TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo Irt obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za ’4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 3. julija 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 76.
VI. Ljubljanski veliki semenj.
Že teden dni je Ljubljana v živahnejšem razpoloženju. Ne samo na sejmišču in njega neposredni okolici, ampak tudi po ljubljanskih ulicah, kavarnah in restavracijah, povsod zapaziš nenavadno živahnost. Kakor da je spremenila Ljubljana te dni svoje fi-listrsko lice in postala kar čez noč pravi trgovski emporij.
Živahnejše vrvenje po ulicah, predvsem intenzivnejši automobilni promet, tujci, mnogo trgovcev in trgovskih zastopnikov zlasti iz Avstrije, Julijske Krajine, Grške, da ne omenimo številnih udeležencev iz vseh predelov naše države, so prinesli v Ljubljano novo življenje. Ako se je že pred otvoritvijo, pri obilnih prijavah izkazalo, da je bila bojazen, da se semenj letos zbog težke gospodarske krize no bo obnesel, se je kmalu po otvoritvi, že prve dni semnja moral vsakdo prepričati, da je naš semenj podal nov dokaz, da ostane v našem gospodarskem življenju stalna institucija, ker je razmahu naše podjetnosti, naši produkciji, poletu naše trgovine, neob-hodno potreben.
Smotreni domači producenti so prišli do spoznanja, da je velesemen j na jugodnejše tržišče za navezanje trgovskih stikov najboljše sredstvo. Domača pohištvena industrija, katero smo prej pogrešali, je letos precej dobro zastopana in ne bo odrezala slabo. Nekatere garniture, kakor spalne sobe, jedilnice i. dr. so že večkrat prodane. Naj služi to v bodrilo vsem onim, •*:i so v stanu izdelati kvalitativno blago, a se niso do danes še upali pokazati svojih izdelkov na semnju.
Zadovoljivo oddaja tudi čevljarska stroka, ščetarska, košarska in klobu-čarska.
V prirojeni jim skromnosti se naši obrtniki tudi to pot niso udeležili ve-, lesejma v onem številu kakor bi bilo to pričakovati tako z ozirom na številnost domačega obrtništva, še bolj pa z ozirom na-dejstvo, da pomeni udeležim na ljubljanskem semnju za vsakega obrtnika dobičkanrisno investicijo.
Večje zaključke med industrijo je zlasti beležiti glede svinca, avtomobilov, strojev za obdelovanje lesa, kemičnih proizvodov. Grki iz Soluna se zanimajo za les in opeko, pa tudi za perilo (moške srajce i. dr.).
Obisk semnja je zadovoljiv. V nedeljo je obiskalo semenj okoli 10.000, v pondeljek 10.000, a v torek 15.0000 ljudi, največ posetnikov se pričakuje za nedeljo. Seveda je med posetniki dobršen del radovednežev, toda tudi ti dajo semnju svoj obolus, kajti vsako pride na svoj račun. Več kakor vsako leto prej se je udeležilo letošnjega semnja zelo veliko število prodajalcev najrazličnejših igrač, ekspresnih čisli), novih pripomočkov za kuharic:-in drugih zanimivosti, ki vlečejo vsakega. Značilno je, da je češki trgovec s patentiranimi žogami, ki so se kaj kmalu razširile po celem semnju, prodal samo prve dni za 35.000 Din žo
Tudi inozemstvo se je prepričalo o važnosti ljubljanskega semnja in je letos izredno dobro zastopano. Pričakovati je, da bo letošnje ugodno razpoloženje, živahni razvoj kupčijskih pasi o v in stalno naraščanje posetnikov privabilo za prihodnje leto še večje število inozemskih tvrdk, ki se morajo prepričati, da nudi ljubljanski semenj najgodnejše tržišče za ves Balkan.
Odmevi resolucij ljubljanske konference zbornic.
Kakor smo že poročali, je konferenca zbornic kralevine SHS, ki se je vršila v Ljubljani dne 24. in 25. pr. m., z ozirom na dejstvo, da se v Narodni skupščini rešujejo pogodbe in konvencije s /kraljevino Italijo, katere, kakor se zdi, težko tangirajo našo pomorsko politiko, a niso imele gospodarske korporacije niti prilike biti zaslišane, ko so se vršila pogajanja, poslala predsedništvu Narodne skupščine brzojavko, v kateri opozarja na največjo opreznost, da ne bi se z iz-glasanjem jeli konvencij in pogodb povzročila škoda gospodarskemu razvoju celokupne države.
Resolucija je očividno napravila na merodajne faktorje precej mučen vtis, kajti minister dr. Ninčic jo je v Narodni skupščini že drugi dan, v debati o nettunskih konvencijah, nekoliko-krat citiral. Toda poglejmo, kako omalovažuje minister dr. Ninčič glas najodličnejših in najmerodajnejših gospodarskih zastopnikov cele države, to je bas onih, na katerih mnenja bi se moralo pri sklepanju nettunskih konvencij največ ozirati. V debati v Narodni skupščini navaja minister dr. Ninčič dobesedno:	>Neke	t	r	go-
bčke komore donose resolucije protivovih konvencija i jih upučuju o v d j e.« — ^Trgovačke komore donose resolucije koje se sire po c e ] o j zemlji.« — »N i j e 6 u 11 a r o d oni u Zagrebu... niti s n narod trgovačke komo-r e.«
Minister dr. Ninčic je s tem nehote izdal, kako zelo neprijetna mu je resolucija zbornic, obenem pa je s tem tudi pokazal, kako malo se je pri sklepanju nettunskih pogodb in konvencij oziralo na zahteve gospodarskih krogov, ker se celo sedaj svarila teh krogov tako bagatelizirajo. Minister Ninčič si ni očividno svest težkih gospodarskih posledic, ki jih bodo imele pogodbe, ako se ratificirajo brez vsakih izprememb. Zbornice niso za ministra dr. Ninčiča narod! Mar predstavljajo interese našega naroda oni inozemski bankirji, tovarnarji, trgovci in tisoči delavcev, katerim odpira minister dr. Ninčič z nettunskimi pogodbami pot v Jugoslavijo? Ali ni še pri nas dovolj brezposelnosti in mize-ri je?
Ratifikacija nettunskih konvencij se je odgodila za nekaj mesecev. Za odgoditev je bil brez dvoma merodajen tudi glas zbornic, izražen v zgoraj navedeni resoluciji! V eminentnem interesu celokupnega našega gospodarstva bi bilo želeti, da se pred ratifikacijo konvencij zasliši tudi mnenje strokovnjakov iz gospodarskih krogov in da si vlada ne nakoplje one velike odgovornosti, ki jo bo sicer morala prevzeti za katastrofalne posledice, katere morajo neminovno izzvati konvencije, ako jih bo skupščina ratificirala brez vsakih izprememb!
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
Italijanski ukrepi za po- j vzdigo narodnega gospo- j darstva.
Italijanski ministrski svet je na i svoji seji dne 30. pr. m. po proučitvi gospodarskega položaja sklenil uve- | sti celo vrsto mer, s katerimi bi se naj : pomnožila produkcija, znižali režij- j ski stroški in s tem tudi cene produk- j tom. Da to doseže, je ministrski svet j odobril osnutek odloka, ki določa med drugim:
Od 1. julija 1926 do 30. junija 1927 je načeloma prepovedano graditi lu-ksusne stavbe, v prvi vrsti pa vile in izolirane gosposke hiše. Graditi se smejo le stanovanjske hiše za delavce, kmete, uradnike in za srednje sloje. Do novih odredb je od 1. julija naprej prepovedana otvoritev novih barov, slaščičarn in nočnih shajališč. Od 1. julija do nadaljnjih odredb smejo dnevniki izhajati kvečjemu na 6 straneh, pri čemer jim je pa zabra-njeno povečati format. Nadalje so j s 1. j u 1 i j e m do nadaljnjih odredb delodajalci pooblaščeni zvišati delovni čas od 8 na 9 ur. Nadalje je tudi pod gotovimi pogoji zopet dovoljeno uvažati iz inozemstva stroje in orodje carine prosto. Bencin se bo smelo odslej do preklica uporabljati samo zmešan s petrolejem.
Producirati več in trošiti manj,« to je deviza sedanje italijanske gospodarske politike in ta deviza je bila tudi merodajna za izdajo gornjih ukrepov. Pri debatah o povečanju produkcije se je polagalo predvsem veliko važnost na podaljšanje delovnega časa od osem na devet ur. Vlada je pri tem poudarjala, da nikakor noče odvzeti delavstvu socialne prido-nitve — osemurnega delavnika, ampak je ta mera samo začasna, da da tudi delavstvo svoj tribut za ozdravljenje narodnega gospodarstva. Delavske korporacije fašistov so te ukrepe odobrile ter zagotovile svojo pomoč za izvedbo ter mer z največjo disciplino.
