www.kinoteka.si Slovenska kinoteka, Miklošiceva 28, Ljubljana 
Spremljevalne prireditve 
Galerija Škuc-Kulturni Vžigalica: otvo-center Q (Tif­ritev razstave fany): Lezbicna Saeborg cetrt: vesna 
liponik roko razje, Mono-drama 
Vabilo na filmsko delavnico z Uglo Stefanía Kristjönudóttir Jónsdóttir 
Letošnji Festival LGBT filma (organizator Škuc), ob podpori Sloven skega filmskega centra, ponovno organizira brezplacno filmsko delavnico. Ugla je soustvarjalka ec filmskega projekta My Genderation (Moja genderacija), ki se osredotoca na transspolna življenja in izku šnje. Projekt Moja genderacija, v okviru katerega je nastalo preko 100 kratkih filmov o transspolnih ljudeh, ostaja kljucni vir za svetovno transspolno skupnost. Ugla je tudi svetovalka ec pri All About Trans, kolumnistka casopisa Metro in clanica sveta Trans Iceland. Opis delavnice: Na delavnici bo Ugla delil a svoje filmsko znanje v pro dukciji Moje genderacije in vodil a udeleženke ce skozi proces ustvar janja filma. Delavnica bo udeleženim dala tudi priložnost, da posnamejo kratki film, saj se bodo lahko iz prve roke seznanile i s samim procesom. Kogar zanima filmsko ustvarjanje, je vabljen a, da se prijavi na delavnico in se nauci vec, cetudi samo kot opazovalka ec. Tehniko po možnosti prinesite s seboj. 
Delavnica bo potekala v soboto, 
30. 11. in v nedeljo, 1. 12. preko dne va podrobnosti bodo sledile. 
FF, Modra Kinoteka: otvo­soba: Srecanje ritveni koktajl LGBT litera-parti z Lady ture ex-yu, Galore okrogla miza 24.00 Klub K4: 
20.00 Galerija otvoritveni žur Škuc: literarno branje LGBT ex-yu 
Kavarniška pomenkovanja 

o festivalskih filmih 
Ko pogledamo dober film, želimo svoja razmišljanja o njem deliti z drugimi, zato vas vaš a najboljši a prijatelj ica, Festival LGBT filma, in njen a zgovoren na kompanjon ka, Društvo filmskih kritikov FIPRESCI, vabita na kavarniške pogovore o festivalskih filmih. Filme bomo po ogledu s cajem/pivom v roki v kino tecni kavarni secirale i skupaj, de lile i svoja opažanja in analize, kdaj pa kdaj pa se bomo spomnile ietudi velikih klasik, ki so zaznamovale naša rosna leta in jih primerjale i s filmi, ki jih gledamo danes. Pogovore vodijo filmske kriticarke iz društva FIPRESCI. Ker pa naše umo vanje ne sme izzveneti v nic, bomo na zadnjem srecanju s pomocjo eki pe FilmFlow posnele_i svoj podcast o izbranem festivalskem filmu. Filme, o katerih bomo debatirale i, bomo dolocile i bližje festivalske mu zacetku (spremljajte družbena omrežja, spletno stran in mail). 


Brezplacni filmska in kritiška delavnica 
V Ljubljani bosta v casu festivala potekali brezplacni filmska in kri tiška delavnica – prijava je obvezna: na ales.festival@gmail.com. 

petek, 22. 11. sobota, 23. 11. 10.00-15.00 23.30 

sobota, 30. 11.  petek, 13. 12.  
11.00  20.00  
LGBT tura po  Galerija Škuc:  
Ljubljani, v slo.  tradicionalni  
in ang.  vecer zbirke  
23.00  Lambda!  
Škuc-Kulturni  
center Q (Tif­ 
fany) in Škuc­ 
-LL (Monokel):  
zakljucni žur  


Sedmi rožnati zmaji 
Tokrat bomo že sedmic podelile i nagrade Rožnati zmaj. Enega ro žnatega zmaja bo podelila publika, drugega pa mednarodna žirija. Celovecerne filme, tako igrane kot dokumentarne, ki bodo na sporedu od 23. novembra do vkljucno 30. novembra, boste ocenjevale i le gledalke_ci uradnega programa v Ljubljani. Na vstopnici bodo ozna cene ocene od 1 do 5. Pri ustrezni oceni boste vstopnico natrgale i in jo ob izhodu iz kinodvorane pustile i v glasovalni škatli. Nagrado bo pre jel film z najvišjo povprecno oceno. Nagradi bosta podeljeni ob zadnji projekciji v Kinoteki. Rožnatega zmaja za slovenski kratki film zaradi premalo prijav ne bomo podelile i. 

Pomagaj festivalu 
Svoj prispevek lahko nakažeš na Škuc, Stari trg 21, Ljubljana, racun: SI56 0208 3001 7013 681, sklic: 00 703, namen: prispevek FGLF 


Promocija LGBT branja 
Zaradi izjemnega odziva na akcijo Promocija LGBT branja, bomo letos z njo nadaljevali. Obiskovalke ci bodo na nekaterih filmskih projek cijah prejele i tudi knjigo. Seveda pa se bodo knjige zbirk Lambda in Vizibilija prodajale v preddverju Kinoteke ves cas festivala. 

lgbtfilmfest.si  www.ljudmila.org/siqrd/fglf  www.facebook.com/slo.fglf  www.instagram.com/fglf.lj/ 
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga: 
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana tel./fax 01 430 3530 www.skuc.org 

Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališce Idrija, Cinema Ariston Trst Selekcija in organizacija: Brane Mozetic, Jasmina Šepetavc, Luka Pieri, Miha Satler, Polona Cernic, Simona Jerala in Suzana Tratnik. Posebna zahvala: Aleš Pecnik, Aleš Zobec, Alex Devetak, Blaž Brumen, Jan Vasilijevic, Jasna Klancišar, Jasmina Kožar, Jernej Škof, Legebitra, Maja Licen, Matjaž Koncina, Miran Šolinc, Roman Kuhar, Sandi Paulina, Tadeja Pirih, TransAkcija, Zala Hriberšek in mnogi drugi. Medijska podpora: Narobe (www.narobe.si), Radio Študent, Napovednik, Torek ob petih, Mladina Podatke o filmih uredila: Suzana Tratnik Oblikovanje plakata in filmskega kataloga: Hand Bag Tisk: Nonparel 
Informacije: Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530 Slovenska kinoteka, Miklošiceva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524 Blagajna je odprta eno uro pred prvo predstavo. 
Popusti 
Popusti na kolicinski nakup Obiskovalke_ci pod 25 in nad 55 let imajo 50% popust na karte. 
Festival je bil prvic organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi. 

LJUBLJANA 
Ljubljana, Slovenska kinoteka 
sobota, 23. 11. 
21.00 
Otvoritev: Lady Galore!


Metulji v Berlinu 
(Butterflies in Berlin – Diary of a Soul Split in two), Italija/Nemcija, 2019, animirani, 30‘, ap 

Greta 
Brazilija, 2019, 97‘, ap, svp 
nedelja, 24. 11. 
17.00 
Kratki filmi: 


Poslednja romantika 
(Os últimos românticos, The Last Romantics), Brazilija, 2019, 12‘, ap

Agnes (Framing Agnes) 
Kanada/ZDA, 2018, 19‘, ap 

Risk 
Slovenija, 2018, 19‘, ap 
Film bo uvedla režiserka! 

Inverzija 
(Inversion), Iran, 2019, 13‘, brez besed 

Lolo 
Nemcija/Brazilija, 2019, 13‘, ang. 
18.30 

Galore 
Nizozemska, 2019, 74’, ap, svp 
Po projekciji pogovor z Lady Galore in z obema režiserjema Lazlom & Dylanom Tonkom. 
20.30 

Vita in Virginia 
(Vita & Virginia), Irska/VB, 2018, 110’, sp 
ponedeljek, 25. 11. 
17.00 


Billie in Ema 
(Billie and Ema), Filipini, 2018, 107‘, ap, svp 
19.00 

Svetlolasec 
(Un rubio/The Blond One), Argentina, 2019, 108‘, ap, svp 
21.15 

Tla pod nogami 
(Der Boden unter den Füßen/ The Ground Beneath My Feet), Avstrija, 2019, 108‘, ap, svp 
torek, 26. 11. 
17.00 
Odrašcanje deklet ob 


risanju konj 
(Girls Grow Up Drawing Horses), ZDA, 2018, animirani, 7‘, ap

Song Lang 
Vietnam, 2018, 90‘ , ap, svp 
19.00 
V spomin na Barbaro Hammer

Not Your Ordinary Sister 
Nemcija/Slovenija, 2019, 4‘, ap 

Soba pozabe 
(A Room of Oblivion), Nizozemska/Hong Kong, 2019, 5‘, ap

Lezbe kamera akcija 
(Dykes camera action), ZDA, 2018, 58’, svp 
20.30 

Še enega, prosim 
(One More Please), ZDA, 2019, 5‘ 

Divji 
(Sauvage/Wilde), Francija, 2018, 98‘, ap, svp 
sreda, 27. 11. 
17.00 


Buddies 
ZDA, 1985, 81‘, svp 
Po filmu pogovor s skupino Legebitra! 
19.00 

Tresenje 
(Temblores/Tremors), Gvatemala/Francija/ Luksemburg, 2019, 107‘, ap, svp 
21.15 

Jaz nemogoce 
(Yo Imposible/Being impossible), Venezuela/ Kolumbija, 2018, 97‘, ap, svp 
cetrtek, 28. 11. 
17.00 


Obmejne ptice 
(Birds of the Borderlands), Avstralija, 2018, 92’, ap, svp 
19.00 
Portret gorece 

mladenke 
(Portrait de la jeune fille en feu/Portrait of a Lady on Fire), Francija, 2019, 119‘, sp 
21.15 

In potem sva zaplesala 
(And Then We Danced), Švedska/Gruzija/ Francija, 2019, 105‘, ap, svp 
petek, 29. 11. 
17.00 
Srbski kratki 


Obicajno življenje
(Život obicnog tempa), Aleksandar S. Kalezic, Srbija, 2013, 7’, brez besed

Tranzicija 
Milica Tomovic, Srbija, 2016, 22’, ap 
Zid 
Branislav Kostic, Srbija, 2018, 8’, ap 

Mimogrede 
(U prolazu), Ana Kala, Srbija, 2014, 12’, brez besed 

Quiero decirte 
Stefan M. Mladenovic, Srbija, 2017, 17’, ap 
Pogovor z režiserjem Stefanom 
M.Mladenovicem. 
18.30 

The Hutong Vibe 
Kitajska, 2016, 18’, ap

Mavricni oce 
(Papa Rainbow), Kitajska, 2016, 80’, ap, svp 
Na projekciji se nam bo pridružil režiser Popo Fan. 
21.00 

Pogovori o tisti punci 
(Câteva conversatii despre o fata foarte înalta/ Several Conversations About a Very Tall Girl), Romunija, 2018, 70‘, ap, svp 
Po projekciji pogovor z režiserjem Bogdanom Theodorom Olteanujem. 
sobota, 30. 11. 
17.00 


Brez predalckanja.Interspolna zgodba 
(Ni d’Eve ni d’Adam. Une histoire intersexe/No Box for me. An Intersex Story), Francija/Švica, 2018, 58’, ap, svp 
Po projekciji pogovor z nastopajoco Deborah Abate. 
18.45 

Mamu 
(Mamu: And a Mother Too), Filipini, 2018, 120‘, ap, svp 
Po projekciji pogovor o TIQ filmih z gostujoco_im režiserko_jem 
Uglo Stefanío Kristjönudóttir Jónsdóttir. 
21.30 
Razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni mednarodne žirije! 


Nož v srce 
(Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Francija/Mehika/Švica, 2018, 102‘, ap, svp 
Po projekciji razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po ocenah obcinstva – v preddverju. 
PREDFILM 
Slovenska kinoteka 
ponedeljek, 11. 11. 
19.00 


Queer Japan 
ZDA/Japonska, 2019, 100’, ap, svp Po projekciji pogovor z japonsko umetnico Saeborg. 
OFF 
Škuc – Kulturni center Q (Tiffany) Metelkova-mesto, Ljubljana 
cetrtek, 14. 11. 
19.00 
Tiffany ARTikulacija:LGBT igralstvo v fokusu – pogovor z igralci. 
cetrtek, 21. 11. 
19.00 


Laesbisch-TV, Best Of 1991-1993 
Nemcija, 2018, 101’, ap 
Po projekciji pogovor z režiserko Mahide Lein. 
nedelja, 1. 12. 
19.00 


Calalai: vmesnost 
(Calalai: In Betweenness), Indonezija, 40’, ap Pogovor z režiserko Kiki Febriyanti. 
20.30 

Žalostne hribovke 
(Die traurigen Mädchen aus den Bergen/ The Sad Girls of the Mountains), Nemcija, 2019, 82’, ap 
Po projekciji pogovor v organizaciji Lezbicne cetrti 
TRIESTE/TRST 
Cinema Ariston, via Romolo Gessi 14 
torek, 26. 11. 
18.30 


Billie in Ema 
(Billie and Ema), Filipini, 2018, 107‘, ap, ivp 
21.00 

Greta 
Brazilija, 2019, 97‘, ap, ivp 
PTUJ 
Mestni kino 
sreda, 27. 11. 
15.00 


Song Lang 
Vietnam, 2018, 90‘, ap, svp 
cetrtek, 28. 11. 
15.00 


Billie in Ema 
(Billie and Ema), Filipini, 2018, 107‘, ap, svp 
KOPER 
MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), 
cetrtek, 28. 11. 
20.00 


Nož v srce 
(Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Francija/Mehika/Švica, 2018, 102’, ap, svp 
petek, 29. 11. 
20.00 


Skupaj 
Slovenija, 86‘ 
sobota, 30. 11. 
20.00 


Mamu 
(Mamu: And a Mother Too), Filipini, 2018, 120‘, ap, svp 
MARIBOR 
IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22) 
sreda, 27. 11. 
20.00 


Skupaj 
Slovenija, 86‘ 
Po filmu pogovor z ustvarjalci. 
cetrtek, 28. 11. 
20.00 


Nož v srce 
(Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Francija/Mehika/Švica, 2018, 102’, ap, svp 
petek, 29. 11. 
20.00 


Billie in Ema 
(Billie and Ema), Filipini, 2018, 107‘, ap, svp 
BISTRICA OB SOTLI 
Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli 
sobota, 23. 11. 
20.00 


Skupaj 
Slovenija, 86‘ 
IDRIJA 
Filmsko gledališce Idrija 
sobota, 23. 11. 
19.00 



Z ljubeznijo, Simon 
(Love, Simon), ZDA, 2018, 110‘, sp 




Galore 
LJUBLJANA 
Ljubljana, Slovenska kinoteka 

sobota, 23. 11. 
21.00 
Metulji v Berlinu 
(Butterflies in Berlin – Diary of a Soul Split in two), Monica Manganelli, Italija/Nemcija, 2019, animirani, 30‘, ap 
Zgodovina nacisticnega pogro-ma leta 1933 nad trans osebami skozi Alexovo zgodbo. 

