineldi, inženir 30 tiseč; Ivan Riiavic, mesar 520 tisoč; Rudolf Rijavec, mesar 80 tisoč. Marij Rigoni, zdravnik 410 ti-s-sč; Martin Riosa, mehanična delavnica 110 tisovi Nikolaj R'-stis, traovina jestvin, 150 tiseč; Karmela Riva por. Garofoli, prodajalna monopolnega blaga 150 tisoč; SandTo Rizzetti. zdravnik 536 ti*oč; Marija Pizzi, trgovka 110 tisoč; Bruno Ro-sconi, trgovec 940 tisoč; Elfri-dn Roth, zasebnica ‘240 tisoč; Giorgina Roth por. Blindl, prodajalna monopolnega blaga 50 tisoč; Rubino Rothstein, potujoči trgovec 50 tisoč. čnton Rustja, mesar 150 tisoč; Hubert Sacchetti, mesar 50 tisoč; Dominik Saccomani, trgo-vina radioaparatov 130 tisoč; Rudolf Ša’-sMa, trgovec 30 tisoč; Andrej Sansa. trgovec 150 tisoč: Ricciotti Savorgnani, urar 270 tisoč; Franco Sbrozzi, zobozdravnik 260 tiseč'; Jožef Candolara, trgovski zastopnik 80 ticoč; A me 1 mo Scarborelli 160 tisoč: Julij Scardovelli, o-brtnik 260 tisoč; Guido Schioz-zi, inženir 70 tisoč; Oscar Schnabel, trgovec 107 tisoč. Pavel Scollo, pdipošiljatelj 372 tisoč; Ciro Scuotto, prodajalna monopolnega blaga 495 tisoč; Brunp Seculin, notar 450 tisoč; Henrik Seculin, trgovina 7. jestvinami 80 tisoč; Avgust Sfili-goj, odvetnik 179 tisoč; Kamil Grignoli, potujoči trgovec 62 tisoč; Askar Sfiligoj, mesar 110 tisoč; BemaTd Skarabot, pek 72 tisoč; Eiiza Saica por. Pilon, babica 100 tisoč1; Milan Soson, krojač 280 tisoč; Viktor Span-gher, mesar 260 tisoč; Hug Špacapan trgovec 90 tisoč; Alfred Spellot, trgovina z glasbili 120 tisoč: Ivan Stecchina, odvetnik 60 tisoč; Filomena Stel 230 tisoč1; Guido Steni, kavamar 20 tisoč; Marija Stifoili, gospodinja 17 tisoč; Ivan Stiesa, šofer 18 tisoč; Marcel Stilli, trgovina z jestvinami 220 tisoč; Walter Strittoni, zdravnik 100 tisoč; Alojz Strosser, šofer 20 tisoč; Alojz Strucchi, industrijec 50 tisoč'; Alojz Sussi, zdravnik 560 tisoč; Rihard Sussi, trgovec 110 tisoč; Virginja Susič, prodajalna monopolnega blaga 120 tisoč; Ivana Svetje, gostilna 160 tisoč; Anton Tabone, potujoči trgovec 50 tisoč1; Viktor Turko,. mehanik 230 tisoč; Alojz Turri, go tilničar 200 tisoč; Adolf Ugo-mari zdravnik 530 tisoč; Franc Ulrico, trgovec 70 tisoč; Ivan Umofer, pleskar 35 tisoč; Trezi-ja Ušaj por. Primas, trgovka 70 tisoč; Rafael Valente, trgovec 160 tisoč; Franc Valentini, dimnikar 220 tisoč; Lucija Valenti-nuzzi, trgovina z jestvinami 130 tisoč; Jožef Valli, trgovec 430 tisoč; Karel Varli, pek 10 tisoč; Henrik Venturini, zavarovalniški agent 150 tSsoč; Ka->-el Ve-nuti, odvetnik 260 tisoč; Marino Venuti lekarnar 130 tisoč; Rug-gero Venuti, manufaktuma trgovina 420 tisoč; Marija Venuti vd. Rainisch, trgovka 40 tisoč; Gino Verbj 240 tisoč; Alfred Verzegnassi, trgovec 10 tisoč; Rudolf Verzegnassi, odvetnik 90 tisoč; Peter Vianello. kavarnrr 70 tisoč; RihaTd Vida. drogerija 120 tisoč; Franc Vidič, orač 100 tisoč; Julija Vidož, gostilničarka 240 tisoč; Oskar Vincen-zi, trgovec 80 tisoč. Arrigo Visintin. živinozdrav-nik 60 tisoč; Egidij Visinf;n. trgovec 150 tisoč; Henrik Visintin, slaščičarna 620 tisoč; Gui-dp Visintin, drogerija 660 tisoč; Rudolf Vouk, mesar 170 tiseč; baronica Marijana TacCo 70 tisoč; Jakob Tavagnutti, zidar 30 tisoč; Salvatore Tedesco, trgovski zastopnik 100 tisoč1; Anton Temovee, trgovec 120 tisoč; Santon Terpin, trgovec 30 tisoč; Rudolf Temin, trgovski izvedenec 240 tisoč; Alojz Tessari. gradbeni podjetnik 60 tisoč; Hieronim Testa, odvetnik 282 t' soč; Ida Tiberio por ' Safva-dor, babica 110 tisoč; Mirko Ti-cozri.. trgovec 340 tisoč;. Egidij. Toffoli, trgovec z jestvinami na debelo 770 tisoč; Jožef Toma-din, trgovc 480 ti°oč; Ceodido Artur Tomani. krznar 65 tisoč; Alojz Tommasi, trgovec 750 tisoč; Ema Tomasin, mlekarna 90 t’soč; Henrik Tommasini. trgovina z jestvinami 90 tisoč; Leon Toma-t, slaščičarna 130 tisoč. 1ŠKEOS MEBiam Komm;ormistični ES pripravljajo kongres ter obujajo spomine na svoje .zmage" v korist delavskega razreda - Sporno vprašanje podjetja »Panfih" dokončno rešeno Naš dopisnik iz Terske doline nam je poslal pismo neke žene, ki se je pred štirimi leti izselila v Argentinijo. Ce izpustimo zadeve osebnega znača ja. nam more ta primer služiti k; predsednik bolje razumel tržaško stvarnost (sožitje dveh narodnosti) kot njegov prednik iz Sicilije, s®j prihaja iz krajev, ki so v neposredni bližini narodnostno PfOv tako mešanega ozemlja (Briga in Tenda) kot je naše. ir— ——7 GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v ponedeljek, 21. t oh 20.30 v Avditorij« Honcp*it OPfcKNIH S OLJ S lOV IZ LJUBLJANE Sodelujejo: VANDA GERLOVIČ - Sopr»»' RUDOLF FRANCL - tenor. LADO KOROŠEC - te* Pri klavirju dr. Danilo Svari Vabila bodo na razpolago od petka dalje v veži tiskarne. Ul. sv. Frančiška 20. tel. 2MR dnevno od B. do 11. in H- J 19. ure. V nedeljo od 11. “° 12. ure. Na Opčinah lahko dvigne« vabila v pekarni Cok.. ČLANI SNG V TRSTU - • ^ V -r-? VABIJO vse ljubitelje gledahifa na VELIKI PUSTNI L E S V NEDELJO 24. FEBRUARJA v plesni dvorani v Ul. Crlspi št- 7. Začetek ob 21. uti-Dostojna maska zaželena. Vabila so na razpori go na sedežu SNG, sv. Vida 17 . tel, 82-30. pri »Maksu« Ul. CnSP 33, gostilni «Jadran» PB Sv. Jakobu, v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu, ’ drogeriji Schlalmer ? Barkovljah in v vezi J; skarne v Ul. cv. Franci-ška 20, tel. 29-477. S PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi 1. marca svol Tradicionalni pfe* v dvorani Ul. Crispi št' ^ Vstop izključno z vabil'1 Vabila ih1 rezerviranje v. Ul. Machiavelli d Tel. 29936 vsak dan od do 19. ure. Mamice pripeljite svoje Pustne oiposho rajali« ki bo ur| v nedeljo 24. t. m. ob H1 v Gregorčičevi dvor*®1 Ul. Roma 15-II-Najlepše maske bodo URNIK LJUDSKE KNJIŽIŠ Ul. Geppa 9/IV. Ljudska knjižnica 9°" sIuje: . ne vsak ponedeljek 10 tek od 16. do 18. ur®: vsak torek in četr1® od 16. do 19. ure. ADEX IZL Eti DVODNEVNI IZL®* 8. in 9. marca v Novo Gorico Kana! Sv, Lucijo lot min Robario Bo v00 Ajdovščino Vipavo Puio Pri ugodnem vrein**1* izlet s parnikom 8., 9. in 10. m®103 Poreč i**1 V obratnem primeru z avtobusom 8. in 9. marO ENODNEVNI 9. marca v Rihomberk Dornberg F. Severo 5 b ' ^ —+ •-- £j “ Obveščamo že vpisani za AJD ^ in VIPAVO, da ,n 3. marca Za strokovne nasvete o zavart"aln o*' , njih sem na razP^‘V' plačno in brezob46*"^!® (| Zavarujte se pr0*' pf% civilno odgovorni «,0 tretjim za svoje v°* S(, * zato v va&sm to' ()0 ji' od 8. do 9. in od reraoRSKi »NBvm* 23. februarja 19352 Od laži do resnices spacalove razstave iu... | Odprtem pismu, dotaknil tega iati rf5 i.n! imel nikoli prilike I vprašanja s tendenco, kot da bi Te 'dkS 50 rcmieni partizani, *e — razen seveda Kocbekove kmJJr s° se ^Pomnili na I knjige, ki da je prav zato re- f.18°ret°. povpraševali ................. tonr^ • Seleli vedeti ka- m L"a J,zhodn’ fronti, kako 3 ni nikcli tul o neke Pjmeru. ko so borci » edinice prišli ^Mspesenem večstokilometer. gode do neke druge bri P0 tleh 06 ne' borej ."naporov in sc jim ko® *™mtot,? puško-mi- teni po rCbu ko- in m tem Wi -it’ iSLj? P} reiil! In spe*’ r?** «**. kako je težke Nie JJT?’ ki ie imel dobre la v ioab ^ tovafriša obute. aise rf.3evmaste krpe prevoju umn-J^.0 ,*? mu> preden ter j,- naj jih vzame nili na ni2!jlLje' da w bi zmrz-'tV»čev teh 'Mico urn JvL ,se vaak dan, * ienwi,- ■ ^a')dli širom po rta. j tlPikri ll*° prav **■ ki tvori- hjai p. a osvobodilnega *>j ni £*“ * čul, za- arazij JZ umetnik raje tega B' na’nSTZcd V^mu *>etu te- fci infJOTih žalostnih ju- J01* biIe.reTjet'10 sploh nU ?' *>i cs«j ne toliko, Nficoi lesMtiJjfb^vr^no vreči o njih ** sčLS?* ouil s s«o-**, te rp3 lezikom te vsebi-^ zatn^e’ ki ie resnica tivijaL. se te dnevno po-morrf. tjsbčkratni izdaji! Jutje r^-islt Kocbek. da so 9:cm nesni0, Xršili P°d priti-‘e"» je K , ■ C e to misli, po-^°lUten slepec, fci mu ‘°)o o*,,nQr krivični? Za mislim, da ne! kšrin »S- Saw° vzkliknemo: !°d, da s* ,,c? ®<* slovenski na-■ P°!Jin „;cas!1' fco mu je pre-* Predajat, takšnim ^iem, (c,°*niwtii5n;m razpelo-^kbek Tnu P*1 ^% ici°^nističn.im razpolo t^k jih danes priso-Pa je z enostav sprejej .^Venjsko modrostjo n ^h zgodovinsko hi akc‘ji- ,„.Je temu dal izraza Utato, • zob za zobf glav0 za ^ 2. Odprtim pismom, bii9a tStrnu^kgijo Kocbeko* jJ-J? *ngvlln Poguma*, ki je ™ pap,-r’ k »Ut«!. esa mesta n)e-ti^uto^^rju Borisu Pahor-*t*to ‘ bofKi ' 80 bili v par-Ih,*' t!soei ■ kot zgoraj na-hJj.k ., detlih primerov d jf* vojau bili «samo trdi, *h8* in topi izvrševal-bUi ^Hdm tudi ljudje ko, 1 t*J,‘l'*rcemn- ne da bi njenJ^OcbpJ diH in čutili ka-lun,’ , odnosno junaki 4 m. je bila ‘n w ljubezen do svo-ki je pomenila Z r^Oar, ki jim je no-neJHo, « krivico; ljubezen ki ie Pomenila Ijhi' ki k* sovraštvo do stCJen 3° ^oteH poteptati; ki ji to^openskega. Ijud-noji;„ anfev — soborcev, 'n VsJ^3b°lj krvavo m a. J iali. ' ki so jih mučili •kt^a je . % Jir1 etika partizan- 0 ifr!'w. ki sm.o se z *?rj )enh i, nar°d ohraniti Jeviei ker dek knjižeimi biser — osa ostala slovenska književnost ustvarjala v znamenju lega belo-čme-ga, smo dolžni s tem v zvezi napisati še nekaj besed. Ce drži, da v svetu ni na eni strani pojavov, stvari in