Ker se deveta delovna ura ne bo pri mezdah računala kot nadura, ampak kot navadna delavna ura, pravi italijanski delavski list (Lavoro d’Ita-lia), ki odobrava podaljšanje delovnega časa, da nudi s tem italijansko delavstvo zelo dragoceno pomoč za omiljenje gospodarskih težav, koje preživlja italijanski narod in da da s tem najboljši dokaz, kako se zaveda svojih državljanskih dolžnosti.
PROŠNJE ZA KREDITE PRI NARODNI BANKI.
Prošnje, katere dobiva Narodna banka za nakazilo kreditov industrialcev, so večinoma tako nepopolne, da Narodna banka pri najboljši volji ne more ničesar z njimi začeti. Prožnje, katere se vlagajo, morajo vsebovati sledeče podatke: a) o obsegu obrata; naznačiti je treba, s katero produkcija se podjetje bavi. V tem oziru ne zadostuje, da se navaja: ■ izdelujem platno«, ampak je treba tudi navesti, iz fesa se to platno izdeluje, b) o letni kapaciteti podjetja, n. pr. število delavcev, število porabljenih konjskih sil itd. c) končno je treba naznačiti premoženjske razmere in navesti podatke o vrednosti inventarja in investicij, o vrednosti napravne in obratne glavnice in o višini dolgov.
Sklepi Zveze trgovskih gremijev in zadrug.
Na podlagi razprav na konferenci Zveze trgovskih gremijev, ki se je vršila pred občnim zborom v Kranju, dne 26. p. m., so se storili naslednji
1. Prihodnji občni zbor Zveze gre-mijev se vrši v Ptuju.
2. Sklene se obligatorna uvedba legitimacij za trgovske potnike in sicer za inozemske v smislu tozadevnih določb trgovskih pogodb, za tuzemske pa v analognem smislu z obvoznim vidiranjem. Zveza ima naprositi ministra trgovine in industrije, da izdela tozadevne enotne predpise za celo državo.
3. V zadevi neprilik, ki nastanejo trgovcem vsled naknadnega uterjava-nja carinskih pristojbin radi pogreškov pri carinjenju se sklene intervenirati pri generalni direkciji carin. Obenem se sklene ponovno intervenirati tam v zadevi hitrejšega carinjenja poštnih paketov in poslovanja ca-cinskega biroja ter pravilnejše klasifikacije blaga pri carinjenju ter toč-nejšega poslovanja od strani carinskih uradov, da se sedanje reklamacije in pritožbe radi nepravilnega carinjenja reducirajo na minimum.
4. Pri ministrstvu pošte in brzojava se sklene intervenirati radi uvedbe večjega formata poštnih dopisnic, izmenjave železne telefonske žice, razširjenja inozemskega telefonskega prometa in znižanja telefonskih pristojbin.
5. Pri ministrstvu trgovine in industrije, kakor tudi pri Upravi Narodne banke se sklene intervenirati, da se trgovskim tvrdkam v Sloveniji omogočijo direktni krediti pri Narodni banki v obsegu, ki je potreben za r.ašo konkurenčnost v ekspertnem in importnem prometu.
6. Sklene se predložiti ministru financ zahteva za izpremembo zakona o kaldrmini v tem smislu, da bi se pri posameznih carinarnicah iz naslova kaldrmine nabrani denar nakazoval brez posebnih prošenj direktno občini na sedežu carinarnice za vzdrževanje in tlakovanje dovoznih cest k carinarnici.
7. Sklene se dejstvovati pri tarifnem odboru na to, da se pri oddaji blaga upelje enaki stojnine prosti ležarinski rok, kakor pri predaji blaga.
8. Slovenskim članom odbora za proučevanje zakona o carinski tarifi ima Zveza dostaviti predloge za izpremembo carinske tarife s prošnjo, da jih pri definitivni redakciji zakona upoštevajo.
9. Zveznemu načelstvu, se nalaga, da prouči vprašanje ukinitve davčnih potrdil ter da predloži tozadevno poročilo prihodnji seji širšega odbora.
10. Z ozirom na pritožbo nad previsoko provizijo za nabavo deviz se sklene posredovati pri društvu denarnih zavodov, da se tozadevni stroški znižajo, obenem se sklene, da ima Zveza posredovati pri Narodni banki, da se termin za obračun eksportnih deviz preloži od pol 11. na 12. uro.
11. Zvezni pisarni se nalaga, da posreduje pri resortnih ministrstvih, da sa čimpreje uvede izenačenje koledarja za celo državo, ker sedanje stanje zelo ovira poslovne kroge.
12. Sklene se, da posreduje Zveza pri ministrstvu za notranje zadeve, za trgovino in industrijo ter za socijalno politiko, da se izdejstvuje enotno
Tajniško poročilo Zveze trgovskih gremijev,
podano na občnem zboru Zveze gre-mijev dne 28. junija 1926 v Kranju.
ureditev delavnega časa in praznova- j nja praznikov.
13. Nujno potrebna je zopetna uvedba reekspedicije za trgovsko poslovanje, posebno v interesu naše izvozne trgovine. Zato se nalaga Zvezni pisarni, da posreduje pri ministrstvu saobračaja, da se podeli pravica reekspedicije z direktnimi tarifami tvrdkam, ki imalo lastne industrijske tire, kakor tudi javnim skladiščem.
14. Pri gradbeni direkciji se sklene intervenirati, da se kolavdacijsko postopanje pospeši.
1-5. Zveza ima posredovati pri velikih županih, da se ob priliki prošenj in raznih cerkvenih prireditev prepove prodajanje sejmarskega in kramarskega blaga na stojnicah okrog cerkev, ako na ta dan ne pade kramarski sejem.
16. Odbor Zveze gremijev se pooblašča, da prouči vprašanje premem-be Zveznih pravil in stavi tozadevne eSoupojzi poj ruAaup nu o8o[pajd občnega zbora, ki se ima sklicati meseca novembra t. 1., odnosno da iz-dejstvuje oblastveno odobritev izpre-menjenih pravil na podlagi pismenega pristanka potrebne večine Zveznih delegatov.
češkoslovaška trgovska bilanca.
Državni statistični urad priobčuje pravkar številke o uvozu v maju. Znašal je — brez tranzita — 484.000 ton in 76.500 kosov v vrednosti 1.079 milijonov čeških kron napram 397.000 tonam in 89.000 kosom v vrednosti 1174 milijonov čeških kron v maju 1.1925. Od januarja do inkl. maja je znašal ves uvoz 2,391.000 ton, 512.400 kosov, 6179 milijonov čeških kron; lani pa: 2,067.000 ton, 440.000 kosov, 6636 milijonov čeških kron. Ker je znašal izvoz v maju 803.000 ton in 626.500 kosov v vrednosti 1219 milijonov, je bila trgovska bilanca v maju za 140 milijonov čeških kron aktivna, v lanskem maju pa za 153 milijonov Kč. Glavne dežele, ki so poslale v maju blago v Češkoslovaško, so bile p<> j vrednosti blaga sledeče (v %)'.
	Maj 1926	Maj 1925
Nemčija	20.47	37.96
Poljska	6.08	4.32
Ogrska	5.93	4.77
Avstrija	5.72	7.58
Vel. Britanija	5.08	3.41
Francija	4.38	4.72
U. S. A.	4.32	4.06
Rumunija	4.31	2.14
Jugoslavija	3.48	2.83
Nizozemska	3.45	3.30
Italija	2.75	7.62
Švica	1.70	1.86
Belgija	1.32	1.18
Rusija	0.32	0.15
Egipt	0.10	0.03
Druge	30.49	14.07
Dospelost nekaterih perijo-dičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
t. Od kuponov ali dividend kakor tudi od tautijein se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10, pripomba 5).
2. Do dne 15. julija t. L morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na se-■/.namek (tarifna postavka 37).
3. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati dragi obrok od 1. do vštetega 15. julija t. 1. Za zamudna plačila se poleg 8% obresti pobere «e kazenski znesek v dvakratni izmeri nepoložene takse (tarifna postavka 12., pripomba 12.).
4. Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1926 do hi. julija 1926. Za zamudna plačila se pobere kot 'kazen trikratni znesek redne takse. (Tarifna postavka 62.).
Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničar-Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta št. 14. — Glej današnji inserat na četrti strani!
Karakterizacija položaja, trgovstva.