Greta 
Brazilija, 2019, 97‘, ap, svp Scenarij in režija: Armando Praça Glavne vloge: Marco Nanini, Denise Weinberg, Démick Lopes, Greta Sttar Produkcija: Carnaval Filmes 
Pedro, sedemdesetletni gejevski bolnicar, skrbi za Danielo, svojo transspolno prijateljico. Da bi ji našel prazno bolniško posteljo, sprejme skrajno odlocitev in pomaga pobegniti hospitalizira­nemu zaporniku Jeanu. Ker ga zaskrbi Jeanovo zdravstveno stanje, ga skrije pri sebi doma in zdravi njegove rane. Med njima se razvije napeto custveno 



Greta 
razmerje, v katerem pa Pedro, zlasti po Danielini smrti, le še bolj uvidi, kako zelo je v resnici osamljen in na robu. 
Pedro, a 70-year-old gay nurse and a big fan of Greta Garbo, is taking care of Daniela, his ailing transgender friend. In order to find her a vacant hos­pital bed, he decides to help an arrested and wounded criminal to escape. He secretly takes a wounded young man, who is under police guard on suspicion of murder, to his home and they become unusual buddies. 
nedelja, 24. 11. 
17.00 


Kratki filmi 
Poslednja romantika 
(Os últimos românticos, The Last Romantics), Joăo Cândido Zacharias, Brazilija, 2019, 12‘, ap 
Pogovor dveh mladih gejev z razlicnim pogledom na seks. 

Agnes 
(Framing Agnes), Chase Joynt, Kanada/ZDA, 2018, 19‘, ap 
Agnes v poznih petdesetih poi-šce možnost operativnega po­sega za potrditev spola v UCLA Medical Center. Njena zgodba je veljala za izjemo, dokler leta 2017 niso našli podatkov o dru­gih podobnih primerih. 

Risk 
Tina Novak, Slovenija, 2018, 19‘, ap 
Kako spolni stereotipi vplivajo na naše doživljanje in razumeva­nje dogodkov v trikotniku fanta in dveh deklet? 
Tina Novak, ki bo film uvedla, je prejela nagrado za najboljšo fotografijo na londonskem LGBT festivalu Rainbow Umbrella Film Festival! 

Inverzija 
(Inversion), Elyas Askarpour, Iran, 2019, 13‘, brez besed 
Zgodba o srecanju dveh posa­meznic_kov v hotelski sobi. 

Lolo 
Leandro Goddinho, Paulo Menezes, Nemcija/ Brazilija, 2019, 13‘, ang., bp 
Enajstletni Lolo skuša preprica-ti Maxa, svojo prvo ljubezen, da gresta na šolsko zabavo kot par. 
20.30 


Vita in Virginia 
(Vita & Virginia),Irska/VB, 2018, 110’, sp Scenarij in režija: Chanya Button Glavne vloge: Elizabeth Debicki, Gemma Arterton, Isabella Rossellini Produkcija: Blinder Films, Mirror Productions Distribucija: Cenex 
Vita in Virginia je resnicna zgodba o strastnem in tur­bulentnem razmerju med lite-rarno samohodko Virginio Woolf in enigmaticno aristokratinjo Vito Sackville-West in hkrati filmska pripoved o nastajanju romana, ki ga je njuno razmerje spodbudilo. To je Orlando, Virgi­niin smeli literarni eksperiment iz umetnosti, spola, zgodovine in adroginosti. Ko se njune poti prekrižajo, privlacna Vita skle­ne, da bo na vsak nacin osvojila trmasto in nadarjeno Virginio … 
Vita & Virginia is the true story of the passionate relationship between literary trailblazer Virginia Woolf, and the enig­matic aristocrat Vita Sackville-West. The film tells the story of the birth of the novel their in­toxicating encounters inspired; Woolf’s bold experiment in art and androgyny, ‘Orlando’. 

Vita in 



Virgini 
7 
18.30 

Galore 
Nizozemska, 2019, 74’, ap, svp Scenarij in režija: Lazlo & Dylan Tonk Produkcija: Dyzlo Film 

Lady Galore, ki se bojuje za vi-dnost in solidarnost, je postala ikona evropske dreg skupnosti. Za Sanderja den Baasa, mo-škega, ki stoji za njo, ta preda­nost zacne pobirati svoj davek. Ceprav je prav njegova velicina pripomogla k temu, da je Lady Galore izstopala in požela slavo, se sam Sander spoprijema z vse številnejšimi zdravstvenimi te­žavami. Z operacijo želodcnega obvoda ponovno doseže stabilno telesno težo, toda kaj bo ostalo od Lady Galore? Zmagovalni film v Amsterdamu! 
Fighting for visibility and solidarity, Lady Galore has become vital to the European drag community. For Sander den Baas, the man behind Lady Galore, this devotion is start­ing to take its toll. Although his size is what makes Lady Galore stand out and brought her fame, Sander is struggling with more and more health prob­lems. 
Po projekciji pogovor z Lady Galore in z obema režiserjema Lazlom & Dylanom Tonkom. 






Svetlolasec 
ponedeljek, 25. 11. 
17.00 
Billie in Ema 
(Billie and Ema), Filipini, 2018, 107’, ap, svp Scenarij in režija: Samantha Lee Glavne vloge: Zar Donato, Gabby Padilla Produkcija: T-REX Entertainment 
Zgodba o Billie, falotinji iz velike­ga mesta, je postavljena v sredo devetdesetih, ko je izgnana v San Isidro k svoji samski teti, ki je tudi krajevna uciteljica religije. Billie je odlocena, da bo koncala zadnji letnik srednje šole brez izpadov, zato svojo identiteto in razmišljanje skriva pred malomestnim okoljem. Ko pa sreca vzorno in ambiciozno dijakinjo Emmo, jo ta zbeza iz oklepa. Zaljubita se, toda stvari se zapletejo, ko Emma iznenada ugotovi, da je noseca. 
Set in the mid-90’s, the film tells the story of Billie, a trou­blemaker from the big city, who finds herself exiled to San Isidro to live with her spinster aunt who is also the town’s religion teacher. Determined to change her ways and get through the 



Billie in Ema 
last year of high school with­out incident, Billie hides herself from the world until she meets Emma, the ambitious, star student who coaxes Billie out of her shell. They soon fall in love but things get complicated when Emma finds out that she’s pregnant. 
19.00 
Svetlolasec 
(Un rubio/The Blond One), Argentina, 2019, 108‘, ap, svp Scenarij in režija: Marco Berger Glavne vloge: Gastón Re, Alfonso Barón, Malena Irusta, Ailin Salas, Charly Velasco, Fabio Zurita Produkcija: Marco Berger, Lucas Papa, Gaston Re 
Gabriel se je ravnokar preselil s prijateljem Juanom v predme­stje Buenos Airesa. Sramežljiv in zadržan Gabo obotavljaje sledi Juanovim živahnim rokam in pomenljivim pogledom. Poleg tega Juanovo spalnico oblegajo lepotice, tako se zdi njegov ma­cizem neomajen. Toda privlac­nosti med moškima ni mogoce zanikati. Razmerje, ki se je zacelo kot priložnostno seks­ualno srecanje, se kmalu raz­vije v nežno in globoko intimno vez, polno lepote in trpkosti. Suspenz in poigravanje z moš­kostjo, znacilna za že znanega 
argentinskega režiserja. Glavna nagrada v Kijevu. 
In the suburbs of Buenos Aires, Gabriel has just moved in with his colleague, Juan. Shy and reserved, Gabo is reluctant Vec nagrad za glavno vlogo. But when a tragic event forces Not yet 30, Lola controls her Conny back into Lola’s life and personal life with the same her secrets begin to unravel, ruthless efficiency she uses to Lola’s grip on reality seems to optimize profits in her job as a slips away. high-powered business consult­ant. No one knows about her older sister Conny or her fam­ily’s history of mental illness. 



Tla pod nogami 9 

to follow Juan’s wandering hands and meaningful looks. With a revolving door of beau­ties streaming out of Juan’s bedroom, his machismo seems firmly in place. However, the at­traction between the two men is undeniable. What starts out as a sexual relationship based on convenience of location, soon develops into the engrossing evolution of a tender and inti­mate relationship, which is as sweet as it is heartbreaking. 
21.15 

Tla pod nogami 

(Der Boden unter den Füßen/ The Ground Beneath My Feet), Avstrija, 2019, 108’, ap, svp Scenarij in režija: Marie Kreutzer Glavne vloge: Valerie Pachner, Pia Hierzegger, Mavie Hörbiger Produkcija: Novotny&Novotny Filmproduktion GmbH 
Še ne tridesetletna Lola nad­zoruje svoje osebno življenje enako neizprosno in ucinkovito kot optimizira dobicek v službi ali obcasno konzumira eroticno razmerje s svojo šefico. Njena maska uspeha je neprebojna, saj nihce ne ve, da ima njena sta­rejša sestra Conny dolgoletne duševne težave, ki so zaznamo-vale tudi družino. Ko se Conny po tragicnem dogodku vsili v oskrbo k Loli, se njena skrivnost zacne razgrinjati in zdi se, da ji je realnost zacela uhajati iz rok. 






Song Lang 

V osemdesetih v Saigonu je Linh Phung zvezda potujoce skupine Cai-luong, ki izvaja tradicional-no ljudsko opero. Skupina se je mocno zadolžila pri lokalnem oderuhu. Dung je surov izterje­valec dolgov, ki obišce skupino. Toda potem ko se med igralcem in izterjevalcem splete komaj verjetna, a globoka vez, se Linh Phung nauci, da je vsakdanje živ­ljenje nujno za umetnost, Dung pa preko umetnosti spozna cloveka vredno življenje. Slikovit 
19.00 
V spomin na Barbaro Hammer 
Not Your Ordinary Sister 
Maša Zia Lenardic, Anja Wutej, Nemcija/Slo­venija, 2019, 4‘, ap 
Le še en lezbicni vampirski film? 

Soba pozabe 
(A Room of Oblivion), Dorothy Cheung, Nizo-zemska/Hong Kong, 2019, 5‘, ap 
Refleksija lezbicnih spominov in pozab iz posnetkov, ki so nastali na potovanju z nekdanjo par-tnerko. 

Lezbe kamera akcija 
(Dykes camera action) ZDA, 2018, 58’, svp Režija: Caroline Berler Produkcija: Rebecca Benson 
Lezbijke se niso že od nekdaj videle na velikem platnu. Toda med Stonewallom, feministicnim gibanjem in eksperimentalnim filmom 70-ih so zgradile vidnost in transformirale družbene predstave o queerovstvu. Re-žiserke Barbara Hammer, Su Friedrich, Rose Troche, Cheryl Dunye, Yoruba Richen, Desiree Akhavan in Vicky Du, filmske kriticarke B. Ruby Rich in Jenni Olson ter druge spregovorijo 
o pretresljivih in navdušujocih zgodbah iz svojega življenja in o 



Divji 
bara Hammer, Su Friedrich, Rose Troche, Cheryl Dunye, Yoruba Richen, Desiree Akha-van, Vicky Du, film critic B. Ruby Rich, Jenni Olson, and others share moving and often hilari­ous stories from their lives and discuss how they’ve expressed queer identity through film. 
20.30 
Še enega, prosim 
(One More Please), Aleksei Borovikov, ZDA, 2019, 5‘ 
Osamljenost na valentinovo vodi mladega Daniela v bar, kjer … 
z drugimi seksualnimi delavci ostaja na istem mestu. Hrepeni po ljubezni in zvezi, ceprav je njegova prihodnost zelo negoto­va, velikokrat pa se znajde tudi v situacijah, ko so ogroženi njego­vo zdravje, življenje, predvsem pa osebna integriteta. Potem sreca kolega, s katerim se zelo ujameta. Film, v katerem ne manjka eksplicitnih prizorov, ki spominjajo skoraj na dokumen­tarne, je dobil številne nagrade, tudi v Cannesu. 
Leo is 22 and sells his body on the street for a bit of cash. The men come and go, and he stays right here - longing for love. He doesn‘t know what the future will bring. He hits the road. His 
tem, kako so v filmu prikazale queerovsko identiteto. 
Lesbians didn’t always get to see themselves on screen. But between Stonewall, the feminist movement, and the experimen­tal cinema of the 1970s, they built visibility, and transformed the social imagination about queerness. Filmmakers Bar-

Divji 
(Sauvage/Wilde), Francija, 2018, 98‘, ap, svp Scenarij in režija: Camille Vidal-Naquet Glavne vloge: Félix Maritaud, Eric Bernard, Nicolas Dibla, Philippe Ohrel Produkcija: Les films de la croisade, La voie lactée 
Dvaindvajsetletni Leo se za majhen denar prodaja na ulicah. Moški pridejo in grejo, sam pa 
heart is pounding. He never lets go of his ability to give or receive love. 

torek, 26. 11. 
17.00 

Odrašcanje deklet ob risanju konj 
(Girls Grow Up Drawing Horses), Joanie Wind, ZDA, 2018, animirani, 7‘, ap 
Animirano raziskovanje spolnih vlog in heteronormativnosti skozi osebno zgodbo naratorke in njene preminule babice. 


