3 KRONIKA
1999
izvirni znanstveni članek UDK 791.8(497.4 Liubljana)"17/19"
prejeto: 11. 10. 1999
Nataša Budna Kodrič*, Barbara Pešak Mikec*
*dipl. zgodovinarka, arhivislka.
Zgodovinski arliiv Ljubljana, SI-1000, Mestni trg 27
""prof. zgodovine in sociologije, arhivistka.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI-1000, Mestni trg 27
Cirkus v Ljubljani (do prve svetovne vojne)
IZVLEČEK
Prispevek prikazuje zgodovino cirkusa od njegovega nastanka v 18. stoletju do prve svetovne vojne.
Čeprav spoznamo razvoj cirkusa v svetovnem obsegu, je namen članka prikazati razvoj "zabavne
industrije" v Ljubljani. Mesto je imelo od 80. let 19. stoletja svoj zabaviščni prostor v Tivoliju, ob
Lattermannovem drevoredu. Kljub temu, da je bilo provincialno, so ga vendarle obiskovali tudi veliki
cirkusi, celo največji na svetu.
SUMMARY
THE CIRCUS IN LJUBLJANA (FROM WORLD WAR I)
The contribution shows the history of the circus from its foundation in the 18'^ century until the First
World War. Although we become acquainted with the development of the circus in world-wide measure
the aim of the article is to show the development of "entertainment industry" in Ljubljana. The town
had from the eighties of the 19^^ century on its own entertainment place in the park Tivoli, by the
Lattermann colonnade. Despite the fact that it was provincial, great circuses, even some greatest, visited
the place.
Ključne besede: cirkus, zabavljaštvo v Ljubljani, zabaviščni park, menažerija
Predcirkuška doba
Nastanek sodobnega cirkusa
Korenine sodobnega cirkusa moremo iskati na-
zaj do antike, kjer najdemo njegove prednice v
grškem komedijantstvu in v rimskili gladiatorskih
igrah. Od prvih je prevzel teatralnost, od drugih
ime cirkus. Srednjeveški artisti in dreserji živali so
mu zapustili pečat barvitosti, norčavosti in tradicijo
dresiranja živali.
Sodobni cirkus je nastal kmalu po sredini 18.
stoletja v Angliji, ravno v dobi, ko se je iztekal čas
srednjeveškim glumačem po sejmih. V cirkusu so
sprva nastopali le umetnostni jahalci, akrobati na
konjih in dreserji. Predstave so se dogajale v ogra-
jenih prostorih, ki so kmalu dobili še streho. Do
konca stoletja se je cirkus razširil po Evropi in v
Ameriko.
Potujoči "sejemski" artisti so hitro prevzeli nove
oblike zabavanja ljudi, sprva na odprtih prizo-
riščih, pozneje v šotorih. Cirkusi so v nasprotju z
njimi imeli predstave v svojih stalnih objektih.
Šotor je bil prvič uporabljen leta 1826 in je baje
prišel iz Združenih držav Amerike, čeprav je
mogoče tudi, da so ga prevzeli z evropskih se-
jemskih prireditev.
Od sredine 19. stoletja so se cirkusi začeli
hitreje razvijati. Šlo je tako za dresuro kot za način
potovanja, uvedbo električne razsvetljave v šotore,
združevanja različnih cirkusov pod enim vodst-
vom in njihova ponovna razhajanja. V drugi polo-
vici stoletja so se iz ekonomskih vzrokov s cirkusi
začeli združevati zverinjaki (menažerije), ki so bili
27
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE). 27-40
7
1999
sicer precej starejše združbe. Pri nas najbolj po-
znan zverinjak, ki je prerasel v cirkus, je bil češki :
Kludsky. i
Novosti so večinoma prihajale Lz Združenih j
držav Amerike. Evropski cirkusi so se od ameriških
razlikovali po načinu potovanja (le redko so upo-
rabljali železnico) in po tem, da se nikoli niso
združevali v korporacije. '
V 20. stoletju so se začeli širiti tudi v druge de- (
le sveta. Evropski cirkusi so "zavzeli" Daljni Vzhod, (
Avstralijo in Južno Ameriko. Prva svetovna vojna i
je nekoliko spremenila in zavrla cirkuško zabavo, |
nekaj znanih cirkusov je razpadlo, nekaj se jih je ;
preselilo na druge celine. Po vojni je bilo poto-
vanje oteženo, zato je prihajalo manj cirkusov.