Preteklo leto in prva polovica letošnjega leta pomenita zelo težko prehodno dobo za naše trgovstvo, dobo dogodkov dalekosežne važnosti in nagel preokret v eksistenčni borbi. V vseh panogah trgovskega prometa zaznamujemo znatno padanje cen. Poleg tega pa je nazadoval tudi pri večini obratov še poslovni promet. Vzroki teh pojavov so splošno znani. Poslovni promet v trgovini se je skrčil deloma vsled splošne štednje, deloma vsled konkurence zadružnih trgovin, ki pritegujejo nase znaten del prometa, deloma pa tudi vsled centralizacije dobav, ki je bila izvedena v teku letošnjega leta. Najtočnejše zrcalo težavnega položaja trgovstva nam nudi primerjava indeksnih številk ob početku lanskega leta s sedanjimi. Padanje cen ni ostalo brez uničujočih posledic in škod za naše trgovske kroge. Začetkom lanskega leta je znašal indeks poljedelskih pridelkov januarja 2164, julija 1922, decembra | 1478, aprila 1926 pa 1420; živina in j produkti: januarja 1925 2263, julija 1787, decembra 1895, aprila 1926 pa pa 1645; sadje in zelenjava: januarja 1925. leta 1859, julija 1633, decembra 1477, aprila 1926. leta 1508; gradivo: januarja 1925. leta 2191, julija 1856, decembra 1774, aprila 1926. leta pa 1890; kolonialno blago:	januarja
1925. leta 1531, julija 1474, decembra 1356, aprila 1926. leta 1368; industrijski izdelki: januarja 1925. leta 2067, julija 2040, decembra 1862, aprila
1926. leta 1705; celotni indeks: januarja 1925. leta 2012, julija 1785, decembra 1640, aprila 1926. leta 1593.
Z drugimi besedami povedano, so cene v toku preteklih pet četrtletij nazadovale: poljedelski produkti za 744, živina in produkti za 618, sadje in zelenjava za 351, gradivo za 301, kolonialno blago za 163, industrijski izdelki za 362, celotni indeks za 419 točk, ali v odstotkih izraženo: poljedelski produkti za 34.5, živina in produkti za 27, sadje in zelenjava za 19, gradivo za 14, kolonialno blago za 10.7, in-dustr. izdelki za 17.7, celotni indeks za 20.8%.
V teh številkah so točno znazorjene vse težkoče poslovnega in konkurenčnega položaja našega trgovstva v preteklem letu. Na padanju cen tudi visoka carinska tarifa, ki je stopila mesec dni po našem lanskoletnem občnem zboru v Rogaški Slatini v veljavo, ni mnogo spremenila. Nasprotno pa je ta proces tarifna reforma z dne 1. oktobra, s katero je bilo ko-nečno vse železniško omrežje v Sloveniji združeno v eno tarifno enoto in je prenehalo lomljeno računanje ta-! rif, le pospešila. Tako vidimo, da je j edino naravni zakon ponudbe in po-I vpraševanja o blagu brez pomoči pro-tidraginjskih ukrepov v stanju regulirati cene. Kljub temu se je lansko jesen pojavil v našem ministrstvu za socijalno politiko načrt novega dra- j ginjskega zakona,1-ki naj bi bil vzako- j nil izvanredne ukrepe za pobijanje j draginje ter uvedel novo določevanje cen po posebnih odborih in celo možnost rekvizicije trgovskih lokalov. Dejstva, ki so za vsakega očividna, ministrstvu niso bila dovoljni argument, da se tak reakcijonaren zakon, ki je bil pač v stanju zanesti v naše vrste samo neprilike in nevoljo, ne da bi bilo stvari koriščeno, ne uveljavi, je bilo treba težke borbe, da je koneč-no ministrstvo za socijalno politiko opustilo svojo namero.
V t e r j e v a n j e d a v k o v.
Neugoden položaj je poostrila lani še posebno odredba, da se morajo davki in davčni zaostanki pospešno vterjati. Zadnje je prišlo baš neposredno pred mrtvo poletno sezono in po povišanju uvoznih carin. Nedavno objavljeni izkazi davčnih rubežni, ki jih je obelodanila delegacija ministrstva financ, so verna slika težavnega položaja, v katerem se je nahajal slo-| venski davkoplačevalec. Po tej stati- 1
stiki beležimo v letu 1925 rubežev 33 tisoč 735 in znaša eksekviranih davčnih zaostankov 49,814.668. V 292 primerih se je erar vknjižil na nepremičnine in sicer znaša vsota vknjiže-nih davčnih zaostankov 8.4 milijona dinarjev in v 222 primerih pa se je erar pridružil drugim upnikom in je prišlo do prisilnih prodaj nepremičnin. Na teh številkah participira naše trgovstvo žalibog z znatnimi odstotki.
Kreditne razmere.
Dočim se je za omiljenje težkega položaja našega poljedelstva in ■obrtništva sprejel v preteklem letu zakon o poljedelskem kreditu in zakon o državni obrtni banki, se kreditne razmere za trgovske kroge niso bistveno zboljšale. Na cenem kreditu pri Narodni banki participira trgovstvo skupno z industrijo in denarnimi zavodi le v prav majhnem obsegu in sicer na področju podružnice Narodne banke v Ljubljani 175 tvrdk s skupnim zneskom 52 milijonov odobrenih kreditov. V mariborski oblasti pa je udeleženih pri kreditih 126 tvrdk s 34 milijoni dinarjev. Od tega pripada pa največji del denarnim zavodom. Docela neznaten znesek pripade direktno na trgovske tvrdke. Razmere v tem oziru so torej dokaj nevzdržne in je vspričo ratifikacije pogodbe z Italijo potrebno, da se razmere glede kreditov pri Narodni banki in glede obrestne mere pri naših denarnih zavodih čimpreje bistveno izpremenijo.
Prirastek trgovstva.
Vsi gornji momenti so vplivali, da je rentabilnost trgovine in ž njo tudi trgovska podjetnost v zadnjem času zelo nazadovala. To dokazuje vedno padajoče število prijav in rastoče Število odjav. Ta selekcijski proces, ki je pričel že 1. 1923, se še vedno nadaljuje. Leta 1923 je znašal prirastek novih trgovskih obratov še 1047 tvrdk in je padel leta 1924 na 184, leta 1925 pa celo na 138 obratov in bo v tekočem letu po sedanjem opazovanju še nadalje nazadoval.
V spričo opisanih dejstev je morala Zveza zastaviti vse sile, da se težke posledice nastalega položaja kolikor mogoče omilijo in vedno novo nastajajoče ovire po možnosti odstranijo. Zveza je zato posvečala posebno paž-njo priredbi davkov, kjer je bilo treba, da se upošteva vedno težje stanje trgovstva. Priredili so se v to svrho sestanki članov cenilnih komisij, na katerih se jim je obrazložil nov položaj, ki je nastal vsled raznih novih davčnih odredb, ki so jih prinesli lani dvanajstinski zakoni in posvečala se je posebna pažnia vprašanju informatorjev in volitvam članov davčnih komisij.
Vprašanje novega obrtnega reda je tudi po imenovanju članov komisije, ki ima izdelati načrt zakona, obstalo na mrtvi točki. Zato tudi ni bilo mogoče preko okvirov veljavnega obrtnega roda doseči remedure proti raznim neprilikam, ki jih povzroča sedanje obrtno-pravno stanje in pasivnost obrtnih oblasti napram pritožbam naših interesentov.
V prometnem oziru so nam odredbe o povišanju ležarine in stojni-ne in skrajšanje nakladalnih rokov, katerih revizijo smo šele po dolgih mesecih dosegli, povzročile veliko škode. Zveza je opetovano posredovala v zadevah voznega reda, dostavljanja vagonov ter v raznih tarifnih vprašanjih, ki je po aktiviranju delovanja tarifnega odbora stcdno na dnevnem redu.
Odpor proti novi carinski tarifi, ki najobčutneje bremeni manufakturno blago, katerega uvoz tvori tudi največjo pasivno postojanko v naši trgovski bilanci, je' bil v trgovskih krogih splošen. Šele po uveljavljenju avstrijske pogodbene tarife se je položaj nekoliko ublažil. Sedaj je k temu uveljavljena še angleška pogodbena tarifa ter se je na ta način nerazpoloženje nekoliko poleglo.
(Dalje prihodnjič.)
Arh. prof. Kregar Rado:
Strokovno in umetno obrtno šolstvo v Sloveniji.