Song Lang 
Vietnam, 2018, 90’ , ap, svp Scenarij in režija: Leon Le Glavne vloge: Lien Binh Phat, Isaac, Thanh Tu, Tu Quyen Produkcija: Studio/68 idr. 
film o srecanju umetnosti in življenja je prejel nagrado obcin­stva v San Franciscu in nagrado za režijo v Pekingu. 
It’s 1980s in Saigon. Linh Phung is a star of a traveling Cai­luong (traditional folk opera) troupe deep in debt to a local loan shark. Dung “thunderbolt” is the enforcer come to collect. After an unlikely bond forms between the two, Linh Phung learns how a lived life is neces­sary for art and Dung follows art back to a life worth living. 

10 11 


Lezbe kamera akcija 





17.00 
Buddies 
ZDA, 1985, 81‘, svp Scenarij in režija: Arthur J. Bressan, Jr Glavne vloge: Geoff Edholm, David Schachter Produkcija: An Arthur J. Bressan, Jr Produ­ction 
To je prvi celovecerni film, sicer nizkoproracunski, s katerim je leta 1987 umrli režiser Arthur J. Bressan, Jr nacel temo aidsa. V filmu spremljamo usodo nju­jorškega geja v monogamnem razmerju, ki postane »buddy« oziroma prostovoljni prijatelj geju, ki umira za posledicami aidsa. Med njima se razvije tudi resnicno prijateljstvo. 
David, a naive graduate stu­dent, has volunteered to work as a ‘buddy’ for people dying of AIDS. Assigned to the intensely political Robert, a lifelong ac­tivist whose friends and family have abandoned him following his diagnosis, the two men, each with notably different 
12 
world views, soon discover com­mon bonds, as David’s inner activist awakens and Robert’s need for emotional release is fulfilled. 
Po filmu pogovor s skupino Legebitra! 



Tresenje 
19.00 

Tresenje 
(Temblores/Tremors), Gvatemala/Francija/ Luksemburg, 2019, 107‘, ap, svp Scenarij in režija: Jayro Bustamante Glavne vloge: Juan Pablo Olyslager, Armas Zebadua, Diane Bathen, María Telon Produkcija: Tu vas voir, La cassade Produ­cción 

Življenje v današnjem glavnem mestu Gvatemale. Štiridesetle­tni Pablo je priljubljen in znan kot »dober clovek«, porocen moški, oce dveh otrok in predan vernik evangelicanske cerkve. Niso pa mu prihranjene skuš­njave, ki v njegovi veri veljajo za najnizkotnejše. Ko se zaljubi v Francisca in to slednjic tudi pove, se njegova žena, družina in cerkev zoperstavijo njegovi skušnjavi, odloceni, da ga bodo rešili in ozdravili. Pablo se pod številnimi pritiski vse bolj izgu­blja in ostaja sam. Film je prejel številne mednarodne nagrade. 
Guatemala City today. Pablo is a “good man”; a 40-year-old married father of two wonder­ful children and a practising Evangelical Christian. But Pablo is unfortunately not spared by the lowest tempta­tions. When he falls in love with Francisco, Pablo’s wife, family and church decide to help him “heal”. God may like the sinner, but he hates sin. 
21.15 


Jaz nemogoce 
(Yo Imposible/Being Impossible) Venezuela/Kolumbija, 2018, 97‘, ap, svp 
Scenarij: Patricia Ortega, Enmanuel Chávez Režija: Patricia Ortega Glavne vloge: Lucía Bedoya, Belkis Avillada-res, María Elena Duque Produkcija: Mandragora Films, Antorcha Films 
Ariel je prizadevna šivilja, ka­tere prvo seksualno srecanje s fantom se izkaže za zelo boleco izkušnjo. Z njenim telesom je nekaj drugace. Po obisku zdrav­nika dobi dvoumno diagnozo, zaradi katere zacne natancno raziskovati svojo preteklost. Odkrije, da se je v resnici rodila kot interspolna oseba in da je bila kot dojencek podvržena neštetim operacijam, s katerimi so iz nje hoteli narediti »pravo« žensko. Po odkritju resnice Ariel poskuša najti pot odpušcanja za druge in svobode zase. Obcutljiv film o interspolnosti in samo­odlocanju o lastnem telesu in življenju. 
Ariel is a young pious dress­maker whose first intimate encounter with a boy proves to be an extremely painful experi­ence. Something‘s odd with her body. After a medical visit, she obtains a dubious diagnosis. Te­naciously digging into her past, Ariel discovers she was indeed born different and underwent several surgeries as a baby to be turned fully into a female. This truth immerses her in the path to find forgiveness and freedom. A sensitive film about being intersexual and the free-dom/self-determination of our bodies and our lives. 

cetrtek, 28. 11. 
17.00 


Obmejne ptice 
(Birds of the Borderlands), Avstralija, 2018, 92’, ap, svp Režija: Jordan Bryon Produkcija: Off The Record Productions 
Jordanska najstnica Hiba skriva svojo tranzicijo, saj se boji, da jo bo njeno beduinsko pleme ubilo. Iracan Youseff se potem, ko v Bagdadu umorijo njegove­ga fanta, zatece k režiserki_ju Jordan Bryon, ki v Ammanu snema gverilski dokumentarec. Jordanska lezbijka in feminist-ka Rasha pred družino skriva svojo seksualnost in razmerje z Jordan. Khalaf je imam in gejevski aktivist, ki med samot­nim življenjem v Bejrutu caka na azil v Kanadi. Protagonistke_i, ujete_i med kruto tradicijo, grožnjami in sanjami o svobodi je v napetem dokumentarcu ujel_a genderqueer avstralska_i režiser_ka Jordan Bryon. 


The lives of a Bedouin trans-girl, a gay Iraqi refugee in hiding, an Imam-turned-activ­ist, a Jordanian feminist and a genderqueer Australian film­maker collide in the Kingdom of Jordan. Caught in clashes between tribal honor and free­dom, together they learn about survival, hope and sacrifice – the hard way. 
19.00 


Portret gorece mladenke 
(Portrait de la jeune fille en feu/Portrait of a Lady on Fire), Francija, 2019, 119‘, sp Scenarij in režija: Céline Sciamma Glavne vloge: Noémie Merlant, Adčle Haenel, Luana Bajrami, Valeria Golino Produkcija: Lilies Films, ARTE France Cinéma et Hold-Up Films & Productions Distribucija: Cenex 
Novi film znane režiserke Céline Sciamma, ki je dobil queer palmo v Cannesu, prikazuje usodo mlade francoske slikarke Marianne v 18. stoletju. Ko dobi zadolžitev, da naslika poroc­ni portret Héloďse brez njene vednosti, se mora za nekaj casa odpraviti na samotno grašci-no. Dan za dnem opazuje svoj model, zato da jo lahko ponoci na skrivaj slika. Z vsakim dnem skupnega preživljanja casa in zadnjih Héloďsinih svobodnih dni pred blicajoco se poroko pa se mladi ženski vse bolj zbližujeta. 
In 18th century France a young painter, Marianne, is com­missioned to do the wedding portrait of Héloďse without her knowing. Therefore, Marianne must observe her model by day to paint her portrait at night. Day by day, the two women become closer as they share Héloďse’s last moments of freedom before the impending wedding. 


21.15 

In potem sva zaplesala 
(And Then We Danced) Švedska/Gruzija/Francija, 2019, 105’, ap, svp Scenarij in režija: Levan Akin Glavne vloge: Levan Gelbakhiani, Bachi Vali­shvili, Ana Javakhishvili, Kakha Gogidze Produkcija: French Quarter Film, Takes Film 
Merab je že od malega treniral ples pri narodni gruzijski skupini s plesno partnerko Mary. Njegov svet se nenadoma zamaje, ko se skupini pridruži karizmaticen in brezskrben Irakli ter postane njegov najvecji tekmec, a tudi skrivno hrepenenje. V konzer­vativnem okolju starodavnega gruzijskega plesa pa tudi same družbe Merab spozna, da se mora osvoboditi. Ko tako tvega vse, najde nepricakovanega zaveznika v svoji bližini. Nagrada za glavno vlogo na sarajevskem festivalu. 
Merab has been training since a young age at the National Geor­gian Ensemble with his dance partner Mary. His world is sud­denly turned upside down when the charismatic and carefree Irakli arrives and becomes both his strongest rival and desire. In this conservative setting Merab finds himself having to break free and risk it all. 
petek, 29. 11. vo, saj zanikajo sebe. Zgodba o boju, strahu, ljubezni, dotiku, 
17.00 nežnosti, bolecini, razocara­
nju, nesprejemanju … Zgodba Srbski kratki o meni, tebi, o snu, v katerem po izboru festivala Merlinka lahko živimo obicajno življenje. 
Tranzicija Obicajno življenje Milica Tomovic, Srbija, 2016, 22’, ap (Život obicnog tempa), Aleksandar S. Kalezic, Dva dni pred odhodom v Mi-Srbija, 2013, 7’ chigan na podiplomski študij Zgodba o skrivni ljubezni dveh se Jana poslavlja od svojega deklet. Zgodba o skrivanju benda, prijateljev, bivše punce resnice o spolni usmerjenosti. in družine. Samo njena sestra Zgodba o vseh dekletih, ki se iz pozna resnico, da gre Jana v strahu pred obsojanjem okolja Ameriko na operacijo, s katero odlocijo za življenje, ki ni njiho-bo potrdila spol. 

14 15 


Portret gorece mladenke 

Zid 
Branislav Kostic, Srbija, 2018, 8’ 
Naj smo še tako drugacni, se vsi srecujemo z istimi življenjskimi vprašanji. 
Mimogrede 
(U prolazu),Ana Kala, Srbija, 2014, 12’ 
Kratki lezbicni umetniški ero­ticni film o nakljucnem srecanju dveh žensk v Beogradu. Ceprav se ne poznata, med njima nas­tane mocna cutna vez. Skupaj preživita popoldne pa tudi carobno noc … Brez dialoga, a z odlicno glasbo. 

Quiero decirte 
Stefan M. Mladenovic, Srbija, 2017, 17’, ap 
Obstaja labirint, iz katerega je težko priti. Med iskanjem izhoda Alejandro spozna vojsko devetih vojakov. Prvi, skrivnost. Drugi, strah. Tretji, sen. Cetrti, fan-tazija. Peti, barva. Šesti, sreca. Sedmi, svoboda. Osmi, ljubezen. Deveti, resnicnost. Kaj se zgodi, ko Alejandro pride iz labirinta? Življenje. 
Pogovor z režiserjem Stefanom 
M.Mladenovicem. 
18.30 

The Hutong Vibe 
Kitajska, 2016, 18’, ap Scenarij, režija in produkcija: Popo Fan
Ženski se srecata v Hutong b&b v Pekingu in se kljub razlikam zbližata. To je prvi feministicno queerovski porno film, posnet na Kitajskem. Režiser je z eks­perimentalnim prijemom združil fikcijo in dokumentarni posne­tek pogovora igralk o tem, zakaj sta nastopili v tem filmu. 
Two women met in a Hutong b&b in Beijing. One of them pre­sents herself as unfriendly and bashful while the other is bold and flirty. What would happen when they become more and more involved? This film will push the limit of traditional Chinese culture, challenging our daily ethics of real sexual behavior. 
16 



Mavricni oce 
(Papa Rainbow), Kitajska, 2016, 80’, ap, svp Režija: Popo Fan Produkcija: PFLAG China, Queer Comrades 
Dokumentarec predstavi šest kitajskih ocetov, ki odkrito spregovorijo o izkušnjah s svojimi LGBT otroki. Ko se tako pogumno in javno izrecejo proti diskriminaciji in stigmatizaciji, hkrati na novo ovrednotijo, kaj pomeni zašcititi svojo družino. Povsem sprejemajo svoje otro­ke takšne, kot so, in postanejo pionirski aktivisti, ki se bojujejo za družbo enakosti in raznoli­kosti. 
The documentary “Papa Rain­bow” features six Chinese fa­thers who talk openly and freely about their experiences with their LGBT children. Speaking out against discrimination and 

stigma, they redefine what it means to protect a household. They fully embrace their kids 21.00 Glavne vloge: Silvana Mihai, Florentina Nasta-for who they are, and become se, Denisse Moise, Ana Ivan, Nicoleta Hâncu pioneer activists fighting for an Pogovori o tisti punci Produkcija: Venetic, Atelier de Film, Popski, equal and diverse society. (Câteva conversatii despre o fata foarte Radical Cat Productions 
înalta/Several Conversations About a Very Dve dekleti se pogovarjata o Na projekciji se nam bo pridružil Tall Girl) punci, ki je bila nekoc z vsako režiser Popo Fan. Romunija, 2018, 70‘, ap, svp posebej v razmerju. Ko se sami 
Scenarij: Bogdan Theodor Olteanu, Denisa intimno zbližujeta, pa se vrzel Nita, Ana Ivan med njima le še poglobi. Locu-Režija: Bogdan Theodor Olteanu jejo ju razlicna pricakovanja, 



Pogovori o tisti punci 
kajti ena od njiju išce odgovore in ljubezen, medtem ko živi, po svojem prepricanju, v varnem klozetu. Intimna lezbicna drama se dogaja na ozadju zadušljivih predsodkov do homoseksu­alnosti v sodobni romunski družbi. 
Two girls begin to chat about another girl, a former lover of both. As they grow closer, the gap between them widens, as one them is looking for answers and love while safely closet­ed. A try-out for love confined within suffocating prejudices, in today’s Romania. 
Po projekciji pogovor z režiser­jem Bogdanom Theodorom Olteanujem. 
sobota, 30. 11. 
17.00 
Brez predalckanja. Interspolna zgodba 
(Ni d’Eve ni d’Adam. Une histoire intersexe/No Box for me. An Intersex Story), Francija/Švica, 2018, 58’, ap, svp Režija: Floriane Devigne Animacija: Christophe Calissoni Produkcija: Emmanuelle Dugne, CFRT idr. 
M in Deborah sta se rodili, tako kot predvideno 1,7 odstotkov populacije, kot interspolni osebi 
— torej s spolnimi znaki, ki se razlikujejo od binarnega razu­mevanja moškega in ženskega spola. Nekoc so ta pojav ozna-cevali z zdaj zastarelim izrazom hermafroditizem. Tudi M in Deborah sta bili tako kot mnoge intespolne osebe prisiljeni v nepotrebne kirurške postopke, s katerimi naj bi »normalizirali« njuni telesi, preden sta sploh razumeli, kaj se dogaja. 