bitij, ki bi bila samo bela, na drugi pa tekšnih, Idi bi bila samo črfia, pa bo držalo še bolj. da v svetu tudi takih pojavov, stvari in bitij ni, ki bi pa bila nasploh vsa samo črna tn kakršna nam jih je hotel prikazati Kocbek s svojim opisovanjem slovenskega osvobodilnega boja. V toliko ga gre tudi primerjati z eksistencialistom Sartrom, kar pa mu ne moremo šteti v zaslugo, kot je to čutiti pri Pahorju. Dobro-zlo, v prenesenem pomenu belo-črno, sta nedeljiva v svoji dialektični enotnosti in nasprotnosti. V človeku se javljata kot prirojeni dispoziciji, njuno pojmovanje je relativno in samo vsakokraten ideološki odraz objektivnega družbenoekonomskega stanja. Človek, zavestno bitje, more' in mora pri danih družbenih pogojih, skladno z njihovim nadaljnjim razvojem, v sebi razvijati kategorijo dobrega ter zavirati ono slabega. V kolikor pri prvem uspeva je boljši in obratno. Ni mogoče, da bi se dobro v človeku razvilo do popolno-samo slabi. So lahko sam o bolj-stl, kakor je nemogoče tudi nasprotno. Zato rte more biti ljudi, ki bi bili samo dobri ali ši ali slabši In samo v kolikor se ljudje v nenehnem razvoju večno le približujejo absolutni resnici, se vzporedno s tem približujejo tudi lastnemu absolutnemu dobru. Najbistvenejše za človeka je to, da je družbeno bitje. Kot takega ga je nemogoče odmakniti na pozicije solipsizma, torej tja. kjer bi družba zanj ne obstajala več in s tem nikakršni odnosi, nikakršne obveznosti do nje. V toliko je torej dolžan — če se hoče zanikati kot človek — predvsem izpolnjevati vse iz njegovega naravnega položaja izvirajoče dolžnosti iz nje. Dolžnost ljudi — posameznikov, ki s svojim dobrim in zlim sestavljajo organizirano družbo ter tako lastno dobro in zlo posplošujejo na družbo kot celoto, je, da s posplošenim hotenjem razvijajo v sebi individualno, s tem tudi družbeno dobro in preprečuje-j& individualno, se pravi tudi družbeno zlo. DUŠAN FURLAN (Nadaljevanje sledi) Monotipija: Bariče na kopnem* KDO BO ZMAGOVALEC. "QUEEN MARY", »QUEEM ELIZABETH” ALI “UN1TKS STATES”? Obeta se zanimiv dvoboj za sinji trak V pomorstvu so zelo pomembni indeksi registriranih prevoznih tarif. Te indekse ia-daja londonska ladijska komora (Chanber of Shipping, za vsak mesec. Seveda prihajajo na mednarodni trg sanio ladje svobodne p-Iovbe in ne ono ladjevje, ki je zaposleno na rednih ladijskih progah. Kljub termi, da izdaja londonska ladijska kocnora indek- 1948. se samo za prevoze sklenjene V funtih šterlingih, so njene številke vseeno pomembne in zelo zanesljiv barometer, ker se večina poslov zaključuje v funtih. Ti mesečni indeksi nain kažejo zelo zanimivo sliko porasta ladijskih tarif v zadnjih leth Poglejmo statistične podatke, v katerih je vzeto za osnovo povprečje 1948 leta. Že 117 let se bije borba za sinji trak-priznanie, ki ga prejme najhitrejša lad,a na Atlantskem oceanu. Za sedaj imajo Angleži trak še v rokah, toda vse haže, da jim ga bodo iztrgali Amerikanci 1949. 1950. 1951. januar ui.3 februar 104.5 man-ec 105.5 april 102.7 maj 104.6 junij 99.8 julij 99.4 avgust 100.7 september 97.2 oktober 98.8 november 88.8 december 86.8 Letno povprečje 109 Prevozne tarife so postopoma padale 1948, 1949 in v1 za- 87.1 100.5 95.— 94.6 99.7 86.7 73.3 70.6 71.6 69.8 66.5 72.8 82.3 72.8 75.5 75.8 74.4 71.4 74.3 78.8 86.6 89.-- 95.8 97.6 115.7 84 151.9 164.7 180.6 176.8 203.8 179.— 179.6 149.3 166.5 190.4 172.9 ČLOVEŠKA RIBICA - najstarejši in najznamenitejši prebivalec naših kraških podzemskih voda Pravljica o zmaju v presihajočem studencu • 1751. L ujeli v Uncu pet čudovitih rib - Zanimanje prirodoslovcev vsega sveta za človeško ribico * hla Dunaju grade umetne podzemske jame - Proteus koti žive mladiče ati leže jajčeca - M zboru učenih obdržali kmetje zadnjo besedo IVAN SIICHLER Veličastne so slike podzemeljskega sveta, kjer je mogoče prodirati ure in ure skozi mogočne prostore, ozke in nizke prehode, ali pa si utirati pot skozi ogromne vdore v biča. Ne v vodah, ne na površinah tega ozemlja nima sorodstva. Njegov najbližji sorodnik živi šele v Ameriki. Vse kaže, da je človeška ribica relikt, to je ostanek nekdaj ši- nadaljevanje jame. Težko, zelo'roko razprostranjenega žival-težko je opisati vse te lepe, stva terciarne dobe, ki se je v e TO 1 Is 4 1 1 W 1 1 m r, L r-v t »- A *, 1 11* A 1« 1 1 1 . -1 . -1 ! • * _ 1 ... »T 1 včasih tudi strahotne slike, ki se nudijo obiskovalcu tam spodaj v večni temi. In vendar tudi ta svet ni brez življenja. Tudi tu je narava ustvarila pogoje za obstanek živih bitij. V srednjem veku so praznoverni ljudje verjeli, da so jame bivališče vil. ledeni dobi umaknilo v podzemlje in prilagodilo tamkajšnjim življenjskim prilikam. Čudovita je tedaj življenjska pot človeške ribice, ki je ponesla ime naše domovine širom po svetu. Se čudovitejša pa je zgodba njenega odkritja, ki ga 'beremo kakor roman. Pa poslušajmo, se zadovoljno smehlja, skomig-] polnoma podobna materi. Ive Proteus ima mnogo zanimi- 7 ramp,ni in iP7Hi rialip I na oiavi J™«-*iz .