V Sloveniji sta strokovno obrtno in umetno obrtno šolstvo šele v razvoju. Strokovno šolstvo je doseglo že gotovo stopnjo razvoja, da delno zadosti potrebam naše obrti in industrije, ki ž njo stoji v ozkem stiku. Nezadostno pa je umetno obrtno šolstvo, ki .bi se ba-vilo izključno z dekorativno umetnostjo. Prave umetno obrtne šole vobče nimamo. Obstoječe obrtne šole vrše njih posel v gotovih panogah umetne obrti le deloma. V prvi vrsti so to nekateri oddelki tehniške srednje šole v Ljubljani. Strokovno in nekoliko tudi v umetno obrtnem smislu se vrši pouk na strokovni puškarski šoli v Kranju, potem na strokovni šoli za obrtno risanje v Kastvu in na ženski obrtni šoli zavoda Vesna v Mariboru. Pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah se vrši le deloma v umetniškem pravcu, ker poučujejo strokovne predmete učitelji, ki niso strokovnjaki ali strokovno naobražene moči in nimajo prave umetniške kvalifikacije. Vsled pomanjkanja umetno obrtnih šol pa tudi ni izobraževalnih tečajev za posamezne stroke.
Močno v smislu umetno obrtne šole deluje javna risarska šola društva Probude . Poleg navedenih šol širijo smisel za dekorativno umetnost in umetni obrt državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, ki vodi po deželi strokovne tečaje. Nekoliko umetno obrtnega značaja ima učna delavnica za košarstvo v Radovljici, dalje nižja strokovna šola Salezijanskega zavoda na Rakovniku s tečaji za mizarje, krojače in čevljarje in ko-nečno 70 obrtno nadaljevalnih šol za vse stroke v večjih krajih Slovenije. Pouk na vseh teh strokovnih šolah pa je v umetniškem smislu povsem nezadovoljiv. Edino oddelek za arhitekturo na tehniški fakulteti ljubljanske univerze in strokovni oddelki tehniške srednje šole v Ljubljani imajo učne moči z umetniško in strokovno kvalifikacijo, da morejo v pravem umetniškem smislu poučevati in dajati strokovnemu naraščaju res pravo na-obrazbo. Oddelek za arhitekturo je v svoji kvalifikaciji enak umetniški akademiji, istočasno pa nudi dijakom tudi vso tehniško naobrazbo inženirja. Na tehniški visoki šoli se vzgajajo arhitekti za monumentalno, utilitarno in notranjo arhitekturo, kakor tudi za ostalo dekorativno umetnost. Drugo mesto zavzema v vzgoji umetno obrtnega naraščaja tehnična srednja šola v Ljubljani. Ta šola sestoji iz oddelkov s srednješolsko kvalifikacijo in iz nižjih oddelkov, ki odgovarjajo strokovnim šolam. Umetniški pouk je omejen le na nekatere panoge. Povsem strokovnega značaja so višja strojna šola s štirimi letniki, strojna delovodska in elektrotehniška delovodska šola z dvema letnikoma. Število učencev višje strojne je 141, strojne delovodske 74. elektrotehniške delovodske 17. Povsem strokovnega značaja je tudi oddelek za košarstvo, ki ima tri letnike z 10 učenci.
Delno umetno'naobrazbo nudi poleg strokovne naobrazbe stavbna rokodelska šola s tremi letniki za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike. Število učencev je 88. Umetniški pouk se vrši na tem oddelku z risanjem stavbnih načrtov, s prostoročnim risanjem in s poukom iz oblikoslovja. Nekoliko več umetniške na-obrazbe dobe učenci mizarske in stru-garske mojstrske šole, ki traja samo eno leto, a se namerava vsled prekratke učne dobe razširiti na dva letnika. Število učencev je 13. Umetno obrtni pouk na tem oddelku se vrši s prostoročnim in strokovnim risanjem osnutkov in detajlov in s poukom iz oblikoslovja in umetnostne zgodovine.
V enaki meri se vrši umetniški pouk na ženskih strokovnih oddelkih za šivanje perila, oblek in za vezenje. Ženska .obrtna šola obsega dva letnika in eno leto atelje. Število učenk je 190. Poučuje se prostoročno dekorativno, krojno risanje in nauk o nošah poleg strokovnega in ostalega teoretskega
pouka. Umetnostni pouk vrši profesor San tel.
V veliko večji meri dobivajo umetniško naobrazbo dijaki višje stavbne šele, ki obsega štiri letnike. Število učencev je 180. Poleg strokovnega pouka o visokih zgradbah in stavbarstvu vobče se vrši tudi pouk v povsem umetno obrtnem smislu in sicer s prostoročnim in dekorativnim risanjem, s stavbnim risanjem, s praktično perspektivo, s predavanji iz oblikoslovja, likovne in dekorativne umetnosti in z naukom o slogih. Umetniški pouk na tem oddelku vrše v glavnem arhitekti Kregar Rado, Šubic Vladimir, Fatur Dragotin, Spinčič Ivo in Hus Herman.
Z ozirom na pomanjkanje umetno obrtnega šolstva se na višji stavbni šoli pouk v umetniškem oziru ne omejuje zgolj na stavbno stroko, temveč se razteza tudi na stroke, ki stoje ž njo v zvezi, kakor umetno mizarstvo, ključavničarstvo, sobno slikarstvo itd. Pri dekorativnem risanju se izdelujejo načrti za plakate, etikete, reklamo vobče in načrti za najrazličnejši dekor. Na žalost se vsled pomanjkanja delavnic in ateljejev ne more vršiti tudi praktični strokovni pouk. Pouk v umetno obrtnih strokah je v toliki meri popo-len, da se more absolvente višje stavbne šole v projektiranju raznih umetno obrtnih predmetov vsestransko uporabiti. V stavbni stroki pa dobe tekom študija vso strokovno teoretsko in Umetniško naobrazbo, da se jih more v praksi takoj uporabiti za samostojno delo. Na podlagi uspehov,.ki so se pokazali tekom let v praksi pri absolventih le šole, je sklepati, da so v praktičnem življenju povsem uporabni in da je ustroj te šole in načrt pouka pravilen.
Popolnoma umetno obrtnega značaja so oddelki za rezbarstvo, kiparstvo in keramiko, vsak s tremi letniki. Število učencev je 25. Učenci se izuče rezbarske, kiparske, štukaterske in keramiške obrti. Uče se obdelavo lesa, kamna, ilovice, štuka itd. Nadarje-nejši od njih nadaljujejo svoje študije na tu- in inozemskih umetniških akademijah. Skoro vsi slovenski kiparji so izšli iz le šole, n. pr. Dolinar, Kralj, Tone Kos in Sever.
Splošni javnosti dostopna je javna risarska in modelirska šola. Njen namen je izpopolnjevati obrtni naraščaj v prostoročnem risanju in modeliranju. Število učencev je 15.
Poleg navedenih rednih oddelkov se otvarjajo vsako leto za vse panoge obrti po potrebi špecijalni tečaji, ki nudijo obrtnikom potrebno strokovno in umetniško naobrazbo. Enake tečaje prireja tudi urad za pospeševanje obrti v Ljubljani.
Tehniška srednja šola se je udeležila s svojimi deli (vezeninami) razstave v Čikajgi in dekorativne razstave v Parizu. Obakrat je bila odlikovana s srebrno kolajno. Učiteljski zbor te šole šteje 11 gradbenih inže-njerjev (arhitektov), 7 strojnih (elektrotehniških) inženjerjev, id srednješolskih profesorjev in 22 strokovnih učiteljev in učiteljic, skupaj 56 stalnih učnih moči in 8 zunanjih pomožnih učiteljev. Skupno število učencev in učenk je 703.
Tretje mesto obrtnega šolstva zavzema strokovna šola za puškarstvo v \ ran ju s priključenim tečajem za gra-verstvo. Poleg strokovnega pouka in prakse v delavnicah se polaga veliko važnost tudi na dekorativno umetniško naobrazbo. Izdelki te šole so bili na mednarodni dekorativni razstavi v 1’arizu odlikovani z zlato kolajno.
Nekoliko umetno obrtne naobrazbe nudi strokovna šola za obrtno risanje v Kastvu, po večini za ženska ročna dela.
Ostale šole in zavodi so le strokovnega značaja in so za širjenje dekorativne umetnosti manjšega pomena. Pri vseh šolah se čuti močno pomanjkanje učnih moči z umetniško, kakor tudi strokovno naobrazbo. Pomanjkanje pa bo občutno toliko časa, dokler ne dobimo svoje umetno obrlne šole in akademije, kajti le ona more nuditi pravilno umetniško naobrazbo.
Vzgojnega pomena za obrtni naraščaj so vsakoletne obrtne in vajenške razstave. One nudijo gotov pregled v razvoju in napredovanju naše umetne
obrti tako v strokovnem, kakor v tehniškem in v umetniškem oziru. V splošnem se kaže sicer delen napredek, odločno izboljšanje pa more nastopiti šele z ustanovitvijo popolne moderne umetno obrtne šole z vsemi potrebnimi delavnicami in ateljeji.