M and Deborah, like an esti­mated 1.7 percent of people, were born Intersex - with sex characteristics that are dif­ferent from the binary under­standings of male or female often called hermaphrodisme. Sometimes these differing characteristics may not be apparent at birth, and other variations may not be appar­ent until puberty. Like many, M and Deborah were forced into unnecessary medically surgeries to “normalize” their body as a child—before they could understand what was going on. 
Po projekciji pogovor z nastopajoco Deborah Abate. 
18.45 
Mamu 
(Mamu: And a Mother Too), Filipini, 2018, 120’, ap, svp Scenarij in režija: Rod Singh Glavne vloge: Iyah Mina, Arron Villaflor, EJ Jallorina Produkcija: Optima Digital Inc. 

Transspolna seksualna delav­ka v poznih štiridesetih letih, ki dela na Fields Avenue, je okupirana predvsem s poveca­njem prsi iz poklicnih razlogov. V njeno življenje nepricakova-no vdre osirotela transspol­na necakinja, ki šele odkriva svojo seksualnost, predvsem pa potrebuje mamo. Nesojena mama dela še vec, da bi zaslu­žila za prsne vsadke, hkrati pa se zacne zavedati, da staranje v njenem poklicu ni lahko, prav tako ne partnerska zveza z veli­ko mlajšim moškim. Zaradi vseh stisk pa zacne spreminjati svojo življenjsko držo. 
A transgender sex worker in her late 40s along Fields Avenue whose only aspiration is to have breast implants for her profession unexpectedly assumes the role of a moth­er to her orphaned niece, a transgender youth who is only beginning to discover her own sexuality. As she works more shifts to save for her implants, troubles arise when she be­gins to feel the weight of her struggles – being an aging sex worker in fast-evolving society, a partner to her  young fiancé, and a parent to a teenager she just met. 
Po projekciji pogovor o TIQ filmih z gostujoco_im režiserko_jem Uglo Stefanío Kristjönudóttir Jónsdóttir. 

21.30 
Razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni mednarodne žirije! 

Nož v srce 
(Couteau dans le coeur/Knife + Heart), Franci-ja/Mehika/Švica, 2018, 102’, ap, svp Scenarij: Yann Gonzalez, Cristiano Mangione Režija: Yann Gonzalez Glavne vloge: Vanessa Paradis, Nicolas Maury, Kate Moran, Jonathan Genet Produkcija: CG Cinéma, Piano, Garidi Films, ARTE France Cinéma, RTS Radio Télévision Suisse, Le Fresnoy 
Pariz, poletje 1979. Anne (Vanessa Paradis) je režiser­ka tretjerazrednih gejevskih pornicev. Ko jo zapusti ljubimka, montažerka Lois, se Anne odloci posneti svoj najbolj ambiciozen film, da bi znova osvojila njeno 
Nož v srce 
Nastopajo: Vivienne Sato, Gengoroh Tagame, Atsushi Matsuda, Nogi Sumiko, Hiroshi Ha-segawa, Akira the Hustler, Tomato Hatakeno, Saeborg Produkcija: HIROMEDIA8 
Kalejdoskopski pogled na ble-šcece in vsakdanje razsežnosti LGBTQ+ kulture v sodobni Japonski. Pred kamero o svojih izkušnjah spregovorijo ume­tnice_ki, aktivistke_i in druge_i na najširšem spektru spolov in seksualnosti. Vidimo lahko srce. Toda njeni igralci zacnejo drug za drugim skrivnostno umirati. Misteriozen in retro nostalgicen morilski triler je pobral veliko nagrad, predvajan pa je bil tudi na festivalu Kurja polt. Nazorni prizori nasilja. 
Anne produces third-rate gay porn. After her editor and lover Lois leaves her, she tries to win her back by shooting her most ambitious film yet with her trusted, flamboyant sidekick Archibald. But one of her actors is brutally murdered and Anne gets caught up in a strange investigation that turns her life upside down. 
Po projekciji razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po ocenah obcinstva – v preddverju. 
OFF 
Slovenska kinoteka 
ponedeljek, 11. 11. 
19.00 
Queer Japan 
ZDA/Japonska, 2019, 100’, ap, svp Scenarij: Graham Kolbeins, Anne Ishii, Režija: Graham Kolbeins 
Queer Japan 

blišc parad ponosa in igrive underground partije. Režiser je v vec kot treh letih posnel preko sto intervjujev po vsej Japonski in jih zmontiral v prepricljivo pripoved o queerovski Japonski. 
Trailblazing artists, activists, and everyday people from across the spectrum of gen­der and sexuality defy social norms and dare to shine in this kaleidoscopic view of LGBTQ+ culture in contemporary Japan. From glossy pride parades to playfully perverse underground parties, Queer Japan pictures people living brazenly uncon­ventional lives in the sunlight, the shadows, and everywhere in between. 
Po projekciji pogovor z japonsko umetnico Saeborg. – V sodelovanju z galerijo Vžigalica, kjer Saeborg razstavlja od 12. 11. do 12. 1. 

ŠKUC – KULTURNI CENTER Q(TIFFANY) 
Metelkova-mesto, Ljubljana 
cetrtek, 21. 11. 
20.00 
Laesbisch-TV, Best Of 1991-1993 
Nemcija, 2018, 101’, ap Režija: Mahide Lein, Doro Etzler 
Prvi lezbicni TV magazin na našem planetu! Izjemen doku­ment raznovrstne, dandanes skorajda izginule scene »samo za ženske« iz 90-ih. Vec kot 130 lezbijk (tudi iz Slovenije) je sodelovalo v produkciji 27­ih enournih mesecnih oddaj 
omednarodnih dogodkih, umetnosti, politiki, športu, seksu … vedno z lezbicnofemi­nisticne perspektive. 
The first lesbian TV maga­zine on this planet! A unique testimony to the diverse, now almost disappeared “Ladies Only” scene of the 1990s with the rich cultural offer of and for lesbians. More than 130 lesbian women participated in the production of 27 one-hourly monthly programs. 

Po projekciji pogovor z režiserko Mahide Lein. 

nedelja, 1. 12. 
20.00 
film takes a closer look at the definition of femininity and masculinity in the Bugis culture. What or who is calalai? What are the dynamics of gender, spirituality, and performance? How do these dynamics define the everyday life of the Bugis people? 
Pogovor z režiserko Kiki Febriyanti. 
21.00 
Žalostne hribovke 
(Die traurigen Mädchen aus den Bergen/ The Sad Girls of the Mountains), sNemcija, 2019, 82’, ap Scenarij, režija in produkcija: Candy Flip, Theo Meow Glavne vloge: Tess, Lara, Selma, Momo, Inés Romero, Jochen Werner 
Štiri depresivne najstnice se umaknejo iz patriarhalne družbe in zacnejo novo življenje v samo­tnem hribovju. Svojo melanholijo transformirajo v porno spletno stran Sad Girls, s katero za­služijo za svoje preživetje in za podporo kurdskim upornicam.Žalost postane dejanje kontra­kulturnega upora v mockumen­tarcu o porno zvezdah, feminiz-mu in prevladujocem moškem pogledu. 
Four depressive teenagers withdraw from patriarchal society to start a new life in a mountain hideout. Isolated from society, they transform their misery and melancholia into pornography for their web­site »Sad Girls« – and use the money they earn to fund their survival. For them, sadness is an act of countercultural resistance, and they funnel whatever funds they can to support female Kurdish mili­tia groups. A mockumentary about sad porn stars, feminism and the pervasive power of the male gaze. 
Po projekciji pogovor v organi­zaciji Lezbicne cetrti: "Ali ima lezbicna* umetnost smisel za humor ali faking kapitalizem!" Slabe šale vam bodo pripoved­ovale Tanja Završki, Vesna Liponik, Suzana Tratnik, Urška Lipovž, Nataša Sukic, Nuri Vidrih in še kdo. 


MARIBOR 
IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22) 
sreda, 27. 11. 
20.00 
Skupaj 
Slovenija, 2018, 86‘ Scenarij: Irena Svetek Režija: Marko Šantic Glavne vloge: Primož Bezjak, Nadja Debeljak, Jernej Šugman, Silva Cušin, Ivo Ban, Olga Kacjan Produkcija: RTV Slovenija 
Dramski igralec Luka živi v zu­najzakonski zvezi s partnerjem, zdravnikom Matejem in njegovo hcerko Mio. Ko Matej neprica­kovano umre, se morata Luka in Mia spopasti tako s praznino po njegovem odhodu, kakor tudi z njegovimi homofobicnimi starši, ki si želijo skrbništvo za vnukinjo. 

Luka lives together with his long-time partner Matej and Matej‘s daughter Mia. Their family happiness abruptly ends with Matej‘s tragic death. Now Luka is confronted with the task which Matej has put on the long finger. He has to tell the truth to Mia‘s granny and grandad. Mia and Luka want to stay together as a family, but instead of being able to mou­rn, they have to confront the grandparents‘ anger and social prejudice. 
Pogovor z ustvarjalci! 


IDRIJA 
Filmsko gledališce Idrija 
sobota, 23. 11. 
19.00 
Z ljubeznijo, Simon 
(Love, Simon), ZDA, 2018, 110‘, sp Scenarij: Isaac Aptaker, Elizabeth Berger po romanu Becky Albertalli Režija: Greg Berlanti Glavne vloge: Nick Robinson, Katherine Langford, Jennifer Garner, Alexandra Shipp, Josh Duhamel Produkcija: Fox 2000 Pictures, Temple Hill Productions, TSG Entertainment 
Vsakdo si zasluži veliko ljube­zensko zgodbo. Toda sedem­najstletni Simon mora šele priznati staršem in prijateljem, pa tudi sebi, da je gej, povezan le z neznanim gejevskim vrstnikom na spletu, katerega identite­te zlepa ne more ugotoviti. Ko bo razrešil obe zagati, bo spremenil tudi svoje življenje. Zabaven, napet in feel-good film o odrašcanju in razkritju je delo gejevskega režiserja Grega Berlantija. 
Everyone deserves a great love story. But for seventeen­-year old Simon Spier it’s a little more complicated: he’s yet to tell his family or friends he’s gay and he doesn’t actually know the identity of the anony­mous classmate he’s fallen for online. Resolving both issues proves hilarious, terrifying and life-changing. 