• ____.. rr___j: ____ škratov, čarovnic, zmajev in j kaj pravi o tem naš znameniti, tako dalje. Se danes me ljud- žal prerano umrli prirodoslo-}e sprašujejo, ali se ne bojim, vec Pavel Grošelj v prvi šte-da bi me v jami napadla ka- j vilki časopisa «Proteus», letnik ka neznana pošastna žival. Ko' 1933, jim odvrnem, da v jamah ni neznanih pošastnih živali, se spomnijo na gade in modrase. ((Valvasor pripoveduje v svo* ji »Slavi vojvodine Kranjske® d presihajočem studencu VfHce Tudi teh ni v jamah, niti prijijni Bele med Vrhniko in Lo-vhodih v jame. Prehladno jim gatcem, ki teče samo ob dolo-je tam, saj kače ljubijo toplo- j čenem času, sicer pa ne, ra-to, ki je v jamah ni. Resnično zen če pomešaš po njem. V pa žive v večni temi in vlagi spremstvu domačinov jezdi povsem nenevarne živalice, ki j Valvasor k studencu, da si na so se prilagodile posebnim pod-plastne oči ogleda zanimivo pri- __ _____________________ _________ zemeljskim življenjskim pogo- j rodno prikazen. Pokažejo mu ski dolini petero čudovitih rib. ne z rameni in jezdi dalje.'na glavi je imela dvoje črnih Pravljica o zmaju pa mu ven- očesc, drobnih kot makovo zr-dar ne gre iz spomina. Tu in tam povprašuje spotoma po podzemeljski pošasti. In slučaj nanese, da se pravljica mahoma spreobrne v živo resnico. Sreča ga kmetič, ki mu pri ži- vih lastnosti. Zaradi bivanja v večni temi so mu okrnele oči, no. Kmalu nato je izlegla ma- ki jih pri mladih živalicah še ti še enega mladiča in drugo. opazimo kot črne pike pod ko-jutro tretjega. Zenske so jih | žo. Ko doraste, tudi te popol- vrgle na gnojišče. Vsa zadeva notna izginejo. Koža je mesna- bi spet zaspala, da ni leta 1861. te barve kot pri človeku. Hra-prispela iz Postojne brzojavka, ni se z jamskimi rakci in dru-vi veri zagotavlja, da je na j ki javlja, da je tamkaj člove- gimi majhnimi živalicami, v lastne oči videl pravcate zrna-, ška ribica rodila živega mla- ujetništvu pa žre tudi deževni-jeve mladiče. Tri zmaje je že j diča, ki ga je pa nečloveška ke, majhne ribice in seseklja- videl v svojem življenju. Pred, mati požrla. Pozneje se je iz- no meso. Poleg že omenjenih dvema letoma je spet eden pri-, kazalo, da je bila ribica moške- živali živijo v jamah še slepi lezel iz studenčnega žrela. Pra- j ga spola, dozdevani mladič pa. ščtpalci, pajki in stonoge. vi, da več tisoč ljudi lahko črv. Sele postojnski višji jam-1 Vse te živali so prilagojene brodnine obdržale"Ivoio”ten- izpriča resničnost njegove iz- ski vodnik je leta 1875. prvi1 jamskemu življenju, so v ve-lden7o m nadaHnieTporasta povedi, predvsem vrhniški po- dognal, da leže močerilova sa-jčini bele ali svetlo rjave bar-| Letos ^ obeta “a ^tlaM- štar Hoffmanu ki je tedaj od-1 mica jajca. Leže jih ponoči, terlve, slepe, imajo dolge noge in1 ak^oceam,^'Za S n -v Sw S svet dokončno •uŠj v tistih osvobo- po., K,? bo v njih »Pt3 n^vieznik čutil „ H, 9a. znik čutil svobodnega in (Jai;,'3'učiin, še to! 1%^'hjatj J ff nihče ne mo-N™ ua desetem mestu. Druga italijanska posadka pa je danes neusmiljeno zdrknila s predzadnjega na zadnje mesto. Rezultat italijanskih sankačev je precej razočaral upe športnikov v njihovi deželi. Ronchetti, vodja italijanskih BOB (CETVEHEC) KONČNI REZULTAT: 1. NEMČIJA I. 5:07.84; 2. ZDA I. 5:10.48; 3. Švica I. 5:11.70; 4. Švica II. 5:13.98; 5. Avstrija I. 5:14.74; 6. Švedska I. 5:15.01; 7. Švedska II. 5:17.86; 8. Argenti- na I. 5:18.85; 9. ZDA II. 5:19.68: 10. Italija I. 5:19.92: II. Francija I. 5:20.74; 12. Norveška I. 5:21.27; 13. Norveška II. 5:24.47; 14. Italija II. 5:25.58. (Avstrija II. je odstopilo po tretjem teku). moštev v bobu, nam j« razlo- žil, da je slabega uspeha italijanskih reprezentantov krivo predvsem premajhno zanima- nje CONI ga pripravo olimij-skih moštev. Pomoč je bila ze- lo pičla. Poleg tega so italijanski bobisti že dokaj v letih in nimajo več tiste gibčnosti, ki kljub obilni teži odlikuje njiho- vega nasprotnika. V hokeju so bile odigrane danes Miri tekme, od katerih je zadnja — Kanada - Švedska — praktično že razčistila vpra- šanje olimijskega prvaka, kaj- ti malo verjetno je, da