Precej vzgojno v umetniškem oziru učinkujejo sicer redke revije in brošure. Predvsem bi tu omenil izčrpne zbirke ornamentov, motivov in slik predmetov iz narodne obrti, ki jih je priredil prof. Sič. Do sedaj izdane zbirke so »narodne vezenine na Kranjskem . v štirih delili, »narodni okraski na pirhih in kožuhih«, »narodni okraski na orodju in pohištvu«, kmetske hiše in njih oprava na Gorenjskem V tisku so: »zlate avbe« in narodne noše«. Vse te brošure tvorijo zbirko narodne ornamentike in služijo za podlago moderni ornamentiki.
Nekaj časa je izhajala družabna in modna revija »Vesna«, ki pa na žalost ni našla dovolj naročnikov in je zaradi tega morala prenehati. Na tej reviji je sodelovala večina slovenskih umetnikov, slikarjev, kiparjev, arhitektov, modnih krojačič in modistinj.
Zgodovino slovenske umetnosti, ki se je razvila iz umetne obrti, je na kratko podal univ. prof. dr. Stele v knjigi »Oris zgodovine slovenske umetnosti«.
Interes za dekorativno umetnost je v veliki meri vzbudila dekorativna razstava v Parizu, nadalje predavanja in članki arhitekta Kregarja o tej razstavi in o dekorativni umetnosti vobče. Iz razvoja in vidnih uspehov dekorativne umetnosti moremo s sigurnostjo pričakovati, da si lahko vstvarimo v 'bližnji bodočnosti tudi visoko stoječo umetno obrlno šolstvo in ž njim pa zdravo podlago za umetno obrt in industrijo.
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
Gospodarsko pismo iz Poljske.
Letina je kazala v majniku bolje kot v aprilu, a ne tako dobro kot v lanskem majniku. — Na Poljskem je 1841 akcijskih družb; 594 jih ima sedež v Varšavi; 345 je trgovskih družb, 218 za živila, 153 kemičnih, 142 tekstilnih, 127 lesnih, 123 bančnih družb itd. Ustanovna glavnica vseh družb znaša 1 milijardo in 440 milijonov zlotov. — Sedaj zidajo na Poljskem šest novih železniških prog; ena bo 84 km dolga, ena 115, ena 190. — Trgovska in obrtna zbornica je priredila učni tečaj za vzgojo akviziterjev in trgovskih potnikov; vzorec je ameriški in se je tečaj zelo dobro obnesel. Inozemska podjetja imajo sedaj 5i a Poljskem dosti [sposobnih im oči,, ki trg dobro poznajo in so strokovnjaško izvežbane. — Od 5. do 15. septembra bo v L v o v u šesti mednarodni vzhodni sejem. Natančne prospekte daje tamošnja trgovska zbornica. Obenem s sejmom bodo priredili vec specialnih razstav, tako za stavbarstvo, za lesno obrt, za gradbeni material, za farmacevtiko, higieno, kopališča, za zmrznilnice itd. Upajo na velik obisk. — Berlinsko časopisje je razširilo vesti o izločen ju zasebne trgovine z devizami. Finančni minister te vesti odločno de-mentira in pravi, da ni z ozirom na ugodni položaj zlatnika nobena omejitev v devizni trgovini nameravana.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1926.
(Opozoritev Zbornice ,za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Hišna najmarina.
Za odmero hišne uajmarine za leto 1927/28 v krajih, v katerih so hišni naj-marini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, ki niso oddana v najem za leto 1927, v ostalih krajih, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi v donosu hišne najemščine pri pristojnem davčnem ob-lastvu do konca meseca avgusta t. 1. Iz-premembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1026, se morajo davčnemu ob-lastvu sproti naznaujevati.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedan hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto .1926 poteče zadnji rok dne 1. julija 1926. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka.
III. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1926 do 31. julija 1926 in hkratu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z 'zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
IV. Dospelost direklnih davkov.
Dne 1. avgusta 1926 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje .1926. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavah, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavati poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, opravljenega vi. 1925.
V. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo polirane zneske s četrtletnimi izfkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je od 14. julija 1926.
VI. Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v II. četrletju 1926, so predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca julija 1.1., kolikor davčni zavezanci niso bili na izgrnitev izvun tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji rdi!
UVRSTITEV PISARNIŠKEGA OSOliJA V INDUSTRIJSKIH PODJETJIH V NEVA RNOSTNE RAZREDE.
Ministrstvo za socialno politiko je na vlogo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani glede uvrstitve pisarniškega osoibja pri podjetjih v nevarnostne razrede, ki je čestokrat popolnoma neutemeljena, odgovorilo, da ministrstvo, pri reševanju pritožb proti odlokom Središnjega urada za zavarovanje delavcev o uvrstitvi pisarniškega osobja upošteva vedno, ali prihaja pisarniško osobje podjetja pri izvrševanju svojih dolžnosti tudi v prostore, kjer so zaposleni drugi delavci ali ne. Za primer, da se ugotovi, da pisarniško osobje nikakor ne prihaja v zvezi z izvrševanjem svojih poslov v prostore, kjer so zaposleni drugi delavci, popravlja ministrstvo odtoke o uvrstitvi odnosno naredi, da Središnji urad posle takega osobja uvrsti pod posebne postavke na osnovi postavk 856 in 857 tablic opasnosti. Pripominja se, da je minister za socijalno politiko s svojim rešenjem z dne 1. februarja t. 1. v tem smislu tudi tolmačil predpise §§ 1 in H Naredbe o uvrstitvi poslov pri nezgodnem zavarovanju.
ZAČETEK POŠTNOH RANILNE SLUŽBE.
Poštnohranilna služba je pričela dne 1. julija t. 1. pri poštni hranilnici v Beogradu in nje podružnicah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu in pri vseh poštah v naši državi. Poštna hranilnica obrestuje vloge s čistimi 4% na leto. Najvišja vložna vsota je določena na 25:000 dinarjev. Vlagajo se samo zneski v celih dinarjih od 10 dinarjev navzgor in sicer se na vsako poštnohranilna knjižico, lahko vlaga pri vsaki pošti v naši kraljevini in pri blagajnah poštne hranilnice in nje podružnic. Vlaga se lahko tudi s posredovanjem pomožnih pošt in selskih pismonoš. Na vsako poštnohranilno knjižico se sme na vsaki pošti v kraljevini in pri vseli podružnicah poštne hranilnice dvigniti vsak dan znesek do 1000 dinarjev, ne da bi ga bilo treba poprej pismeno odpovedati Pri podružnici poštne hranilnice, pri kateri je bil vplačan prvi vlog in ki je izdala hranilno knjižico, se lahko dvigne vsak dan brez odpovedi tudi preko 1000 dinarjev in sme podružnica tako knjižico tudi saldi-rati in popolnoma izplačati. Zneski, ki se ne morejo kratkim potoni dvigniti, se morajo pismeno odpovedati poštni hranilnici v Beogradu, ki nakazuje odpovedane zneske s čekovnimi nakaznicami. Tudi iz inozemstva se lahko nalagajo zneski pri poštni hranilnici. Obresti ( d hranilnih vlogov pri poštni hranilnici so vsakega davka prosti. Na vloge pri poštni hranilnici do zneska 2000 dinarjev se ne more zaznamovati prepoved niti pridobiti zastavna pravica. Do enakega zneska se poštnohranilna knjižica tudi zarubiti ne more. Na ime ene osebe kot vlagatelja se sme izdati samo ena hranilna knjižica. Kdor si na svoje ime pridobi po več hranilnih knjižic, dobi obresti samo na prvo knjižico, vse ostale se pa ne obrestujejo. Dopisovanje s poštno hranilnico in nje podružnicami v hranilnem prometu je oproščeno poštnine in vseh stranskih poštnih pristojbin. Vsi obrazci za poštnohranilni promet se izdajajo strankam brezplačno. Podrobna pojasnila izdajajo strankam pošte in blagajna podružnice poštne hranilnice v Ljubljani.
ITALIJANSKE DRŽAVNE FINANCE.
Bilanca italijanskega državnega gospodarstva izkazuje 31. maja 1926 efektivni prebitok 811 milijonov lir, za 143 milijonov lir več kakor 30. aprila. — Skupni zneski v blagajni so znašali na koncu maja 5 milijard in 104 milijone lir. Javni dolgovi so znašali 31. maja 92 milijard in 33 milijonov, za 227 milijonov lir manj kakor 30. aprila. Skupni obtok bankovcev je izkazal 19 milijard in 817 milijonov lir, 183 milijonov manj kakor 30. aprila. Prirastek kapitalskih naložb tekom maja je znašal 274 milijonov; lani v istem mesecu 621 milijo-imv. ,
OSEM URNI K V ANGLEŠKIH RUDNIKIH.