SAEBORG: KLAVNICA 17 
Galerija Vžigalica 12. 11. 2019–12. 1. 2020 

Japonska umetnica Saeborg ("pol clovek, pol kiborg") iz lateksa kroji napihljive obleke domišljijskega znacaja in jih postavlja v sanjske gumijaste dežele. Ne vemo, ali gre za seksualno predigro, namig na žgeckljiv inven-tar trgovin s seksualnimi pripomocki ali morda za ljubkost otroških plasticnih igrac. Gre za kritiko vse bolj plasticnega okolja ali vpog-led v industrijsko krutost mesnopredelovalne industrije? Ljub­ko eroticni horor japonske pop kulture bizarnih pravljic Sae­borg uprizarja tudi v svojih umetniških performansih. Svoje delo, ki sicer na prvi pogled morda apelira na eksces, vidi kot formiranje svobodnih spolov in spolnosti. 
Trg francoske revolucije 7 otvoritev 12. 11. ob 19.00 




Boj za prostore in
filme: 35. festival 
LGBT filma 
Portret gorece mladenke In potem sva zaplesala 

Jaz nemogoce Patricia Ortega 
Obmejne ptice Jordan Bryon 
Céline Sciamma 
photo: Claire Mathon 

F
estival LGBT filma letos praznuje 35. obletnico prve edicije, ki se je leta 1984 zgodila pod imenom Magnus. Festival je bil v tistih casih kurioziteta – nihce si verjetno ni predstavljal, da se bo prvi evropski LGBT filmski dogodek zgodil ravno v Jugoslaviji, je pa specificna vmesna pozicija stare države pomenila, da je festival lahko privabil gos te in filme tako z Vzhoda kot tudi z Zahoda stare celine. Ker so bili casi drugacni, cinefilstvo pri nas pa na vrhuncu, mu je uspelo pritegniti tudi razno liko domaco publiko vseh seksualnosti in spolov, dokler že leta 1987 ni bil medijsko izpostavljen, ceš da privablja v državo rizicno skupino, ki naj bi širila hiv virus. Eden od letošnjih filmov festivala, Lezbe kamera akcija, prikaže ravno to burno zgodovino boja za prostore in LGBT+ (v tem primeru predvsem lezbicne) reprezentacije ter deluje kot vzporedni komentar zgodovine našega festivala. Preden je LGBT+ populacija dobila svoje filme in festivale, so morale i gledalke_ci odraz svojih življenj iskati v delih, v katerih so bile i v najboljšem primeru tarce posmeha, v najslabšem so umirale i na najbolj brutalne nacine, a hkrati so se ucile i filme vzeti za svoje ter jih najprej s pomocjo svoje domišljije, pozneje pa s filmsko kamero z mašcevanjem in brezkompromisno pre oblikovati v LGBT+ dela. 35 let pozneje lahko zato gledamo plejado LGBT+ življenj, z njimi potujemo skozi razlicne prostore in casovna obdobja, se z njimi smejimo, mislimo, plešemo in vcasih trpimo. In ce že govo rimo o casovnih popotovanjih, ne moremo mimo Virginie Woolf in njene ga Orlando a, verjetno 
Levan Akin 

najbolj znamenitega casovnega popotovanja ose be, ki za namecek na sredi svoje poti menja spol. Ozadje nastanka znamenitega romana, ki ga je napajala strastna afera med eno najvecjih avtoric 
20. stoletja in svobodomiselno aristokratinjo Vito Sackville West, prikaže letošnji festivalski film Vita in Virginia. Filmu – kot poklon v svojih delih eksperimentalni Virginii – ne manjka inovativno sti, predvsem v izboru glasbe, ki ustvarja speci ficno atmosfero obdobja. 
Izrazita glasba, s katero nas film posrka v zgodbo, je kot rdeca nit prisotna v vec letošnjih delih: intriganten gruzijski nagrajenec Sarajeva, In potem sva zaplesala, v ritmu bobnov spremlja mladega plesalca Meraba, ki poskuša priti v elitni Gruzijski nacionalni ansambel. A spolno rigiden gruzijski ples se ne sklada z Merabovo mehkobo gibov, ki skozi celoten film do izjemnega zakljuc ka fizicno opozarjajo na pocasno spremembo v plesalcu, ki odkriva svojo seksualno identiteto. V prisrcnem filipinskem mladinskem filmu Billie in Emma upornico Billie in noseco odlicnjaki njo Emmo združi zacetniško nerodna kitarska serenada. Song Lang pa je vietnamski poklon Saigonu osemdesetih, v katerem se romanca med Dungom, lokalnim gangsterjem in pobiralcem dolgov, ter pevcem Linh Phungom odvije na kulisi tradicionalne potujoce opere Cai luong. Filmu uspe spretno vzporejati vizualno in vrednotno locena svetova: vietnamske retro ulice, kjer Dung nasilno pobira dolgove, in barvito performativno stjo opere, ki opeva tragicne romance in objokuje locene ljubimce. 
Privlacen in visoko stiliziran retro kic najdemo še v enem letošnjem filmu, skrivnostnem trilerju Nož v srce. Zgodba se dogaja leta 1979 v Parizu, spremlja pa režiserko gejevskih pornicev Anne, ki poskuša z novim filmom ponovno osvojiti svoje bivšo dekle, montažerko Lois. A ko se Anne pro-jekta loti, zacne nekdo ubijati njene igralce, film pa se prevesi v mrzlicno iskanje skrivnostnega morilca. 
Letošnjo festivalsko selekcijo ponovno za­znamuje mocno latinskoameriško zastopstvo, od koder v zadnjih letih prihaja vrsta inovativnih LGBT+ del: otvoritveni film prihaja iz Brazilije, ki je z zadnjo vlado doživela val tradicionalizacije in nasilja nad LGBT+ osebami. Greta (2019, Arman­do Praça) je intimen film o gejevskem medicin­skem bratu, Pedru, ki skrbi za hudo bolno trans-spolno prijateljico Danielo, vmes pa najde stik z obsojenim moškim na begu. Film pocasi razgrinja obcutke osamljenosti likov, ki pa najdejo intimno-st nepricakovano; podobno pa se brez odvecnih besed zbližata osebnostno nasprotna sostano­valca v argentinskem delu Svetlolasec. Gvate­malski Tresenje preizprašuje tradicije in ustvarja zadušljivo atmosfero, v kateri se znajde protago­nist Pablo. Ta živi v prestolnici, je porocen in ima dva otroka. Ko pove, da se je zaljubil v moškega, se njegovo življenje v tradicionalni katoliški državi iztiri, Pablo pa je prisiljen pristati na cerkveno konverzijsko terapijo. Jaz nemogoce pa je zgodba 
o
zamolcanosti interspolnosti. Mlada šivilja Ariel po boleci prvi seksualni izkušnji zacne odkrivati resnico glede svojega rojstva, telesa in identitete. 

Velikokrat spregledana tema interspolnosti in nasilja spolne binarnosti se pojavi še v dokumen­tarcu Brez predalckanja, v katerem interspolne osebe v svojih dopisovanjih in srecanjih govorijo 

o
izkušnjah prisilnih »normalizacijskih« operacij njihovih teles ter o razlicnih spolnih in seksual­nih definicijah. V dokumentarnih filmih navadno dobijo svoj glas najbolj marginalizirane identi­tete v družbi in sami LGBT+ skupnosti; letošnji izbor festivalskih filmov v tem ni izjema: Obmejne ptice nas popelje v Jordanijo, kjer bivajo LGBT+ osebe – gej imam, trans najstnica, iraški begunec in lezbicna aktivistka – v nekakšnem limbu med tradicijo, grožnjami s smrtjo in željo po svobodi. Mavricni oce osvetli ocete LGBT+ ljudi na Ki-tajskem, Calalai indonezijsko ljudstvo Bugis, ki binarizem moškosti in ženskosti zaobide s svojo klasifikacijo petih spolov, Queer Japan pa naslika barvito raznolikost LGBT+ scene in umetnosti v državi vzhajajocega sonca. 


Obrobnim temam in riskantnim podobam se ne izognejo niti igrani filmi letošnje selekcije: fran­coski celovecerec Divji je seksualno ekspliciten film o mladem seksualnem delavcu in njegovem iskanju emocionalne vezi z drugimi, nizkoprora-cunski eksperimentalni film berlinskih seksualnih delavk_cev, Žalostne hribovke, pa govori o se­ksualni politiki, patriarhatu in kapitalizmu preko bizarne zgodbe o izoliranih dekletih, ki nekje v hribih snemajo unikatne porno vsebine in jih predvajajo preko spleta. 
Ce smo clanek zaceli z delom Lezbe kamera 
akcija, v katerem režiserke, med drugim letos preminula babica lezbicnega filma, Barbara Hammer, premišljujejo o svojih zacetkih in boju za podobe, se zdi, da je leto 2019 obrodilo sadove 
B 

dolgoletnega dela pionirk. Uveljavljena ustvarjalka Céline Sciamma je letos v Cannesu dobila Queer palmo in nagrado za najboljši scenarij za svoj film Portret gorece mladenke, ki ga bo mogoce 
fi videti tudi na našem festivalu. Vizualno osuplji­va pripoved o slikarki in njeni portretiranki se odvije na kulisi neukrotljivega morja, simbolicne-mu nasprotju jasno dolocenih življenj žensk v 18. 
LG stoletju. Lezbicne podobe v igranih filmih poleg že omenjenih del zastopata še avstrijski film Tla pod nogami, o ženski, ki si kariero gradi z ucin­kovitostjo stroja, dokler je ne dohiti družinska bolezen, in romunski film Pogovori o tisti punci, o dveh dekletih, ujetih med medsebojno privlacnost na eni in breme romunske homofobije na drugi strani. 
Po 35 letih se spodobi, da gre letošnji pogled nazaj v cas zacetka festivala Magnus in svetovne krize umiranja zaradi aidsa: prikazani nizkoprora-cunski film Buddies (1985) je prvi celovecerec, ki je nacel tematiko aidsa, njegov režiser, Arthur J. Bressan Jr., pa je dve leti po izidu filma tudi sam podlegel bolezni. Film je bil odziv na hollywoodsko izogibanje temam homoseksualnosti in bolezni, ki je do takrat vzela že vrsto življenj. Letošnji nabor filmov kaže, da smo od takrat prišli dalec: tri desetletja pozneje so si LGBT+ osebe v svoji polikani razlicici izborile prostor v mainstreamu, a hkrati življenja tistih, ki se rigidnim kategorijam družbe ne prilagodijo zlahka, ostajajo zamolca­na. Tako LGBT+ filmski festivali ter nenehen boj za reprezentacijo in prostore ostajajo nujni, saj zagotavljajo, da svoj odsev v filmih in prostore druženja najdejo tudi najbolj odrinjeni. 
Jasmina Šepetavc 

Boj za prosto
filme: 35. festiv LGBT filma 



izmed protagonistk
ki je razvil nov družbeni spol, obenem pa tudi svobodno obliko seksualnosti. 
Kako je biti ženska v Tokiju ali na Japonskem? Kako se sami vidite znotraj japonske družbe? 
Biti ženska na Japonskem je še vedno težko. Zato pa nosim obleko iz lateksa, saj se želim na ta nacin osvoboditi razlicnih družbeno-spolnih vlog. Z nošenjem lateksa lahko presegam raso, spol in celo cloveško telo samo. Vecina ljudi se mi posmehuje. Ampak imam pa ogromno svobode. 
Materiali, ki jih uporabljate, se zdijo umetni in plasticni. Ali kaj razmišljate o tem, 
zlahka zlije z mojim telesom. Moje telo se razširi, zato ker je lateks kot njegova druga, umetna koža. Lateks je plasticen material in se nekega dne povrne nazaj v zemljo. 
Graham Kolbeins, režiser filma Queer Japan, je American, belec in strejt moški. Ali je po vašem mnenju naredil dober, korekten dokumentarec? Ali ste imeli kakšen zadržek glede tega, da režiser filma ni niti queer niti Japonec? 
Graham je zelo prijeten, vsi ga imajo radi. Jezikovni prepreki navkljub, je preprical vsakogar. Zaveda se odgovornosti, ki jo ustvarjanje takšnega filma nosi s sabo. Grahama je treba 
kakšen vpliv na okolje ima zelo ceniti, saj s tem filmom vaše ustvarjanje? širi zavedanje, osvešca. Ta film To, da je moja obleka iz lateksa, resnicno obožujem! je bistvenega pomena. Ko vanjo 
vpiham zrak, lahko dosežem Simona Jerala popolno obliko. Lateks je tudi izredno fleksibilen in se zato 
dokumentarca 

Queer Japan 
Živite in ustvarjate v Tokiju. Kako izgleda vaš vsakdan? 
Vecino casa preživim v svoji hiši, saj delam doma. Ker pa živim v bližini gejevske cetrti Shinjuku, se lahko pogosto dobivam s svojimi prijatelji. Obenem sem redna clanica najbolj fetiš zabave – Department-H, ki jo tam priredijo enkrat na mesec, in ki je zame tudi eden najbolj zabavnih dogodkov v Tokiju. 
Kako so figure iz lateksa postale medij vašega umetniškega izraza? 
Všec mi je bil film Vegas in space. Name je vplival prizor, kjer kraljica preobleke, drag queen, v filmu nosi žensko masko. Ko sem gledala ta film, sem odkrila, da bom bliže svojemu idealu, ce si nadenem masko. 
Kaj vam pomeni beseda queer? Ali se na Japonskem ta izraz uporablja? 
Ne poznam sicer vseh pomenov, ki jih v anglešcini zaobjema beseda queer. Na Japonskem pa to besedo uporabljajo zgolj doloceni inteligentni ljudje. Zame je queer nekdo, 
Intervju z umetnico 

Lady Galore 
otvoritveni šov sem želel, da je vse dokumenti­rano. Ker sem bil odkrit glede operacije in sem delil svojo zgodbo skozi film in preko so-cialnih omrežij, je moja kariera zacvetela. Ljudi ne zanima samo lepa podoba. Hocejo me spozna-ti in hocejo nekaj obcutiti, ko me vidijo na odru. »Biti odprta knjiga« je storilo prav to in še mnogo vec. 
V filmu dobimo dober vpogled v LGBTIQ-skupnost in dreg sceno na Nizozemskem. Kako ste vi doživljali njen razvoj in kako je danes? 
Mislim, da bi lahko rekel, da poc­nem vse to za dreg skupnost. Je mocna skupina posamezni­kov, ki hocejo biti del necesa. Vsi imamo svoje zgodbe in motivacijo. In na koncu hocemo biti cenjeni ter ljubljeni. Moja pozicija na dreg sceni je zelo po­dobna materinski figuri, in sem zelo spoštovan za ves trud, ki sem ga vložil v ustvarjanje dreg scene. Menim, da film to odkrito prikaže. To se tekom casa ni pretirano spremenilo. 
V LGBTIQ-skupnosti je videz, predvsem pa teža, še vedno precejšen tabu. Kako je to vplivalo na vas osebno in kako na dreg persono? 
Mislim, da je biti mocnejša ženska v družbi dandanes precej bolj sprejeto in proslav­ljeno, kot pa biti mocnejši moški. Samo poglejte si Lizzo, Beth Di­tto, Jill Scott in Adele. Moški ve­likokrat mislijo, da je mocnejša ženska z vecjo zadnjico in vecjim oprsjem videti super seksi. Tudi geji radi obožujejo samo­zavestno mocnejšo žensko. Moj uspeh kot mocnejša dragqueen je definitivno potrebno pripisati 
Lady zelo težko, saj sem se pocutil kot ista oseba. Samo zunanjost se je spremenila. Notranja lepo­ta je tisto, kar na koncu nekaj pomeni. In ja, mogoce hoceš biti nekako za oci … tu pa tam … lepota je v oceh gledalca. 
njihovi ljubezni in podpori moc­nejših žensk. Po drugi strani pa je mocnejši moški redko viden kot seksi in obcudovanja vre-den. Zame je bilo izjemno težko doživljati to razliko. Menim, da prihaja iz negotovosti ljudi in stremljenja k družbenemu ide­alu privlacnega moškega. Zdaj ko sem suh, ljudje reagirajo zelo drugace. Osvajajo me in kažejo interes zame. Na zacetku je bilo 
Miha Satler 
Kaj je bil povod, da ste se odlocili posneti ta film? 
Ljudje so mi govorili, naj ne op-ravim operacije, saj bom izgubil vse, kar sem uspel zgraditi. Oboževali so Galore zato, ker je bila debela in kljub temu po­polna, delovna ter glamurozna. Zdelo se mi je izjemno zanimi­vo, da je tako govorilo veliko ljudi in zato sem navezal stike z Dyzlo filmom, s katerim sem že sodeloval v preteklosti. Vprašal sem jih, ali bi me bili pripravljeni spremljati skozi proces ter po­sneti dokumentarec. Da bi vide­li, kako bi se spremenil in kako bi se spremenilo moje življenje. Odgovorili so mi, da ce bo kdo posnel ta film, morajo biti to oni! In tako se je nekaj mesecev kasneje zacelo snemanje. 