bi še kdo mogel ogrožati zmago Kanadčanov. Vendar se je Kanadčanom šele po napami borbi posrečilo premagati žilave Švede, ki so v začetku celo vodili. Na lestvici vodi zdaj Kanada, z razliko dveh tečk, sledijo Švedska. CSR in ZDA. Po zašasnem odmoru so jutri na sporedu spet tekme, ki bodo razburile športno i bčin-stvo. Glavno zanimanje velja štafeti 4x10 kilometrov, pa tudi ženskemu teku na - 0.000 kilometrov, na katerem imajo Srednjoevropejke več upanja na uspeh kot njihovi moški tovariši v borbj s severnjaki. Mnogo pričakujejo od Italijank, presenečenja pa utegneta pripraviti obe Jugoslovanki, zlasti Nada Birko. Poleg tega so jutri na sporedu vse štiri tekme v hokeju, od katerih bo tekma ZDA-CSR Verjetno odločala o drugem mestu. Kanada z Ncrveško ne bo imela težkega dela, težji opravek pa se obeta Švedom s Švicarji. ELVEZIO BIANCHI Za tek na 10.000 metrov za ženske je prijavljenih 22 tekmovalk. Prva bo startala ob 10. predpoldne, za njo pa v polminutnih presledkih vse ostale. Startna lista je naslednja: 1. Polkunen (Finska); 2. Asberg - Albrechtson (Švedska); 3. Askersrud (Norveška); 4. Angela Kordež (Jugoslavija); 5. Engirany (Francija): 6. Videman (Finska); 7. Fides Romanin (Italija); 8. Edstroem (Švedska); 9. Oeiseth (Norveška); 10. Ilde-garda Taffra (Italija); 11. Gehring (Nemčija); 12. Nada Birko (Jugoslavija); 13. Wahl (Norveška); 14. Baisse Francija); 15. Schoepfer (Švica); 16. KIadensky (Avstrija); 17. Rantanen (Finska); 18. Nord-berg (Švedska); 19. Bartha (Madžarska); 20. Alm (Švedska); 21. Sigstad (Norveška); 22. Hietamies (Finska). Vrstni red držav: 1. Norveška točk 101.9 2. ZDA 84.5 3. Avstrija 53 4. Nemčija 48 5. Finska 41 6. Italija 24 6. Holandska 24 8. Švica 21 9. Švedska 14.5 10. Anglija 13 11. Kanada 8.5 12. Francija 7 13. Madžarska 4 14. Belgija 1 15. Japonska 0.5 DANAŠNJI REZULTATI V HOKEJU: Finska-Nemčija VI (1-0, 2-0, 2-1) CSR - Švica 8-3 (0-2, 2-1, 6-0) / DA - Poljska V3 (1-0, 2-0, 2-3) Kanada-Svedska 3-2 (1-2,1-0,1-0) LESTVICA: 1. Kanada 2. Švedska 3. CSR 4. ZDA 5. Švica 6. Finska 7. Nemčija 8. Poljska 9. Norveška 6 6 0 0 57 9 12 6 5 0 1 42 13 10 6 5 0 I 40 12 10 6 3 0 1 34 13 10 6 3 0 3 32 32 6 7 2 0 5 19 56 4 7 1 1 5 18 47 3 6 0 1 3 13 51 1 6 0 0 6 10 31 S V nedeljo Italija siju in Italija B - Italijanski nogomet se hoče zopet postaviti na noge. Odkar so namreč tragično preminuli igralci »Torina* Marcso Gre-zar. Bacigalupo in tovariši, je nogomet v Italijj stalno padal in nikakor, kljub večkratnim poskusom, ni megel najti one forme ali bolje rečeno igralce, ki bj enajsterici dali pečat cd. lične igre in predvsem nepremagljivosti. Tu pa tam je italijanska državna reprezentanca dosegla kako zmago (s Portugalske), ki so io vsi časopisi prip soval;’ izboljšanju fortr.e igralcev, toda do zmag; je prišlo razočaranje (Jugoslavija. Švica), ki je dvignilo obilc prahu po vsej Italiji. Krivdo so metali na tega ali onega igralca in predvsem na trojico tehnične komisije za sestavo dlržavne reprezentance. Odpravili so jo in izbrali samo enet-a in mu dodelili trenerja v osebi bivšega državnega reprezentanta Meozze (ki pa je pred dvema letoma moral s trebuhom za kruhom v Turčijo, medtem ko so tuji trenerji na. ravncet naplavili Italijo), ki sta za nedeljsko tekmo izbrala najboljše može. ki jih lahko nudi danes nogometna Italija. Treningi so v glavnem zadovoljili tehnike jn ljubitelje nogometa in jasno je, da prevladuje sedaj zadovoljstvo in seveda upanje na aua-go Vsekakor pa se boje Belgije, ki ie zadnje dni spravilg na dan vest o neki novi taktiki, ki jo bodo uporabljal; prot; italijanski reprezentanci. Italija se zelo boji, ker ji ie že Švica, ki je na mednarodnem nogometnem polju vsekakor boljša kot Belgija, pripravila pravo ledeno prho in s svojo »novo taktiko*, ki je italijanskim igralcem preprečila vsak neva ren napad. Se več. Italija je tedai prav po sreči izsilila neodločen izid. Te nove taktike so postale tor^j pravi strah in trepet italijanskih igralcev. V nedelje bosta dive tekmi: A-reprezentanea jg že odpeta vala v Bruselj, kjer bo srečala belgijsko reprezentanco. B pa v Neapelj, kjer bc tekma s Turčijo. Najbolj obveščeni italijan skr.; š~>ortni [isti poročajo, da se igralci obeh moštev počutijo odlično in da so vsi v dobri formi. Tud; turški ierglci so že prisodi v Neapeli in so včerai preizkusil,- teren, s katerim so zadovolini. Nista še točno znani obe italijanski reprezentanci, vendar prevladuje mnenje, da bodlo preti Belgiji nastopili v naslednji postavi; Moro; Gros-so. Cer vat o; Armovozri, Tognon