Kljub temu so nekateri stari še zašli v Ljubljano,
eden takih je bU Kludsky.
Zabavljaštvo v Ljubljani
\
Tudi v Ljubljani so bili znani srednjeveški letni ,
sejmi, ki so nudili "dosti hrupnega veselja" zabave \
željnim meščanom.-' Dva sta trajala kar po štiri- (
najst dni in v tem času skoraj gotovo dala zaslu-
žek vsem, ki so se ukvarjali s tovrstnim poslom.
Omenjajo se glumači, razlagalci sanj in vedeževalci
iz zvezd, umetnostni jahalci, plesalci na vrvi in
čarodeji, ki so s svojimi umetnijami in norčijami
zabavali množice, lastniki plešočih medvedov in \
psov, konj in drugih živali, velikani in pritlikavci, ,
spački in volkodlaki. V času med sejmi so prihajali ^
medvedarji in krotilci drugih živali. Slona so Lju- \
bljančani prvič videli leta 1552 in ga trumoma ob- i
čudovali, ko je korakal po Tržaški cesti. Dvesto let i
pozneje so v Ljubljani pozdravili nosoroga, ki ga je i
pripeljal nek Holandec. Leta 1846 je v ljubljanski i
muzej iz Egipta prispel krokodil. Manjše eksotične i
živali pa Ljubljančanom niso bile neznane; pred- i
vsem v bogatejših družinah so si za hišne ljub- \
Ijenčke omislili med drugim tudi papige in opice,   j
V 17. in 18. stoletju so začele prihajati v Lju- j
bljano razne gledališke in komedij antske, pred- |
vsem nemške in italijanske skupine, pri katerih je ;
bila meja med teatrom in zabavljaštvom pogosto i
zabrisana. Na splošno bi reldi, da so bili Nemci
"resnejši" igralci od Italijanov, ki so občinstvo j
zabavali z operetami, komedijami, pantomimami |
in celo razkazovanjem eksotičnih živali. Zanje je i
značilna z današnjega stališča nenavadna pove- \
zava med igralskim in zdravniškim poklicem; po-^
potni zdravniki in mazači so izvajali še cirkuške I
spretnosti in tako privabljali paciente in kupce za j
svoja zdravila.^ V modi so bile tudi marionete in!
^    Gl. Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, str. 104,
105.
^   Mal, prav tam, str. 105, 145; Dušan Ludvik, Zdravnik
komedijant von Aichenberg, Kronika 1970.
kitajske senčne igre. Svoje predstave so igrali pred
izbranim občinstvom v dvoranah, tudi v zasebnih
hišah, ali na prostem, na primer pri hotelu Bidel-
mon poleg rotovža, na Novem trgu in drugod.
Dolničar v svojih analih za leto 1700 omenja obisk
zdravnika komedijanta von Aichenberga, ki je s
svojo družbo nastopal na Novem trgu.-^ Leta 1791
je imel v šentpetrski vojašnici nek umetniški jez-
dec predstave z 20 konji in to je bUa verjetno ena
prvih cirkuških predstav v Ljubljani.
Tudi v 19. stoletju je gledališče še pogosto go-
stilo komedijante. Za prvo polovico stoletja so viri
precej skopi. Nekaj več podatkov je za sredino sto-
letja. Leta 1854 so omenjeni gospod Schönau, "er-
ster Komiker der vereinten Bühnen zu Pesth und
Ofen", komik Blumlachner z dobrodelno predstavo
in gospodična Schmidt, ki je zapela tudi nekaj slo-
venskih pesmi. Istega leta sta ob velikem odobra-
vanju publike nastopila pritlikavca Jean Piccolo in
Jean Petit.