Dokumentarec predstavlja precej osebno zgodbo o tem, kako ste se borili s svojo težo. Vam je bilo težko sprejeti življenjsko odlocitev, ki zahteva precej poguma in odrekanja? 
Odlocitev je bila že sprejeta. Te operacije sem si želel že dolgo casa. A nikoli nisem imel dovoljenja, da jo opravim, zaradi zelo strogih zavarovalniških smernic. Težko je bilo dovoliti kameram in ljudem, ki jih na tisti tocki nisem dobro poznal, da so bili del nekaterih zelo osebnih trenutkov. 
Zgodba se nanaša tudi na dvome, ali bo izguba teže vplivala na kariero. Kako ste se spopadli z dvomi? 
To je bil poglaviten razlog, zakaj 

 maj, 1939 — 15.16. marec, 2019 

Barbari Hammer 
»Dotaknila sem se ženske, katere telo je bilo podobno mojemu, kar je bistveno vplivalo na vsa moja obcutenja. Zato moji filmi predstavljajo vaša telesa, vaša (lezbicna op. a.) obcutenja na platnu. Povezujem lastne cute, kot sta vid in dotik, in to je postalo moja lezbicna estetika.« Iz otvoritvenega nagovora obcinstvu, 28. LGBTFF, 24.11.2012 
Barbara Hammer je pionirka lezbicnega filma ter Queer Cinema, antološka umetnica na podrocju filma, videa, instalaci­je, performansa in multimedijev. Njena dela so bila razstavljena v vseh najpomembnejših svetov­nih zbirkah in muzejih. Rodila se je leta 1939 v Hollywoodu, v Kaliforniji. Odrašcala je v zelo rigidnem, stereotipnem okolju, ki je bilo prežeto s pravili o mo-ško–ženskih vlogah in odnosih, kar je pozneje vplivalo na njeno filmsko ustvarjanje. Leta 1961 je diplomirala iz psihologije na Univerzi v Los Angelesu in nato leta 1963 na Univerzi v San Franciscu najprej zakljucila ma-gisterij iz angleške literature, nato pa leta 1975 še magisterij iz filma na Fakulteti za filmske študije. V tem obdobju, v zacetku 70-tih let, pri svojih 30-tih letih se je prvic zavedela, da je lezbijka. Njeno življenje se je spremenilo. V letu dni se je locila od moža, zacela živeti v Berkeleyju, kjer ji je nekdo podaril super-8 kamero, s katero je posnela mnogo filmov. Tudi kratki film Dyketactics (1974), prvi film, ki eksplicitno prikazuje ljubljenje med dvema lezbijkama in ga je posnela lezbijka. V opusu, ki se razteza pre­ko štirih desetletij, je ves cas ostala zvesta eksperimental­nemu filmu. V sedemdesetih se je ukvarjala z reprezentacijo lezbijk in lezbicne seksualnosti. Ko se je razkrila, da je lezbijka, je opazila, da so lezbištvo, žen­sko telo in ženska seksualnost na filmskem platnu popolnoma prezrti. Zato je v svojih prvih filmih eksplicitno naslavljala vse mogoce tabuje, se osredo-tocala na seksualnost, men-struacijo, orgazem, vse, kar je bilo namenoma izpušceno in zamolcano. Ker je želela, da bi jo umetniški svet prepoznal ne le kot lezbicno umetnico, se je v osemdesetih osredotocila na abstraktno in opticno ekspre sivno reprezentacijo objektov in narave. V devetdesetih se je obrnila nazaj k raziskovanju lgbt in queerovske identitete in spol nosti ter postavila ženske nazaj v svoje filme. V tem obdobju je posnela prvi celovecerni film, Nitratni poljubi (1992), ekspe rimentalni dokumentarec, ki obravnava zatiranje in margina lizacijo LGBT ljudi od prve sve tovne vojne dalje in v katerem se sprašuje o pomenu zgodovine za posameznika, kdo ustvarja zgodovino in kako na to vplivajo dogodki, ljudje, ki so iz zgodovine izbrisani. Še vedno so jo zani male prezrte, tabu teme, zato v filmu prikazuje tudi spolni odnos dveh starejših žensk, lezbijk, ki jih obicajno ne gledamo skozi prizmo seksualnih subjektov. Po Nitratnih poljubih je prešla na raziskovanje zgodovine prezrtih lezbicnih umetnic, s filmi kot so Lover Other in The Female Closet. V svojem življenju je ustvarila preko 80 videov in filmov, za ka tere je prejela številne nagrade. Hammer, ki je leta 2012 obiskala tudi LGBTFF v Ljubljani, je pre minila 16. marca letos. 
Polona Cernic 

Barbari 

LEZBE KAMERA AKCIJA 
Dominantna filmska kultura je lezbijkam v preteklosti ponudila malo podob. V 60-tih so se lezbijke pojavile v nekaterih filmih, Ob-rekovanje (Children ‚ s Hour, 1961) in Ubijanje sestre George (The Killing of Sister George, 1968) a je bil njihov konec po vecini tragi-cen. V industriji, ki je pretežno moška so podobo in zgodbe lezbijk na platnu lahko zacele spreminjati le lezbicne in queer režiserke. Barbara Hammer se z ostalimi režiserkami, filmskimi kriticarka-mi ter drugimi pojavi v dokumentarcu Lezbe kamera akcija, kjer spregovorijo o pretresljivih in navdušujocih zgodbah o tem, kako so v filmu prikazale queerovsko identiteto od 70ih naprej. Pa tudi 
o doprinosu, ki so ga ženske režiserke imele na razvoj filmske industrije in reprezentacije seksualnosti ter spola na filmskem platnu ter o pomenu, ki ga ima film za razumevanje obojega. 
30 31 
Barbari Hammer 

Arthur J. Bressan, Jr 
skromnim proracunom 
27.000dolarjev. 

»Buddies je zgodba o dveh gejih, ki sta slucajno tudi cloveški bitji … To ni lepa stran gejevskega življenja. Za nami je desetlet­je paradnih filmov in filmov o razkritju in tudi sam sem posnel veliko takšnih zgodb. Toda ko se pojavi nekaj tako kriticnega, kot je aids, postane pomemb-no, da se naši umetniki lotevajo tega, kar se dogaja zdaj. Koliko prijateljev ti še mora umreti, da se boš razjezil ali razžalostil? Aids kriza je pokazala tudi to, 
. Bressan, Jr 
27. maj 1943 — 28. julij 1987 
da imajo geji in lezbijke izjemno podtalno moc, da se s koncnim življenjskim vprašanjem, kot je smrt, spoprimejo odlocno, junaško, pogumno, eticno, moralno, obcudovanja vredno. Buddies ni le film o aidsu, ampak tudi o tem, kaj se zgodi, ko se mora clovek kot samoten posa­meznik soociti z umiranjem, pa tudi s strahom in nevednostjo vseh nas … družbe.« 
Arthur J. Bressan, Jr se je rodil 
27. maja 1943 v New Yorku in odrašcal na ulicah, kjer so leta 1961 posneli mjuzikl Zgodba z zahodne strani (West Side Story). Izobraževal se je v javnih in zasebnih cerkvenih osnovnih in srednjih šolah, diplomiral na Iona College in magistriral iz ameriške civilizacije na Univerzi New York. Pouceval je na Power Memorial Academy v New Yorku in pozneje postal zvezni direk-tor/administrator za izobra­ževanje v North Hamptonu v Massachussettsu. Pri petindvajsetih letih je zapustil akademske vode, si pustil rasti dolge lase in stopil na pot filmske kariere, ki jo je zacel s snemanjem nemih super 8 filmov o seksualni politiki in pravicah manjšin. Kot neodvisni filmar je bil naklonjen kontro­verznim temam - njegov film Zloraba (Abuse, 1983) je bil pionirski pogled na pretepan­je otrok. Igrani film govori o mladem feminilnem fantu, ki se pred nasiljem staršev zatece k starejšemu geju. Zanimale so ga tudi aktualne teme, saj je posnel Gejevske ZDA (Gay USA, 1978), dokumentarni film o antige­jevski politiki razvpite Anite Bryant. V filmu Buddies pa je združil aktualni in kontroverzni pristop. Film je doživel svetovno premie­ro jeseni leta 1986 v San Fran-ciscu, v Castro Theater. Potem so ga predvajali v kinodvoranah, na šolah, univerzah, filmskih festivalih in v muzejih po vsem svetu. Prvo nagrado je dobil leta 1986 na Tyneside Film Festival v Manchestru, v Veliki Britaniji. 
Aprila 1987 mu je Združenje gejevskih filmskih producentov (Gay Film Producers Associa­tion) iz Los Angelesa podelilo posebno nagrado. Pri nas smo ga lahko videli v CD decembra 1986, v soorganizaciji Magnusa. Arthur J. Bressan, Jr je umrl konec julija istega leta zaradi zdravstvenih zapletov, poveza­nih z aidsom. Za njim so ostali njegovi starši in sestra, še naprej živijo pa tudi vsi njegovi filmski dosežki. S konca osem­desetih in zacetka devetde­setih se spomnimo nekaterih mainstream filmov, ki so na sprejemljivejši nacin sprego­vorili o aidsu, denimo TV film Zgodnja zmrzal (Early Frost, 1985), Dolgoletno prijateljstvo (Longtime Companion, 1989), Filadelfija (Philadelphia, 1993). Toda film Buddies ima prav posebno mesto, saj ga je posnel neodvisni gejevski režiser, tudi sam z izkušnjo aidsa. To je film tovarišev za tovariše. 
Suzana Tratnik 
»Ta film sem posnel zato, ker sem ga moral. Prišel je od srca.« 
Režiser Arthur J. Bressan, Jr se je udeležil Evropskega filmskega festivala in takrat dobil zamisel za film Buddies, prvi dramatizirani celovecerec o aids krizi. Scenarij zanj je napisal v zgolj petih dneh v San Franciscu, pri cemer so mu vsebinsko pomagali prijatelji z aidsom. Film je posnel v New Yorku, Washingtonu in San Franciscu, v neodvisni produkciji, z izjemno 



Popo Fan in 
kitajski queerovski
Zakaj si zacel delati filme? Si študiral režijo na univerzi?
Študiral sem na Filmski akade­miji v Pekingu. Toda po resnici povedano, nisem odrašcal s filmi. V otroštvu sem si želel postati pisatelj. A slišal sem, da se med študijem filma lahko izognem ucenju matematike, pri kateri sem bil zelo slab. Tako sem prišel na filmsko akade­mijo v Pekingu. Ceprav sem na akademiji veljal za zelo filmsko izobraženega, sem v resnici prvi dve leti dvomil o svojem zani­manju za film. Vse dokler nisem odkril neodvisnega queerovske­ga filma in z njim svojo ljubezen do tovrstnega žanra. 
Zelo kmalu si se razkril kot 
gej. Si imel veliko težav z okoljem, družino ali pri delu s filmi? 
Imel sem zelo hude težave s profesorjem na univerzi, ki me je vrgel iz predavalnice. In nekaj manjših prepirov s kolegi. Sicer pa je bilo tisto okolje razme­roma strpno. Družini sem se razkril leta 2009. Na zacetku je bilo, kot da bi vrgel bombo, pocasi pa so me zaceli razumeti. Niso ravno blazno navdušeni glede moje varnosti kot ustvar­jalca queerovskih filmov, cenim pa, da me v zvezi s tem nikoli ne obremenjujejo. 
Postal si tudi aktivist — si imel kakšno podporo starejših filmarjev? Te je 