Piccinini; Muce'ne Hi. Boninerti. Lorenzi, Panrtolfini in Carap-pellese, m-^ttem ko sestavljajo rezervo Casari Blason. Nesti In Cervellati. Trener za B reprezentanco pa bo zelo verjetno poslal na igrišče proti Turkcm postavo, ki se je izkazala na zadnjem treningu in sicer: Buffon; Magni-ni. Sentimenti V; Castelli, Ro-sett-a, Veniuri; Lucentini. Brce. cini. Biagioli, Miglioli in For-taresi. Kot rezerve pa so bili čcdeFeni enajsterici še Bugatti. Pinardi in La Rosa. Tervski turnir v San Remu SAN REMO. 22. — Mednarodni teniški turnir v San Remu. osemintrideseti po vrsti, ki se ie začel v ponedeljek, je prispel do semifinala brez- večjih presenečenj. V igri moških posamezno so ostali v borbi še Jugoslovan Branovič. sedanji e-giptevski državljan Drobny in Italijana trata Rolando in Mar. cello del Bello Jutri bo igrel Branovič z Rolandom diej Bello. Marcello del Bello pa se bc pomeril — brez upa zmage — z Drchnyjfm. V igri žensk posamezno se A - Belgija v Bru> Turčija v Neaplju bedo k semifinalu srečale Cur-ry - Migliori in Ameouretti -Bellani. Spored ZDTV ZDTV ima za nedeljo na spo. redu sledeče tekme, veljavne za nogcrr.etnj turnir ZDTV: Olimpija - Sv. Ana, stadion 1. mai ob 9.00. Polet’ - Ilirija, Stadion 1. maj ob 10.30, Inter -Dijaki, Opčine ob 11. VIAREGGIO, 22. — Beograjski Partizan je danes premagal požrtvovalno domače moštvo Viareggio, ki se je proti pričakovanju plasiralo v četrtfinale. Inter pa je prepričevalno premagal pariški Racing. Tak0 je ostal Partizan edino moštvo, ki bo branilo čast tujih enajstoric v polfinalu. Vsa o-stala inozemska moštva so bila že izločena. Vendar čaka Partizana jutri težko delo z močno enajsterico Interja. Colo se je odločil za restavracijo Ker „šport ne nosi denarja V predal" OSLO, 22. — Zeno Celo, športnik. ki je prislužil na olim-piadi edino zlato kolajno, ima namen za vedno odreči se šport, nemu udejstvovanju. Ko se je pohvalil s številnimi prvenstvi, ki jih je priboril italijanskemu športu, je Colo 'zaključil: tZelim se umakniti in pustiti italijanskim športnikom spomin na neporaženega prva-ka». Potem se je Zeno razhudil nad ugibanji italijanskega tiska glede njegovega bodočega udejstvovanja ter prišel na dan s pojasnilom, zakaj pravzaprav ne bo več tekmoval. ((Prestar sem, da bi se lah-ko še meril z mladimi konkurenti in nočem več tvegati vse za vse, kakor tokrat, ker i mam družino». Dodal je poleg tega, da nima več namena zanemar- jati osebnih koristi. Šport zahteva vse preveč zmerno življenje; česar si on ne more privoščiti pri svoji restavraciji, ki zahteva vso njegovo osebno pozornost, kajti «smučarski šport ne nosi denarja v predal.» Ko je govoril o smučarskih organizatorjih na Norveškem, je dejal, aegati arabsko-azijske skupine so se sestali, da pregledajo resen položaj, ki je nastal v. Tuniziji, in da pripravijo predložitev tega vpr: sanja Varnostnemu svetu. Z velikim obžalovanjem se je zvedelo, da so francoske oblasti odrekle dvema tuniškima ministroma v Parizu diplomatski potnj list, ko sta nameravala odpotovati v ZDA, da t?m podpreta vprašanje neodvisnosti Tunizije. Imenovan je bil odtocr iz predstavnikov Pakistana, Indonezije. Jetnena in Indije z nalogo, da temeljito prouči v-e informacije, ki jih bo mogoče dobiti, ter da pcmča arabsko-azijski skupim o najbolj primernem postopku za predložitev tuniškega vprašahja Združenim narodom*. Bokhari je pripomnil, da bo odbor verjetno pripravil svoje poročilo čez dva ali tri dni, n.e ve pa, kdaj bo zadevo predložil Varnostnemu svetu. , Včerajšnjega sestanka So se udeležili delegati Afganistana Burme, Egipta, Indije, Indone- zije, Iraka, Pakistana. Irana, F-lipinov. Saudove Arabije. Sirije in Jemena, Etiopija, biot-non in Liberija pa so se pridružile. Generalni rezident Jean De Hautecloctjue je z letalom odpotoval iz Pariza v Tunis z novimi navodili francoske vlaoe Francoski zunjinji minister ni hotel povedati vsebin^ novih navodil. ------------ Peščen vihar nad Suezom ISMAILIJA, 22. — Preteklo noč je divjal nad Sueškim pre. kopom peščen vihar, ki je paraliziral ves promet skozi ta vodni prehod. Sedemintrideset ladii je blokiranih v posameznih pristaniščih, največ v Saidu in Suezu. Stevjlo ustavljenih ladij pa se veča vsako uro. črn namreč priplujejo nove iz Sredozemskega in Rdečega morja. Tri ladje so nasedle južno od Ismailije. Ni gotovo ali bo mogoče normalizirati promet v te-k.u dneva. Zaradi viharja je iztiril na su'škem področju angleški vojaški vlak. vendar ni bilo žrtev niti posebne škode. Zaradj varnosti so bile zanrtp vse angleške