V letu 1912 je prošnjo za obisk poslal CIRKUS
CYRILL HATLE iz Budimpešte, vendar mu je
Mestni magistrat sporočil da je prostor v Lat-
termannovem drevoredu v želenem času že oddan
cirkusu Mihaela Schmidta. Ta je gostoval v Lju-
bljani že 1882 in kasneje 1913. (ZAL, LJU 489, fasc.
1775, XV/7.)
^   Ludvik, prav tam, str. 151.
28
f
3 KRONIKA
1999
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PESAK MIKEC: CIRKUS V UUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
Doba cirkusov
Zabavali niso le cirkusi
Predvsem smo lahko začudeni nad veliko mno-
žico gostujočih skupin v našem glavnem mestu,
pri čemer so bili cirkusi le ena od mnogih vrst
zabave. Prihajali so še "muzeji" (potujoče razstave
umetnin in drugih znamenitosti), "anatomični
muzeji" (pokazali so človeško telo do najmanjših
podrobnosti), "panoptikumi" (zgodovinsko-umet-
niške razstave voščenih lutk, tudi v naravni veli-
kosti, ki so predstavljale znamenite ljudi in pri-
zore), "mehanična (avtomatična) gledališča"
oziroma "panorame" (predniki kinematografov z
zanimivo zbirko historičnih in potopisnih slik), "ži-
valska gledališča" (s predstavami psov, opic,
celo koz in bolh), "menažerije" (potujoči zveri-
njaki, ki so z živalmi pripravili tudi program in so
se pozneje pogosto prelevile v cirkuse) in mnogi
drugi. Omembe vredne so še razne tuje etnične
skupine (kitajski žonglerji, japonski umetniki, "za-
morci" iz Afrike) in nekaj gledališč s spiritističnim
programom.
Več teh "produkcij" je imelo poučen pomen.
Predstavljene so bile novosti z znanstvenega pod-
ročja, ki so relativno hitro dosegle Ljubljano. Spo-
mladi 1854 je v paviljonu ob Zvezdi mehanik in
fizik iz Amsterdama, Henry Martin, prikazoval
avtomate Jacquesa Droza,^ premikajoče se male
figurice, ki so izvajale razna opravila: pisala po
nareku, igrala na klavir. Poleg tega je predstavil
elektromagnetski telegraf in električno luč
(galvansko sonce). Posebej slednje je pritegnilo
gledalstvo, saj je relativno nov pojav na znanst-
venem področju Martin najprej zelo poljudno ra-
zložil, nato pa s poskusi tudi praktično prikazal. V
časopisu Laibacher Zeitung so zelo navdušeno
večkrat poročali o teh predstavah. 21. junija so
pisali: ... Priporočamo torej občinstvu, Id si Jioče
ogledati to mogočno naravno moč, katere uporaba
v telegratiji omogoči izginjanje časa in prostora in
katere nadaljna uporaba v strojništvu v industiji
obeta še večji preobrat (kot že sedaj dokazujejo
električne statve), da ne zamudi ponujene pri-
ložnosti. ... Galvansko sonce ali električna luč je
enkraten, bleščeč poskus, ki močno presega
pričakovanja. Človek si komaj lahko predstavlja te
svetlobne učinke, saj jih skoraj ne moremo opisati;
le toliko naj omenimo, da Driimondova hidro-
oksigenska (kisikova) plinska svetilka daleč za-
ostaja za tem... Način nastajanja te luči se razlikuje
od vseh drugih luči Ne proizvaja jo izgorevanje
plina ali kakega drugega materiala, ampak pre-
Izumitelj, živel v 18. stoletju v Španiji, ki je bil zaradi
svojih iznajdb obtožen čarovništva in je moral bežati
pred preganjanjem. (Laibacher Zeitung, 5. 5. 1854).
prosto tok pozitivne in negativne elektrike, viden
med dvema ogljikovima konicama, ki predstavljata
pole ogromne baterije.