Popo Fan 
morda podprl Cui Zi’en (videli smo nekaj njegovih filmov)? 
Delal sem z mnogimi kolegi, Cui Zi’en je eden od njih, saj je moc­no vplival name že v casu moje­ga študija. Drugi pa je Xiaogang Wei in njegove_i sodelavke_ci pri Beijing Gender; skupaj sva dela-la na nekaj filmskih projektih in tudi univerzitetno queerovsko delavnico. Ker pa zdaj živim v Evropi, sem spoznal tudi druge filmarke_je/umetnice_ke, kot je recimo Shulea Cheang, queer pankerica s Tajvana. Delal sem za njen prispevek na Beneškem 
O

bienalu in to je bila nepozabna izkušnja, od nje sem se res veli­ko naucil. 
Si bil seznanjem z LGBT filmi iz drugih držav in kako si jih našel in si jih ogledal? 
Zelo rad imam Rainerja Werner-ja Fassbinderja. To je eden od razlogov za to, zakaj se pocutim tako zelo povezan z nemškim filmom in kulturo. Kakšna škoda je, da ko danes omeniš Fass­binderja, vecina ljudi pomisli na Michaela »Fessbinderja«. Sem tudi velik oboževalec tajvan­sko-malezijskega filmarja Tsaia Ming-lianga. V queerovskem filmskem svetu pa resnicno obcudujem Honga Sang-soja kot zelo produktivnega in ustvarjal­nega režiserja, in Nadine Labaki, ki pogumno odpira vprašanja v svoji domovini Libanonu. 
Zadnja leta veliko potuješ. Si imel kakšne težave s kitajskimi oblastmi? Kako dobiš financna sredstva za svoje filme, ki zagotovo niso državna? 
Ne veliko, haha. Drugega ne mo-rem reci. Svoje filme financiram zvecine s sodelovanjem NVO-jev, pa tudi posameznih donatorjev. Želim si, da bi nekega dne lahko dobil državno podporo doma, upam, da se bo to zgodilo, dok­ler sem še živ. 
Mi lahko poveš vec o Beijing Queer film festivalu? 
To je underground dogodek, zasnovan leta 2001, ki je nepri-cakovano obstal vse do danes. Z izjemno radikalnim queerovskim demokraticnim vodenjem smo dve desetletji igrali gverilsko igro z oblastjo. To je najdlje tra­jajoci neodvisni filmski dogodek na Kitajskem. 
Lani si živel v Berlinu. Si imel nemško štipendijo in kaj si tam pocel? 
Tukaj bi rad naredil celove-cerni film o azijski queerovski skupnosti, ki pa ga je izjemno težko financirati, kajti v družbi resnicno primanjkuje zavedanja 
o raznolikosti. Tako sem pac zmanjšal svoj cilj na nekaj zace­tnih kratkih filmov. 
S cim se ukvarjaš sedaj in kaj bi si želel poceti v prihodnosti 
— in kje? Boš delal na Kitajskem ali bi raje ostal na Zahodu? 
Kratkorocno upam, da mi bo uspelo koncati dva kratka filma leta 2020. Potem bom videl, ali bom lahko pridobil sredstva za celovecerec. To je vedno vpra­šanje, cesa se bom lotil potem. Toda všec mi je ta vprašaj, ker pomeni veliko možnosti. Kot eno od možnih destinacij bi rad proucil tudi Slovenijo, ce koga zanima, da bi me angažiral? (Caz za reklamo, lol.) 
Suzana Tratnik 
Pripoved ni osnovana na udarnem prikazovanju 
lezbijk v družbi, temvec gre za zelo osebno doživljanje in kreiranje odnosa. Cemu odlocitev za takšno senzibilno 
in osebno zgodbo? 
Zanimal me je spektakel navad­nega, vsakdanjega. Vcasih je film zabava in LGBTQ+ filmi so 
tudi lahko zabavni, s karakterji, vecjimi od samega življenja, in z grandioznimi zapleti. Jaz pa sem ciljal na banalnost odnosa med dvema osebama, ki se privlaci­ta. Ne borita se proti velikemu antagonistu, temvec z majhnimi napakami in s šibkostmi, ki so del vsakega cloveškega življenja. 
Film ni klasicna coming out zgodba, marvec pripoved o odnosu med glavnima protagonistkama. Bi lahko razložili, zakaj takšna zgodba lezbicnega para? 
Ker sem slišal veliko takih zgodb ali sem jim bil prica. Ni lahko pri-ti do tocke razkritja v državi kot je moja. Mnogo ljudi je prehodilo dolgo pot in mnogi niso prišli do cilja. Zgodba v filmu se zgodi ravno nekje na tej poti. 
Osebi razlicno sprejemata in izkazujeta spolno usmerjenost. Kako je bilo to pomembno za dinamiko zgodbe? 
To je bila ena od glavnih premis filma. Napetost med njima, kaj si želita in kaj potrebujeta druga od druge in vse kulturne razlike med njima. Ena od njiju prihaja iz srednjega razreda in je odraš-cala v prestolnici, druga prihaja iz majhnega in zelo konservativ­nega mesta na severu. Za eno je zelo naravna stvar razkriti se, za drugo pa je to nekaj, kar si je nemogoce predstavljati. 
Je bilo to kljucno za prikaz sprejemanja LGBTIQ skupnosti v Romuniji? 
Nujno je malo pretirana izjava. Transformacija takšne vrste potrebuje cas in veliko dela. In film je na koncu dneva pac samo 
Bogdan Theodor
Olteanu 
film. Seveda je film lahko del gibanja in prispeva k družbenim spremembam. A obcasno po­trebujemo vec kot pa samo delo umetnosti. 
Film je posnet precej amatersko, kar je vizualno zanimiva odlocitev. 
Veliko zgodb se je tako kot ta v Pogovorih o tisti punci dogajalo v ozadju. Socialni mediji zares ponujajo ljudem nekakšno inti-mnost, varen prostor za zace­tek pogovora. Skype ali facebo­ok pogovor ni sicer nujno topel, vendar ponuja nekomu varnejši prostor kot pa v javnosti. 
Film ste ustvarjali skupaj s soscenaristkama Ano Ivan in Deniso Nito. Kako bi opisali delo in proces nastajanja zgodbe? 
Predlagal sem strukturo in grob osnutek filma in tako smo priceli delati na tem. Ana in Denise sta imeli osebno izku­šnjo, ki je bila tesno povezana z vsebino zgodbe in tako sta obogatili koncni scenarij. Poma­gali sta mi, da je film stvaren v romunski realnosti. 
Miha Satler 



Deborah Abate 
O
malo dokumentarcev na temo Da, v filmu se pojavi tudi moja interspolnosti, v katerih imajo sestra. V dokumentarcu sem se neposredni glas interspolne razkrila pred kamero. Ko sem osebe. Ko sem sama prvic videla se odlocila za sodelovanje, sem 
D
eborah Abate je švi­carska interspolna aktivistka, protago­dopisovanje velikokrat kljuc Mislim, da sedaj še bolj. Moja genderacija), ki se osredotoca za preživetje na zacetku družina je na dokumentarec 
na transspolna življenja in 
razkrivanja identitete, še zelo ponosna. Film še ni preve-izkušnje. V okviru projekta danes, ne le v preteklosti. den v italijanšcino, zato ga je 
nistka dokumentarnega filma 

je nastalo preko 100 kratkih meri prenesti na celovecerni 
Ugla Stefanía

noze katerekoli vrste duševnega 
pricevanja interspolnih oseb na platnu, mi je to spremenilo življenje. To izkušnjo sem želela predati dalje in morda pomagati komu, kot so v preteklosti zgod-be na platnu pomagale meni. 
Ob gledanju dokumentarca sem ob dopisovanju med M in vami pomislila, da je 
režiserki Floriane Devigne pove­dala, da naj ne racuna na moje razkritje. Cakala sem namrec na pravo priložnost. Nisem se želela siliti. Potem pa se je s fil-mom pokazala priložnost in sem si rekla, da je priložnost odlicna in da se ne bo kmalu ponovila. S sestro sva si zelo blizu, kljub desetletni razliki med nama. 
Kristjönudóttir
Jónsdóttir 
Ugla je soustvarjalka ec filmskega projekta My Genderation (Moja 
italijanski del moje družine videl le z angleškimi podnapisi. Odkar je bil film prikazan na javni te­leviziji v Švici sem prejela veliko pohval, spodbude in ljubezni. Presegla so vsa moja pricakova­nja. V dobrem smislu! 
Kje je bil doslej film prikazan? Kakšni so bili odzivi? 
Film je bil zaenkrat prikazan na vseh kontinentih, kar je res neverjetno. Odzivi so odlicni. Pohvalila ga je tako mednarod­na interspolna skupnost, kot tudi splošno obcinstvo. Prejel je nagrade na queer festivalih, kot tudi na verskih festivalih. To se redko zgodi. Zelo sem ganjena zaradi tega in mi daje upanje za prihodnost! Prepricalo me je tudi, da je spoštovanje osnovnih clovekovih pravic interspolnih oseb splošno sprejeto med ljud-mi, ki vsaj malo poznajo podro-cje. Še vedno so številne ovire, vendar jih bomo premagali. Smo na pravi strani zgodovine! 
Polona Cernic 
filmski format? 
Mislim, da bi morali tako v kratkih kot v celovecernih filmih prikazovati vec nakljucnih trans oseb. Pogosto filmi prikazujejo zgolj osebne trans zgodbe in reakcije nanje. Potrebujemo vec prefinjenih in kompleksnih likov, kjer se zgodba ne osredotoca le na njihovo transspolnost, tem­vec na širše vidike življenja. 
Prihajate z Islandije. Kakšen je položaj transspolnih oseb na Islandiji? 
Julija 2019 je bil sprejet nov zakon, ki je razširil nabor pravic transspolnih oseb. Transspolne osebe (vkljucno z mladoletnimi osebami, ki potrebujejo soglasje staršev) lahko sedaj spreme­nijo svoje ime in spol, ne da bi dobili kakršnokoli zdravstveno diagnozo. Kmalu bo na voljo tudi možnost tretjega spola za nebinarne osebe. Zdravstvena oskrba bo temeljila na privo­litvi. Dostop do zdravstvenega varstva, ki ga potrebujejo, bo omogocen brez formalne diag-
Ugla 
stanja ali motnje. Prav tako so trans osebe zašcitene pred dis-kriminacijo v vecini segmentov družbe. Se pa trans osebe na Islandiji še vedno soocajo s šte­vilnimi izzivi, in ker je novi zakon precej svež, še vedno obstajajo podrocja, ki potrebujejo izbolša­ve. Potrebno bo tudi zagotoviti, da se bo zakon izvajal v celoti. 
Na festivalu boste vodili filmsko delavnico? Kaj lahko pricakujejo udeleženke_ci? 
Na delavnici se bodo spoznale_i z osnovami filmskega ustvarja­nja, kar jim bo omogocilo, da ra­zišcejo, ki jih zanimajo. Delavni-ca bo udeleženim ponudila tudi priložnost, da posnamejo kratki film. Filmi bodo kasneje lahko objavljeni tudi na spletu. Izvedba delavnica bo v veliki meri odvi­sna od želja in zanimanj udele­ženk_cev in bo tako vzajemni proces med njimi in mano. Zato … naj vas ne bo strah in pridite! 
Polona Cernic izgubila zaposlitev, podporo prijateljev in družine, ki so mi stali ob strani. Kljub tej podpori pa je bil sprejem filma s strani splošne javnosti zame še vedno tveganje, ki pa ga je bilo vredno sprejeti. Obstaja namrec zelo razlicni. To je moc videti tudi v dokumentarcu. 
V filmu se pojavi tudi vaša sestra. Kakšen odnos imate danes z njo in s preostankom družine? 
Brez predalckanja (No Box for me. An Intersex Story). Diplomirala je iz družbenih ved na Univerzi Lausanne. Sooustanovila je organizacijo InterAction Suisse, v kateri se zavzemajo za clovekove pravice interspolnih oseb in združujejo skupnost inter-spolnih oseb v Švici. Zaposle­na je v feministicni in LGBT organizaciji Be You Network, ki skuša opolnomociti LBTIQ+ osebe v Švici. 
Da je za vas osebno politicno, zagotovo ni vprašanje. Vseeno me zanima, kako ste 
se znašli v dokumentarcu 
Brez predalckanja? 
Biti protagonistka v dokumen­tarnem filmu z interspolno tematiko ni bila lahka odlocitev in imate prav, še danes je to politicna odlocitev. Zame je sodelovanje v dokumentarcu pomenilo, da imam priložnost, da predstavljam interspolno skupnost. Hkrati pa me ni bilo strah, da bi zaradi sodelovanja 

Kako vidite ta vidik, tudi preko vseh zgodb, ki jih poznate kot soustanoviteljica organizacije za pravice interspolnih oseb v Švici? 
Drži, to velja še danes. Morda to drži še bolj za interspolne, kot za LGBT osebe. Še vedno je veliko prikrivanja zdravstve­nih informacij, interspolnost posameznika se pojavlja kot družinska skrivnost, tabu tema. Pogosto posamezniki izvedo, da so interspolne osebe po naklju-cju ali iz radovednosti, zanima jih recimo, kaj pomeni crka I v kratici LGBTIQ+. Nekateri resnico izvejo tudi na ta nacin. Potem pa to povežejo s seboj. To res kaže na znatno osamitev in nereprezentacijo interspolnih oseb. Sama se identificiram kot interspolna oseba od trenutka, ko sem se lahko poistovetila z drugimi osebami v skupnosti. Pripadnost skupnosti je nekaj zelo mocnega, kljub raznolikosti izkušenj in oblik interspolnosti! Smo si podobni, a hkrati smo vsi 
Deborah Abate 
filmov o transspolnih ljudeh. Ugla je tudi svetovalka ec pri medijskem projektu All About Trans, kolumnistka casopisa Metro in clanica sveta Trans Iceland. Na festivalu bo vodila il filmsko delavnico. 
Lahko na kratko predstavite filmski projekt Moja genderacija? 
Projekt Moja genderacija sta pricela Fox Fisher in Lewis Hancox, potem ko sta nastopala v britanskem dokumentarnem filmu My Transsexual Summer. Nista bila zadovoljna z avten­ticnostjo prikazovanja trans-spolnih ljudi, zato sta zacela s projektom, da bi vec trans oseb dobilo glas in bi bila naša življe­nja prikazana realneje. 
Format kratkega filma je za predstavljanje trans tematik zelo razširjen in v zadnjih letih smo videli mnogo dobrih kratkih filmov s transspolno tematiko. Kako to v vecji od njih je calalai. Ob prvem obisku filmske ekipe na otoku so se srecali z nepoznanim svetom, za katerega verjame, da je slika prihodnost. Bili so navdušeni nad sožitjem raznolikih spolnih identitet, zlasti na podeželju, kjer je filmska ekipa bivala med ustvarjanjem. Zato meni, 
O