voieMce ceste, ki vodijo v Ismailijo, odnosno v Port Said. Nobenega napredka uti tj v ban fv.un domu PAN MUN JOM, 22. - Štabni častniki, ki se pogajajo o nadzorstvu nad premirjem, so na današnjem se-tanku govorili o raznih predlogih obeh strank. Severni so izjavili, da bi prislalj na pet dohodnih poti med prem.rjem, če bi zavezniki pristali, da se število vojakov. ki Se bodo morali mesečno zamenjati, znižalo op 30.000, Freastavniki OZN pa so izjavili, da so pripravljeni dc-lečiti to število na 35.000, če bi nasprotniki pristali na šest dohodnih poti. Prav tako se niso inorazumeli glede z,aihteve severnih, naj bi se Sovjetska zveza Vključila med nevtralne države, kj bi nadzorovale premirje- Tudi glede izmenjave ujetnike v niso imeli današnji razgovori nobenega uspeha. Ridgwayev glavr.i stan javlja, da je 18. februarja prišlo v taborišču civilnih interniran, cev na otoku Kojedo severno-zahodno od Furana do upora. Od 5000 koiejskih internirancev je 1500 napadlo ameriške »traže. Sledil je spopad, pri katerem je bilo ubitih 69 upornikov in en ameriški vojak; 142 internirancev in 23 Američanov pa je bilo ranjenih Poročilo trdi, da je prišlo do incl dentov, ko so predstavniki OZN izpraševali internirance v tabor. šču. Pri uporu ni sodeloval noben vojni ujetnik. Delegati Mednarodnega Rdečega križa, ki so sedaj na Jc-ponskem in na Koreji, so bdi o tem obveščeni in skušajc doseči pomirjenje. Tudi pred kratkim je v istem tabor šču prišlo do incidentov. Poveljnik taborišča je izjavil, da pride večkrat do sp nadev med interniranci različnega prrpr Čanja. ki so po večini severni Korejci in Kitajci- General Van Fleet je odredil strogo preiskavo. KINO % TKSTl Rossetti. 16.30: s.ajna ieztnh 6 Ford, E. Barrymore. ... fczcelslor. 16.00: »Hudniki KrW Salomona*. S. Granger. Nazionale. 16.15: »Rdeče pu«JTO Kirk Douglas, V. Ma)»-Fenice. 16.30: »Sedem ur ne«1-če», Toto. „ i- Fflodrammatico. 16.00, 22.00: «Skrln a s seaM® 0 ris, Walt Disney. Arccbaleno. 15.00: »Vsato drugo dek!e», J. CanfieM. Astra Rojan. 16.30: »Ljub«™ 1 mam... pač pa...*. R- B‘ , a Alabarda. 15.-0: »Vlak V1 Orient«, L. Dranovrskaja Armonia. 15.30: »Jeck, lec», B. Dcnlewy, H. Du* Ariston. 16.00: »Krištof Kol®*” F. March. - Aurora. 16.00: »Furj:*. Stanwyck. Prepovedano c letnim. -j Garlba’di. 15.00: *Yvonne», Me. Crea. Ideale. 16.C0: »Oboževana v*llJ1 ka», L. Young. j( Imnero. 16.00: »Bobneči Wayne. Italia. 16.00: »S rr.žnikl >n 0 Toto in Fabrizi. Kino cb morju. 16.00: ^ J. Mason in V. Ryou-Moderno. 16.00: »Nisem ve* ^ Savona. 15.00: «... In ž^ nadaljuje*, C. Colbert -Vlale. 16.00: »Lastnik Vittorlo Veneto. 16.00: »JV v dvoje*, Doris Day 1 ^ Azzurro. 16.00: »Plamteča P1* ska», B. Hutton. ^ Belvedere. 16.00: uPSit*0, gory Peck. ,i Marconi. 15.30: »Zapr^jujtt. poročnem potovanju«, ^ Mastimo. 16.00: »Ne Pfr 1 —iaW- lOflJ5*1 mama«, J. Mac. Donal4 Novo cine. 16.00: »GaSk dati«, Tognazzl. pe Odeon. 16.C0: »Ob meseS1’1’’ nis Morgan. - % Radio. 16.CO; »Indijske ^ Vittorla. 16.00: »Jutri ie pozna». Ven«zia. 15.30: Toto Taf23 RADIO 0 0.16 ■»•«***' SOBOTA, 23. febrarj* 7.00, 13.30, 19.30 in 23;® čila. 13.45 Lahka glMJr |(J* Igra kitar.st S-anko t’reZr,.j>'1’ roje Dana Kočnik ob rf kmečkega tr,a. 17.30 VeS~ a t mon ka igra. 17.45 £ ve.:ske književnosti- 18’*7|0 « priljubljene melodije. p t it» r 7.15 Poročila. baritonist Konrad Orcž> - .; Koncert v A-duru za Kis kester. 18.41 Komorna ,j.f 19.15 Pestra operna 8:33aL*nc » Poročila. 20.10 Večerni ^on£l'ška oddaja. lnnetc * te. 22.30 Odomki Iz sca*. 23.30 P,esna glasb*’ X « O 1» n V t * * H A *» o V K B V Ilustrira JANEZ VIDIC ( Ta odnos do naravo je bil prešel ljudem v meso in lcri. Le stežka so se ločili od gajev in stopili v tesne cerkve, z bolečino so se odtrgali od zelenih vej A in se stisnili med mračne stene.... Skrivnostna predstava velikega itn nevidnega Boga se .je skr’ila v viden les, ki ga niso mogli razumeti, ker so ga Jim oznanjevavci odtrgali od prirode. Četudi so se privadili novemu božanstvu, so se vendar v naslajših urah in v hipih, ko je priroda govorila svoj skrivni jezik, zatekali v naravo, v gaje. pod drevesa, kakor da se Je kri dedov nenadoma prebudila v njih. Pri kresu niso bili le pastirji in otroci, le mladeniči in mladenke; tudi možje ln žene, starci in starke so zapustili hiRe, ki so bile vse ovenčane, s praprotjo postlane. Nebo Je bilo Jasno, breiz mesečine. Zvezde so gorele. Več zvezd kot na nebu le bilo na zemlji. Vsepovsod so se lesketale, rdeče, v plamenih, v iskrah, v kriku m v petju. »Glej, tam... tam...» Starec se je