Poslanska zbornica je sprejela s 332 glasovi proti 147 zakonski načrt glede uvedbe 8urnega delavnika v rudarski industriji. Pri tretjem čitanju je prišlo do viharnih prizorov, ker se je delavska stranka z vsemi sredstvi upirala uvedbi lega zakona. Posanec Jounes je napadel na neparlamentaren način lorda angleške admiralitete ter ga nazval morilcem. Ker se je branil preklicati lo žalitev, je bil odstranjen med viharnimi protesti delavske stranke iz zbornice. Lord Churchill je zahteval kljub protestom delavske stranko zaključek debate. Njegov predlog je bil sprejet z glasovi vladne večine.
Trgovina.
Trst in Francija. Trst kot uvozno pristanišče francoskih 'kolonialnih produktov je predmet živahne diskusije. Začel je diskusijo zanimiv članek francoskega tržaškega konzula Reneja Dollota, ki se je v »Revue Internationale des produits Coloniaux« ponovno zavzel za to, da prevzame Trst del tistih funkcij, ki jih vrši sedaj Marseille. 2e pred poldrugim letom je skušal Dollot svoje rojake rza ta načrt zainteresirati. Kar se tiče preskrbe francoskega in švicarskega trga, ostane seveda Marseille nedotaknjen. Pač pa hoče spraviti Dollot tržaško zaledje v ob-
nn
• •
Avgust
I Martinčič
Ljubljana
I Rimska cesta štev. 14
:	Stalna zaluga štedilnike« v prizna-
•     " 1     — ....
: ni tfestnl In solidni izvršitvi! s Avtogeno viarenje In rezanje.	Telefonlštev.|553
Ustanovljeno 1. 1879	PlTO	lil CtlillO
podjetje /a napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji.
Priporoča
napravo novih valčnih zaslorov in popravo islih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno v skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnlh plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, žele/.ja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vraia in okna, okrogla železna stopnišča predpeč-nike iz železa in bakra.
Trgovci,
obrtniki,
industrijci
inserirajte v
14.50 na 12 frankov, a carina na ječmen
nročje francoskih kolonialnih pridelkov, Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Ogrsko in Poljsko. Če dosedanji eksporl v te dežele ni bil tak, kot si ga Francozi želijo, je vzrok pač ta, da nima Marseille /. njimi ugodnih zvez. V Trstu so novemu načrtu seveda zelo naklonjeni, saj bi v slučaju realizacije v prvi vrsti zaslužile tvrdke Tripcovich, Societa Veneziana, Premuda in Navigazione libera tristina.
Sladkor v juniju. V začetku junija beremo, da na svetovnih sladkornih trgih ni bilo nikakšnega poživljenja. Kurzi v Newyorku so šli nazaj. Willett in Gray sta cenila svetovno produkcijo na skoraj 500.000 ton več kot lani. Glavni trije svetovni producenti so Kuba, Java in Evropa; Kuba in Java sta producirali manj kot lani, Evropa pa ca 5%, t. j. 400.000 ton več kot lani. A ta previšek gre izključno le na konto Rusije, ki samo konsumira in pride torej za svetovne trge šele v drugi vrsti v poštev. Tudi letos bo s sladkorno peso obdelani areal ie za malenkost večji, in to spet na račun Rusije. Lichtova cenitev ugotavlja za Jugoslavijo v kampanji 1925/26 prostor 35.260 ha, za 1926/27 pa 40.000 ha; za vso Evropo 2,133.000 in 2,182.000 ha, od kojega poviška pride na Rusijo 30.000 hektarjev — od 500.000 na 530.000. — Ameriško poročilo od srede junija je prav tako kot prejšnje, ovire je delal zlasti angleški štrajk. Nazadovanje kon-suma se je poznalo že v angleški majevi statistiki, 147.000 ton napram 160.000 tonam v lanskem maju. Da pariški trg vsled kolebajoče valute ni bil enoten, je lahko razumeti; francoski sladkorni trg je danes škoraj isto kot valutni trg. Vreme v Evropi je bilo označeno po dolgotrajnem močnem deževju; pesa ima vodo v tem času rada, a letos je je bilo preveč. — Poročila proti koncu junija se od prejšnih kaj malo razlikujejo. Kubanska produkcija bo približno dosegla višino 4,900.000 ton, kakor so jo že naprej ocenjevali. Dež v Evropi še kar naprej nagaja, pravijo pa, če bi bilo vreme za naprej ugodno, da bi se še skoraj vse dalo popraviti. Pridelek na Javi se je zakasnil in se je pričelo po Indiji in drugod po Aziji povpraševanje po evropskem sladkorju.
Industrija.
Prodaja starih strojev v Avstriji. Neka večja avstrijska tovarna, ki likvidira, proda večjo množino raznih strojev za prikrojevanje, za šivanje itd. po izredno nizki ceni. Interesenti, ki se zanimajo za te stroje, morejo vpogledali seznam strojev s cenami ob običajnih uradnih urah v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Stroji se prodajo en bloc ali posamezno.
Obrt.
Obrtna razstava v Novem Sadu. Legitimacije za to razstavo, ki pooblaščujejo za polovično vožnjo po železnici, se že prodajajo. Cena jim je 20 dinarjev.
Carina.
Zvišanje carine na pivo in sirovine, za proizvajanje piva v Švici. Švicarski zvezni svet se je za uravnovesenje državnega proračuna med drugimi odločil, da poviša carino na pivo in na sirovine, iz katerih se proizvaja pivo. S povišanjem te carine se povišajo državni dohodki za 4 milijone švic. frankov. Carina na hmelj, pripravljen in prirejen za proizvajanje sladu, je povišana namesto nameravanih
in hmelj, katerega je treba sele pripraviti za proizvajanje piva, je povišana na 8.85 frankov. Sorazmerno je povišana tudi carina na pivo. Carinsko povišanje, ki velja iza vse države brez ozira, ne pride v poštev za našo državo, ker nismo do sedaj uvažali v Švico niti piva, niti surovin za proizvajanje piva. Ječmen, katerega uvažamo v Švico, se uporablja samo za živalsko krmo.
Denarstvo.
Uradni tečaj dinarja za julij. Finančno ministrstvo je določilo za mesec julij sledeče uradne tečaje: 1 na-poleondor 219, 1 turška lira 247.50,
1 angleški funt 275, 1 dolar 56.55, 1 kanadski dolar 56.30, 1 zlata nemška marka 13.45, 1 poljski zlot 7, 1 avstrijski šiling 8, 100 francoskih frankov 162, 100 švicarskih frankov 1095, 100 italijanskih lir 204,	100 belgijskih
frankov 163, 100 holandskih goldinarjev 2270, 100 romunskih lejev 24, 100 bolgarskih levov 40, 100 danskih kron 1490, 100 švedskih kron 1520,	100
norveških kron 1250, 100 pezet 900, 100 drahem 70, 100 Kč 168, 1 milijon madžarskih kron 795 dinarjev. Ti-le tečaji veljajo od 1. do 31. julija. Po njih se računajo tudi pristaniške takse.
Devizni promet v Italiji je na vseh bor- ■ zah prost, a je mr novo urejen. Trgovina j z inozemskimi valutami je dovoljena sed- I mini velebankam, ki razpolagajo z akcij- ' sko glavnico 1000 milijonov lir. So pa tele: Bauca Commerciale Italiana, Credito Italiano, Banca Nazionaie di Credito, Baneo di Roma, Banca d’ America e d' Italia, Istituto Credito Marittimo, Banca Commerciale Triestina. Te banke imajo vso odgovornost za nakup in prodajo deviz, iz ko j ili izhaja zaključek kupčij z inozemstvom ali pa potreba inozemskih deviz za vse, ki potujejo v inozemstvo.
Promet.
Zračili promet na Romunskem. Včeraj se je. otvoril poštni zrak op lovni promet med Bukareštoin, Galacem, Jasijem in Kašdnevom.
RAZNO.