Teddy na Berlinskem filmskem dve leti kasneje so priceli s publiko, video kasete pa preko raznovrstnost in presegajo festivalu. Leta 1995 je odprla predvajanjem Dyke-TV v New pošte pošiljale na dvajset tock v spolni binarizem ženskosti mednarodno umetniško agen-Yorku. nemško govorecem okolju, kjer in moškosti, s prepricanjem, cijo AHOI, preko katere je svoje so se ženske in lezbijke srece-da obstaja pet spolov, eden in druge dogodke, za katere je vsakih štirinajst dni. Dosegali družbo. FAB je bila kabelska festivala, prikazuje ženske sama nekoc dejala, da so vsi sta okoli 200.000 gledalcev. televizijska hiša, zato smo od-v kulturi South Sulawesi financno neuspešni. Dvajset let Laesbish-TV je bila prva lezbic-dajo predvajale na treh lokaci-Bugis v Indoneziji, kjer je sodelovala v žiriji nagrade na televizijska oddaja na svetu, jah v Berlinu za najrazlicnejšo stoletja sprejemajo spolno 

M
ahide Lein, rojena leta 1949 v Frakfurtu na Majni, je feministicna queer kulturna ustvarjalka in organizatorka iz Berlina, ki je med letoma 1991 in 1993 ustvar­
Lezbicna 
TV 
potovala po svetu z mednarod-nami. Mislim, da je bilo direk-no paleto umetnikov. torju FAB žal, ker je cenil naš fe-
ministicni pristop. Svetoval nam Kako je prišlo do nastanka je, naj se pridružimo ostalim lezbicne televizijske oddaje manjšinam. Vprašala sem ga, pred skoraj 30 leti? »Katerim manjšinam?« Postal je 
Kiki Febriyanti se je rodila v majhen kraju Bondowos, v Vzhodni Javi, Indonezija. Zanimanje za film je odkrila že v mladih letih med obiskovanje lokalnega kina.
jala televizijsko oddajo Laes­bish- TV, prvi lezbicni TV-ma­gazin na svetu. Pri ustvarjanju oddaje je sodelovalo 130 lezbijk in trans oseb. Ustvarjenih je bilo 27 enournih oddaj, za 200.000 veliko televizijsko obcinstvo ka­belskega programa FAB (Fern-sehn Aus Berlin). Od 70-tih let dalje je organizi­rala številne lezbicne, ženske Marca 1991 me je prijatelj režiser Rosa von Praunheim vprašal, ce bi želela produ­cirati lezbicno oddajo, ki bi bila izmenicno na sporedu z gejev­sko oddajo Andersrum, ki jo je sam produciral in je bila tedaj na sporedu že tri mesece. Takoj sem se strinjala. Prve pol leta sta bili oddaji izmenicno na sporedu vsak teden, kasneje pa rdec v glavo in ni odgovoril. 

Teme oddaje so bile raznolike: od eksperimentalnih filmov, do portretov umetnic, novic iz skupnosti itd. Kakšne cilje ste imele pri oblikovanju oddaje? 
Primarno smo oddajo ustvarjale za ženske, za opolnomocenje lezbijk in njihovo vecjo vidnost, pa tudi za širšo skupnost in 
Študirala je režijo in do sedaj posnela štiri dokumentarne filme: Don’t Call Me Crazy! (2008), Yup… It’s My Body! (2010), The Wizard of Canberra (2015), Calalai: In Betweenness (2015) in vec kratkih filmov. Dokumentarni film, Calalai: vmesnost, s katerim se predstavlja v OFF programu 
aktivisticno delovanje razširila tudi v Afriko in druge dela sveta. Borila se je za pravice spolnih delavcev, oseb z duševnimi mot-njami, proti pohabljanju ženskih spolnih organov. Afriške LGBT aktiviste je pripeljala v Berlin, promovirala kulturo Tibeta in 

Kaj je bil razlog, da se je oddaja koncala po dveh letih? 
Televizijska hiša FAB je želela razširiti oddajanje in so mislili, da bo to laže brez gejevske od­daje Andersrum. Ker smo odda­jo predvajale izmenicno z njimi, so prekinili sodelovanje tudi z vale. Teme oddaje so bile zelo raznolike, od aktualnih družbe­nih zadev, politicnih novic, novic s podrocja umetnosti, športa, vsakdanjega življenja, filmov, seksa, svetovnih novic, napove­di dogodkov, kriticne refleksije ženske in lezbicne scene in tako dalje, vedno z lezbicnofeminis­ticne perspektive. Laesbish-TV 
da je film, pomemben ne le zanjo osebno, temvec širše kot pricevanje harmonije sobivanja v raznolikosti. 
Kako ste se srecali z 
Navdušena sem nad njihovo kulturo in tradicijo ter razu­mevanjem raznolikosti spolnih identitet. 
Kje je bil doslej film prikazan? Kakšni so bili odzivi? 
Film je bil prikazan v vec delih Indonezije, v drugih državah Azije, v Afriki in Evropi. Tako na filmskih festivalih kot ostalih kulturnih in izobraževalnih dogodkih. Odzivi obcinstva so bili pozitivni, ker film prikazuje tematiko, ki ni širše poznana. Kot režiserka pa sem se tudi marsikaj naucila od obcinstva. 
Polona Cernic 
je bila odprta platforma za vse. 
Kako vidite današnjo lezbicno skupnost v Berlinu v primerjavi s skupnostjo v zgodnjih 90-ih? 
V 90-tih smo bile zelo ponosne na našo lezbicno skupnost. Da­nes je vidnih in razkritih veliko vec lezbijk, vendar smo še dalec, da bo homoseksualnost videna kot normalen nacin življenja v širši družbi, še zlasti to velja za druge kulture in družbe. Zato se mi zdi zelo pomembno, da smo pripravile dokumentarec najboljših izsekov iz 27 oddaj in da ga sedaj predstavljamo na dokumentarnih ter queer festi­valih po svetu. 
ženskami v kulturi South 
Sulawesi Bugis?
Ženske so v filmih redko portretirane brez stereotipov. Za režijo filma sem se odlocila, ker mislim, da so ženske v kulturi Bugis pomembne, zato sem njihove zgodbe želela deliti širše. Mnogo sem se naucila od njih. Predvsem me je navdihnilo, da podirajo družbene stereoti­pe in tabuje že vrsto let. 
Ste bili med ustvarjanjem dokumentarca nad cim 
preseneceni? 
Bila sem presenecena nad od­prtostjo in prijaznostjo žensk. 
je celoten november gostja v rezidenci Mednarodnega graficnega likovnega centra v Ljubljani. 
Jury 2019 
Popo Fan je kvir filmski ustvarjalec in aktivist. Njegovi filmi vkljucujejo teme, kot so istospolna poroka (Novi Peking, Nova poroka), transspolnost (Bodi ženska), feminizem (VaChina monologi). Njegova trilogija Kitajska omara, Mavricna mama, Mavricni oce, osredotocena na LGBT družine na Kitajskem, je mocno vplivala na kitajsko družbo. Njegovo neumorno delo na podrocju LGBT vidnosti vklju-cuje tudi to, da je vec kot desetletje organizator kvir-filmskega festivala v Pekingu in ustanovitelj kvirovske­ga video izobraževalnega tabora. Leta 2011 je prejel nagrado Prizma na festivalu lezbicnega in gejevske­ga filma v Hong Kongu. Leta 2016 je osvojil nagrado za najboljši kratki film na Chouftouhonna, Mednarodnem festivalu feministicnega umetniškega filma v Tunisu (VaChina monologi). Leta 2017 je sodeloval na talentih Berlinala, v letu 2019 pa je bil clan žirije nagrade Teddy. 
Popo Fan is a queer filmmaker and activist. His films featured topics 

such as same sex marriage (New Beijing, New Marriage), transgender (Be A Woman), feminism (The VaChina Monologues). His trilogy Chinese Closet, Mama Rainbow, Papa Rain­bow, focusing on LGBT families in Chi­na, had made strong impact on the Chinese society. His tireless work­ing on LGBT visibility also includes serving as organizer for the Beijing Queer Film Festival for more than a decade, as well as founder of Queer University Video Training Camp. In 2011, he received Prism Award from Hong Kong Lesbian and Gay Film Festival. And in 2016 he won the best short film at CHOUFTOUHONNA, Tunis International Feminist Art Film Festival (The VaChina Monologues). He participated in Berlinale Talents 

Mednarodna 
2017. He is also the jury of Teddy last work is fiction short film ‘’Lui Award in 2019. Lack, tú no tienes la culpa’’ / ‘’Lui Lack, It’s Not Your Fault’’ about 
sexual abuse. 
Stefan M. Mladenovic se je rodil 17. 7. 1991 v mestu Niš, Srbija. Leta 2014 je diplomiral na Filozofski fakulteti in leta 2015 magistriral. Tekoce govori anglešcino in španšcino. Ustvaril je vec gledaliških iger za otroke in odrasle. V preteklosti je igral v zelo uspešnih igrah Družinske zgodbe in Namišljeni bolnik. Prav tako je ustvaril mini spletno serijo Diktafon morilca v španšcini, ki si jo je mogoce ogledati na youtubu. Poleg gledaliških in filmskih nastopov je sodeloval v televizijskih oddajah Jutro spremeni vse in Narodno gledališce v desetih poglavjih. Za prvi kratki film Quiero decirte / Rad bi ti povedal je prejel vec nagrad. Stefan je sodeloval tudi z Zijah A. Sokolovic pri projektu za ot­roke s posebnimi potrebami in režiral kratki film … ker obstajam. Zadnje njegovo delo je igrani kratki film Lui Lack, tú no tienes la culpa / Lui Lack, to ni tvoja krivda, o spolni zlorabi. 

2014 and got Master’s dregree in 2015. He is fluent in English and Span­ish. He has done a lot of theatre plays for kids and adults. In the near past he took a role in very successful plays ‘’Family Stories’’ and ‘’The Imaginary Invalid’’. Also he has done a mini-web series ‘’Dictaphone of a Murderer’’ in Spanish, which can be viewed on YouTube. Beside theatre and film ap­pearances he took part in TV shows ‘’Morning Changes Everything’’ and National Theatre in Ten Chapters’’. Stefan’s first short movie is ‘’Quiero decirte’’ / ‘’I Would Like To Tell You’’ which is award-winning film. Also Stefan has collaborated with Zijah A. Sokolovic on a project for childrens with disabilities and directed short movie ‘’…because I exist’’. Stefan’s 
žirija/International
Jury 2019 
Valerie Wolf Gang je slovenska intermedijska umetnica, videastka, režiserka in pedagoginja. V svojih de­lih pogosto raziskuje odnos med clo­vekom in tehnologijo, redno sodeluje z razlicnimi strokovnjaki in umetniškimi kolektivi, njena dela pa so razstavlje­na v številnih mednarodnih galerijah. Je ustanoviteljica UV Arthouse, ki producira eksperimentalne filme in vi-deoinstalacije ter raziskuje podrocje novomedijskih tehnologij in interak­tivnih multimedijskih del. Njeni filmi so predstavljeni na številnih mednaro­dnih festivalih, pripravlja doktorat s podrocja obogatene resnicnosti in je strokovna sodelavka Institute of Fine Arts Vienna. 
Valerie Wolf Gang is a Slovenian inter-media artist, videographer, director and lecturer. In her works, she often researches the relationship between man and technology, she regularly collaborates with various experts and different art collectives, her works are exhibited in various international galleries. She is the founder of UV 

Arthouse, which produces experi­mental films, video installations and researches in the field of new media technology and interactive multime­dia works. Her films are often fea­tured in international film festivals, she is preparing a PhD in the field of augmented reality and is a profes­sional associate at the Institute for Fine Arts Vienna. 


Ljubljana LGBT Tour odkriva tocke, ki so pomembno zaznamovale ljubljanski in slovenski LGBTQ+ aktivizem, pa tudi zgodovino pred njim. Dveurni sprehod prikaže Ljubljano skozi boje za pravice LGBTQ+ skupnosti. 
Festival so podprli: 

Slovenski filmski center podpira filmsko kulturo. Slovenian Film Center supports Film Culture. 

SEM HIV POZITIVEN, A NE PRENAŠAM VIRUSA. 
Znanstvene raziskave dokazujejo, da imajo osebe s hivom, ki se zdravijo, nezaznaven virus in ga ne morejo prenašati naprej. 
Zahvaljujoc zdravilom za hiv #UequalsU #N=N - Nezaznavno = Neprenosljivo 
to danes zmoremo. 

TASP Zdravljenje kot preventiva 


plushivisti.si | kajisces.si | 


Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS 
Cristina Perone, Cliccaquě | Giorgia Di Pasquale 

Srecanje LGBT literature ex-yu 
 ex-yu 

petek, 22. 11. 
10.00-15.00 
FF, Modra soba: okrogla miza 
20.00 
Galerija Škuc: literarno branje 
Srecanje LG

S 

LGBT 
knjižna zbirkaLambda 
V petek, 13. 12. ob 20.00, vas vabimo v Galerijo Škuc na tradicionalni vecer Lambde – s predstavitvijo novosti, razprodajo in zdravico. 
NOVEJŠE IZDAJE 
NINA DRAGICEVIC: Ljubav rece greva, VESNA LIPONIK: roko razje, TIBOR NOE KISS: Inkognito, UROŠ PRAH: Udor, GILLES SEBHAN: Salamander, MOZETIC/ŠARIC: Ahil in Patrokles