naslonil starki na ramo, obujal spomine na mhidoet in štel. Ni naštel vseh kresov... Na hribčku Je bil kres že do vrha zagorel, plamenel je, sikal in plahutal s plameni, kakor da se veter zaganja v rdeča iadra ln Jadrca. Ljudje, ki so stali v krogu, so imeli svetle obraze; debla, veje, 6e Orne smreke so dobile nenavaden blesk. Plamen je dosegel višino dreves in lizal v črno nebo. Kdo gre više? Vi-e gre ’rni dim Im Re više ko dim gredo iskre, ki sumijo ln bičajo bese. Eden izmed pastirjev se je dvignil na palici, izginil v plamenih, se na drugi strani prikazal iz njih, skočil na tla ln ves gorel v golo telo. Za njim drugi... tretji... Oglasila se je pesem. Sprva je bila plaha; razvnela se je, postala je ognjevita. Lica deklet so gorela, telesa so se gibala v bokih ln obetala ples. Zaigrala je godba; oglasile so se dude in piščalke in ročni bobenček. «Ples!» so zavpili. »Ples!* In ljudje so se razgrnili in napravili prostor. Na trati, ki je bila vsa razsvetljena od ognja, so se deklice sprijele v kolo. Prepasana so bila s krilci iz zelenih žitnih bilk, da so se Jim ob slednjem gibu prikazala gola ledja. Prsi so si bile zakrile s cvetjem in zelenjem. Ples je bil lahek, da so se noge komaj dotikale tal, kakor da bi breztelesna bitja plavala v zraku. Ogenj je pojemal. Matic je naložil novih butar. Ljudje pa niso obrnili pogleda od plesalk. Zdele so se jim bajne vile. Ote ni več spoznal svoje h’ere ne lant svojega dekleta. Dude so piskale zmeraj glasneje, zmeraj poskočneje. Deklice so se zvijale, se v nenadnem kriku dud in grl razbežale, kakor da bi bes planil med nje. Nato so se vnovič* uvrstile, plahe, drznejše, divje, slednjič umirjenejse. Znova so zaplesale kakor v sanjah... Ples je prenehal Pastirji so med petjem s koli razgrebli ogenj. Iskre so v žarečih snopih vršale v temo. Tedaj bi morala zaplesati ena izmed deklet sama. Na ta ples je čakala vsa vas; slednje oko sleherna duRa Je trepetala v pričakovanju tega trenutka. Katera Je najboljša plesalka, ki bo v rožnatem svitu pojemajočega kresa očarala gledalce in jih privezala na gibe svojih rok ledij m nog? Katerega očeta hči Je, ki Jo bo s ponosom gleda) in mu bo zaigralo srce ob slednjem skoku njene noge? Nenadoma so se vsi obrazi obrnili v eno smer, usta so dahnila: »Jasna. Jasna!* Jasna je stala ob očetu, Gorazdu, o katerem Je sla beseda, da ne časti krščanskega Boga. Nosil je sivo brado, imel je % i i c/p majhne, modre oči. S prekrižanima rokama je staJ in nasmehom zrl po ljudeh. Hči se je zavita v dolgo haU° ,, V njala nanj. Njen upadli obraz je sijal od miline, oči.®0 ~ lostno zrle. Lludje so se začudili; ni bila oblečena v obleko P°^ žita ln sočnih trav. Le nečiste deklice niso smele nositi oblačila. Kljub temu so jo klicali: »Jasna. Jasna!t> Jasna je odkimala z glavo. 11» »Zakaj ne bos plesala?* jo je vprašal oče. »r »Oče. ne moremo, je dejala. klicali vsi. »Volkica, Volkica. Volkica! Na ples, VolkiC3!» ^(9* i\ Tedaj se Je deklica zazibala s celim telesom. ®e ^abR!l^e; la. pogledala očeta, ki JI je s smehom pnk'mal. 2® j!9 v 3 1 roko dudarjem, ki so nesli piščalke k ustom, in stop p do kroga. / . # 8®’ rog° ,vll* Pastirji niso več skakali skozi ogenj; prib’.i?a^ vidijo. Nekateri so splezali na drevje in počenili v Iv- .jjf Dude so vriskale, pele in Jokale. telo- f jr Volkica se je postavila v sredino kroga. V11*0. zvfl°a> bela polt se je blestela skozi klasje in cvetje, se J tegnlla Je vrat, se zasukala na negah kot vreteno pri°> po ljudah. Tedaj se Je že zavrtela v plesu. Gleda^ tin®0, sapo. Imeli so ob'utek, da bo plesalko odnesel vri - je kakor v omotici.. , „„nie (Nadaljevana " RUANKO HAHIC - Od* urednik STANISLAV HENKO - UKEDNISTVO ULICA MONTECCHI St 6. IH nad. - telefon štev. »3-8J* .OIKn«?re Po»?nTDrSuilna - UFHAVA iSa SV FRANČIŠKA it 20 — Telefonska št. 73-38 — OGLASI: od 8.30 12 It. od 15 18 - Tel In M*W8 • ’/% vsak mm vtiin# v ftirflnl 1 stolpca »movskt 60, fifiančuo-tiDravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FI.RJ za vsak mrr. Urine I fftollS - Tisk* Tlsksrskf »vod ATT. - Podruž.: Gor,ra. Ul S Penico ,11. Te. .. 32 Koper. Ul Battlsti 80I.-I Te, 70 NAROČNINA. Cona A; tnesettia 350. Poštni tekofi ratun ea STO ZVU Ljubljana Tyrševa 23 - tel. 4963 teko«! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdala Založništvo 'kega H*K 2*0 četrtletna «00 polletna 1700, ’ celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija: Uvod *°’me**saega Založmttvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Jucoslavi jo. Agencija demokratičnega ln 1,1 ^