Iz Ruinunije. Med italijanskimi upniki in rumunskimi dolžniki se je sklenil glede vojnih dolgov in glede dolžnih ob- i veznosti do 1. jan. 1922 v Rimu končni sporazum. Dolžne obveznosti se bodo odplačale v 26 letih s 7.3 odstotno anuiteto, v kateri so vsebovane obresti s 5.75%. Za jamstvo bodo morali dati Ru-tnuni primerne kavcije. — Po vojski se je rumunska petrolejska industrija polagoma razvila do sedanje produkcije, ki je znašala leta 1924 že več kot 1,800.000 ton. Leta 1921 je znašala 1,168.000 ton, leto nato 1,372.000 ton v vrednosti 1875 milijonov lejev, leta 1923 1,512.000 ton in 3756 milijonov lejev, leta 1924 1,860.000 ton v vrednosti 4578 milijonov lejev. V letu 1915/16 — Rumunija je vstopila v svetovno vojsko leta 1916 — so dobivali petrolej na prostoru 5327 ha, od kojih je bilo v državni lasti 1691, v privatni pa 3636; jam in rovov je bilo 2519, 468 + 2051; produkcija je znašala 1,588.000 ton, v državnem obratu 194.000 ton, v zasebnem pa 1,394.000. Od predlanskih 1,860.000 je prišlo pa že 652.000 ton na državni obrat in le še 1,208.000
ton na zasebni obrat; državna udeležba se je dvignila torej od predvojne šestine na več kot tretjino vse produkcije. Izvoz je znašal leta 1915/16 442.386 ton, leta 1924 pa 434.987 ton. — Ker primanjkuje vagonov za blagovni promet, bo najela železniška uprava posojilo, vračljivo v dveh do treh letih; država bo dala menda 500 milijonov lejev na razpolago. Kakor smo že rekli, mislijo letos na eks-port žita v višini 70.000 vagonov. Sto lokomotiv so že dali v popravilo.
Rusija in Nemčija. Rusi in Nemci so sklenili več dogovorov glede dobave raznih vrst blaga v Nemčijo. Kredit je pre- j vzela nemška država; Rusi namreč ne i plačujejo takoj, kakor že vemo, nemški trgovec pa tudi ne more čakati na denar cele mesece ali celo leta. Listi so javljali, da je nemška vlada preklicala kredit. Sedaj beremo, da to ni resnica in da se pogajanja v velikem obsegu nadaljujejo. — Nemška tvrdka »Rheinmetall-Werke< je stavila Rusom ponudbo, naj se vsa njena obratna oprema preloži iz Nemčije v Rusijo. Najvišji, gospodarski svet je ponudbo sprejel. Kupna leena znaša 7 in pol milijona mark, ki se izplačajo v petih letih. Obrat bodo priključili strojni tovarni v Lugansku in se bo uporabljal izključno le za gradbo lokomotiv. Vodilno obratno osobje bo šlo z obratom vred iz Nemčije v Rusijo.
Nadzorstvo nad Ogrsko dokončno odpravljeno. Odbor za nadzorstvo nad Ogrsko je odobril sklep Sveta Družbe narodov glede odprave tega nadzorstva. To odobritev je predlagal italijanski zastopnik in predsednik te seje Gavazoni.
Ljubljanska borza.
Petek, 2. julija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den 72.50, 'bi. 73.50; Loterijska državna renta za vojno Škodo den. 305; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 195, zaklj. 195; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175, bi. 195; Merkantilna banka, Kočevje den. .100, bi. 104; Prva hrvat-ska ištedionica, Zagreb den. 865, bi. 870; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. 'im ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 80, bi. 85; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana bi. 368; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana j den. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103.
Ulago: Lubje, suho, v ovojih, fco vag. meja den. 38; trami: 5/6—9—12 m dolžine, fco vag. meja den. 810; hrastovi lvlodi, od 50 cm naprej, media 60, od 2.50 m naprej, fco vag. meja den. 720; smrekove deeke, I., II., III., monle, od 20—40 mm, od 16 cm naprej, fco vag. meja 2 vag., den. 520, bi. 520, zaklj. 520; smrekovi hlodi, I., II., od 4.50, 5, 5.50, 6 m dolžine, od 25 cim naprej, fco vag. nakl. post. 7 vag., den. 200, bi. 200, zaklj. 200; pienicn bačka, 76, 2%, fco vag. nakl. post. bi. 305; pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. nakl. post. bi, 262; koruza, fco vag. nakl. post. 1 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 100; koruza, fco vag. Ljubljana bi. 197.50; ječmen, letni, fco vag. nakl. post. bi. 170; oves rešeta ni fco vag. nakl. post. bi. 195; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. bi. 110; otrobi 'srednji, fco vag. Domžale bi. 150; ajda domača, fco vag. slov. postaja b'l. 255; proso rumeno, fco vag. slov. post. bi. 217.50; fižol beli banal., fco vag. nakl. post. 'bi. 160; fižol mandalon, fco vag. Postojna bi. 280.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. junija 1926 se je pripeljalo 113 svinj, 1 ovca, cene so bile sledeče: Mladi prašiči o—6 tednov stari komad 125—150 Din, 7—9 tednov 180—200,
3—4 mesece stari 350—380, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 550 do 580 Din; 1 kg žive teže 10.50—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 87 komadov.
Zagrebški letni sejem (1. t. m.). Dogon živine je bil prilično slab, tako da je sejem nudil bolj sliko navadnega tedenskega kakor velikega letnega sejma. Le telet je bilo precej. Enako je bilo povpraševanje slabo, zaradi česar so cene poka-zovale tendenco nazadovanja. Za izvoz se je 'kupovala slabša živina, ki je šla v Italijo. Prav tako so se kupovala teleta za Italijo. Nekaj Italijanov se je zanimalo za konje. Cene za kg žive leže: biki 4—6.25, voli domači I. 9—9.50, II. 7—8, III. 6 do 7, bosanski II. 6—7, III. 5—6, krave domače I. 7—8, II. 5—6.50, III. 4—4.50, junci I. 9—10, II. 6—7, junice I. 7 do 8.50, II. 4—6, svinje domače pitane 12 do 13, mesne 10—11 (zaklane 14—14.50), sremske 11—13 (zaklane 14—14.75), prasci do 1 leta 10—11, nad 1 letom 10 do 11.50 Din. Konji 4000—12.000 Din za par, jahalni 1500—5000 Din komad, žrebeta do 1 leta 1000 —2500 iDin, nad 1 letom 1500—5000 Din komad. Krma: seno L 80—105, II. 70—75, stisnjeno 90—100, detelja in lucerna 100—125, slama 75 do 100 Din za 100 kg.
Cene za plemenite kovine v Parizu. V Parizu so bile cene plemenite kovine dne 30. maja t. 1. računajoč za 1 kg čistega metala, sledeče: 1. zlato pri nakupu 20.950 fr., pri prodaji 22.000 fr.; 2. srebro pri nakupu 670 fr., pri prodaji 740 fr.; 3. platina pri nakupu 107.000 fr., pri prodaji 114.000 fr.; 4. iridirana platina, 25% 159.500 fr.; 5. iridijum 290.000 fr.; 6. srebrni nitrat 490 fr.
Dunajska borza za kmetijske produkte (30 junija). Vesti o slabem vremenu v Evropi so okrepile tendenco na budim-peštanskem terminskem tržišču. Na Dunaju zelo mrtvo povpraševanje. Cvrtejša sta le oves in turščica. Uradno noti rajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica : domača 47.50—48, madžarska potiska 49.50—51; r ž : 26—27.75; j e c m e n : domači 30—33.50; turščica: 24.50 do 25.50; oves: domači 32—33; moka »0« (v trgovini na debelo); domača 83 do 85, madžarska 80—85, jugoslovenska 70 do 83.
Kovinski trg. Ameriške jeklene tovarne so bile zaposlene na koncu marca še z 98% kapacitete, na koncu maja pa samo *e z 78. Zadnja poročila iz U. S. A. so pa optimistična, V Evropi spet nobene spremembe, položaj se ni spremenil in je slejkoprej več kot napet. V Angliji štrajk še sedaj ni končan in se posledice že zelo občutno poznajo. Na kontinentu francoska deviza še ni prišla v ravnovesje; kurz se sicer malo spreminja, a je vendar prav lahko ugotoviti, da položaj se ni razčiščen. Na evropskem eksport-nem trgu se zelo pozna nizko stanje francoske valute. Štrajk na Angleškem je angleško konkurenco na svetovnem trgu popolnoma izločil, naročila so prišla večinoma nemškim tovarnam v dobro. Francoske tovarne morejo vsled dobre zaposlenosti dobaviti le na dolg rok, do-čim se je zaposlenost belgijskih tvrdk precej zmanjšala. Vse skupaj pa ne more biti posebno dobro, saj tudi Nemci tožijo. Cene so bile v splošnem iste kot prej in so notirale: železo v palicah V, funtov, valjana žica r,/», surova pločevina r’/t, srednja “/m, fina 8 do 9. Pogajanja o kartelih zaenkrat niso dovedla še do nobenega pozitivnega zaključka. — Angleške tovarne, ki so bile doslej vsaj deloma zaposlene, čakajo na popoln zastoj v nabavi premoga. Premogovni štrajk se zrašča v veliko nesrečo; položaj angleške industrije postaja tem težavnejši, ker je Nemčija čas štrajka porabila za to, da se je polastila onih trgov, ki so bili Angliji še ostali. Na domačem trgu se pomanjkanje blaga prav posebno pozna, zaloge surovega železa so skoraj popolnoma izčrpane. Položaj je zelo težaven; producenti ne vedo, ne kod ne kam. Vendar pa upajo angleška poročila na zboljšanje v povpraševanju, brž ko bo štrajk končan. Spričo vseh teh opisanih razmer gredo cene neprestano navzgor; dvakrat v tednu so clevelandski producenti svoje cene zvišali za 1 šiling, tako da so bile 23. junija te-le: Cleveland št.
1 'šilingov 80, št. 3 77, št. 4 76. — Na francoskem domačem trgu so obupali menda tudi največji optimisti, taki, ki so na utrditev franka prisegali. Na trgu se
pojavlja splošna negotovost, vsak si prizadeva, da nakupi še pri sedanjih cenah. Cene so zelo različne, po (.krajih, a splošna tendenca kaže navzgor. Glede surove pločevine je povpraševanje precej omejeno, kljub temu je pa narasla cena za 8 frankov pri 100 kg. Povpraševanje po fini pločevini je pa prejkoslej zelo živahno. — Na belgijskem kovinskem trgu je zaposlenost zelo ponehala, tendenco označajo za bolj kot mirno. Tovarne imajo premalo dela in je ponujanje zmeraj bolj nujno. Domači konsumenti malo kupujejo, ker računijo z nižjimi cenami, ravno zaradi slabega položaja. Cene se pa v splošnem niso spremenile in so se vršile kupčije po tehle notacijah: železo v palicah 750 belg. frankov, surova ploče-
vina ravno toliko, srednja 800, fina 1100. — Luksemburški trg kaže čudovito odporno silo, slabša tendenca evropskega
eksportnega trga nanj prav nič ne vpliva, za ‘J do H mesece je še prav veliko dela. - Položaj nemške železne industrije ču-
Nabava drv.
Pri Komandi 8. žandarmeriskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 23. julija 1926 ob 11. uri
javna ustmena licitacija za nabavo 300 kubičnih metrov drv,
potrebnih za Ljubljano.
Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri navedeni komandi.
Kavcije je potožiti 5 od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10°/o)-
E. Br. 7629.
Iz pisarne komande 8. žandarmeriskega puka u Ljubljani
23. junija 1926.
ti visoke domače cene. Nemci zasledujejo posebno politiko glede cen, ki pa ni brez nevarnosti. Nizke eksportne cene povzročajo seveda veliko nevoljo inozemstva. V splošnem pričakujejo tako trgovci kot iudustrijci znižanja sedanjih cen; zaenkrat so pa cene iste kot smo jih zapisali zadnjič in so se vršile 'kupčije tako-le: železo v palicah 140 do 148 mark, surova pločevina 122.70, srednja 128—135, fina 140—150, valjana žica 139. — Na Češkem nič novega. Nameravano znižanje premoga smatrajo za nadaljnl razvoj železa industrije kot ugodno znamenje. Sicer so pa cene na ekspoi lnem trgu sedaj tako nizke, da je lconkurenca mogoča le ob največjem naporu. Splošna slika kovinskega trga torej ni ravno razveseljiva.
U
KOZINA
TRZC
PETER
TISKARHA
»MERKUR«
TRGO V.-IND. D. D. _
LJUBLJANA
Sim. Gregorčičeva 13
TELEFON ŠTEV. 552
Tiska Časopise, knjigo, posetnice, razglednice, pravila, lepake, letake, brošure, časopise i. t. d. Izvršuje vsakovrstne trgovske, uradne kakor tildi vse druge tiskovine v eni ali več barvah.
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
Razglas.
Podpisana izjavljam, da sem svojo trgovino s 1. julijem prepustila sinu
StcišiRiLi Glaviču,
da isto aktivno in pasivno vodi pod svojim imenom.
Jerica Glavič, trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Celovška ceste štev. 85.
S3=
=nitll=
=111=
=mm=
Veletrgovina
o v	t
.
t
3^ NAROČAJTE "Pc »TGROVSKI LIST!«
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko c tolacfo
raznovrstno žganje moko in 1 deželne pridelke raznovrstno
_ rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z elektriCnim q obratom.
CKNIKI MA RAZPOLAGOl
Milil
UllJli Mestni trs ZS
Tovarna raznovrstnih čevljev
za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močno izdelane. — Komode (papuče) in dokolenice po brezkonkurenčni ceni.
Oddelek za galanterijsko biago na debelo.
Otroški vozički lastnega izdelka.
Eksport zobotrebcev, adjustiranih in v zabojih.
v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovfce, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke /a zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najni/ji ceni pri
Peteline losip
LJUBLJANA
blizu Pretanila mmiti m vodi.
Na veliko !
Na malol
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
i
Ljubljana
Mizo PreSernovcga spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk Orltainer - Adler - Ph«nlx.
Istotam posamezne dele za stroje in kolesa, Igle, olje, Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenja na stroj brezplačen! — Večletna garancija 1 Na veliko t Na malol
Veletrgovina
GREGORC & VERLIČ
Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo sveže praženih kav iz lastne prežame, razno žganje in špiritus, kolonijalno in špecerijsko blago ter rudninske vode.
Zahtevajte cenik! — Točna postrežba. Telefon šl. 246.
!■   ■
W£” PUCH'kolesa!
Solidne cene! Plačljivo na obroke! IGN. VOK, Ljubljana-Novo mesto.
H
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice.
Žeblji za ladje, črni ali po- ;
cinkani.
Žeblji za zgradbe, les itd.
Žeblji za čevlje.
Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane.
Zobje za brane.
Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd.
Vijaki z maticami.
Podložne pločice.
Matice:	'	•
L
Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, j	kolesa	itd.
Vijačni čepi.	ril
j Verige.	'
Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodno žage in mline. -&»-
Vsi v našo stroko ?p?*$afoei žslessnl	po	vzorcih in risbah najceneje,
liustrovani ceniki na razpolago.	Prodaja	se	samo	na	debelo	trgovcem.
<3 Brodarsko akclonarsko druStvo '**
Sedel:	■» mTf JL	Kame(«ljjl»0l
Beograd	Suiak:
O Glavno odpravnlStvo v Trstu, t
mesečna trgovska proga
morje, Marseille, Špa-Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz	Splita	vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
Stišaka	„	10.	„
Tfsta	„	18.	„
v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen* eijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffe in Las Palmas, pristane po potrebi tndi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga asa
Egejsko morje
is: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solnn, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po O potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku In glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. ©
o Veletrgovina ®
kolonijalne in špecerijske robe
v»
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna In solidna postrežba I
Zahtevajte ceniki ®
glllllll!ll!lll!llllll!!I!ll!lllllll!llllllllllllil!l!lllllllltll!ll!llllllllllll!lil!i!!J
= Ii'i|iiiii[|iiiiiiii|iiiim|| inčunu	 »■mnimi.	~
| Na debelo JADRAn Na debelo i
= nnnnnrnmmnnnRm	   ee
izvozna in uvozna družba z o. z. =
| V LJUBLJANI, Dunaiska cesta 9. |
1 Veletrgovina s špecerijskim, kolonijalnim = m blagom in deželnimi pridelki
== Brzojavi: JADRAN", Ljubljana — Telefon interurban št. 113 =
~	Zahtevajte ceniki
^llllllillllllllllllllllllliElllllllllllllllIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllliP.
B. S. A. Motocikli
in prikolice najnovejših modelov leta 1926 po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri d. z o. as.
Ceniki no zahtevo
bresr.ploCno.
S Dunajska cesta 36. — Tel. 263.
TRGOVSKA BANKA D. D., UUBUANA
PODRUŽNICE:
Haritor, Umi Im iste, Plul fefel, SlDveBiBrafiec, l\mM Konjice, Provaljo.
Iburiajskš“cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000 -.
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458
znaša že sedaj povprečno 50 odstotkov. -- Predlog je stavljen, da se še poviša. To bo povzročilo povišanje cen obutvi. -- Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez trnda zaslužila
vsled svojih zalog.
Ne pripadamo podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo. Njim ne gre za blagostanje svojih odjemalcev.
Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve, prodajamo od danes poletno zalogo po znižanih cenah.
Naš odjemalec naš gospodar
MHII-I8M i i e. i Uiin Slslm cesti 1 lifitil POlIliiŠIl Ml Pl3!I, Ljijiii, lita ista 31.
izvršuje vse spedicijske posle, reekspedicije, vskladiščenja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon št. 723.
izvršuje ocarinjenje, carinske jeklamacfje, rekurze in vsa v carinsko stroko spadajoča dele. — Telefon št. 723.
Carina na obutev
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijeko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in ti6karja: A. SE\ER, Ljubljana.