V Ljubljani je Martin ostal skoraj dva meseca in
v tem času poleg predstavitve električne luči za-
menjal še tri optične predstave, panorame z gib-
ljivimi slikami, ki jih je ponavljal približno po en
teden.
To je bila verjetno prva znanstveno-zabavna
predstava v Ljubljani, ne pa tudi zadnja. Oktobra
1857 so prikazovali na Kongresnem trgu nastanek
vesolja. V številnih anatomskih muzejih so Lju-
bljančani spoznali do potankosti svoje telo, razvoj
fetusa v novorojenčka, razne bolezni, potek ope-
racij in podobno.
Kje ima Ljubljana svoj zabaviščni park
Dr. Klun je v časopisu Laibacher Zeitung maja
1850 napisal, da Ljubljana na žalost še nima
pokritega cirkusa. To je pomenilo, da ni bilo stal-
nega mesta, ki bi bil namenjen le cirkusom in
podobnim zabavljaškim družbam. Tako so v mestu
porabili za svoje "produkcije" vsak pripraven, do-
volj velik prostor.
V 50. letih so v glavnem "kampirali" za Koli-
zejem, na Kongresnem trgu in v Zvezdi
(Sternallee). Manjše predstave so prirejali na
drugih trgih, gostilniških (hotelskih) dvoriščih,
precej predstav je bilo tudi v gledališču. Ostanek
srednjeveških nastopov na tržnici je bila tudi
uporaba tega, vedno vrveža polnega prostora. Na
Frančiškanskem trgu (danes Prešernov trg) je
büa novembra 1851 menažerija Worell (z bengal-
skim tigrom). V 60. letih sta prevladovala prostor
za Kolizejem in letno sejmišče. V 80. se je po-
gosteje začel pojavljati Trg Franca Jožefa (danes
Krekov trg).
Od 90. pa je absolutno prevladal Latterman-
nov drevored. Redko, le ko je v "ljubljanskem
pratru" zmanjkalo prostora, so cirkusi in druge
zabavljaške skupine nastopale drugod, na primer v
parku pred sodiščem ali na današnjem Krekovem
trgu. V Lattermannovem drevoredu - bila sta prav-
zaprav dva: današnja Jakopičevo sprehajališče in
pravokotno na tega tekoči drevored, od katerega
je do danes ostal le tisti deL ki se imenuje Jako-
pičev drevored -, ki so ga zasadili leta 1815 po na-
črtih francoskega inženirja Blancharda, imenovali
pa po avstrijskem generalu, je od zgodnje pomladi
do pozne jeseni vrvelo od živahne razgibanosti.
Menažerije, panoptikumi, muzeji, posamezni
akrobati in dreserji živali, prodajalci slaščic in sadja
so tam preživeli po več mesecev.
Od 1892, ko je drevored prišel v last mesta Lju-
bljane, je mestni magistrat zaračunaval "umetni-
kom", ki so prihajali v Ljubljano in prebivalstvo s
29
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRiC, BARBARA PEŠAK MIKEC; CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNEI, 27-40
7
1999
svojo dvojmljivo 'umetnostjo' nadlegovali po 50
krajcarjev na dan za predstave srednje vrste, za
druge pa 1 goldinar. Razpon tarif se je nazadnje
nekoliko povečal, tako da so mala strelišča in pa-
norame plačevala po 40 vinarjev dnevno, veliki
cirkusi in menažerije pa po 2 goldinarja.^ Leta
1904 je mestni policijski svetnik Frančišek Pod-
goršek napisal poročilo o stanju v Lattermannovem
drevoredu, z namenom, da občina vpelje višje
najemnine prostorov. Odkar se je v Latterman-
novem drevoredu pripravil poseben prostor za
razstavljavce panoram in imejitelje vretenov,
gugalnic, gledališč, cirkusov itd. prihajajo ti ljudje
vedno pogosteje v Ljubljano in ostajajo v mestu
vedno dlje časa. Od leta 1897 do 1. januvarija 1904
je bilo vseh razstavljavcev 155, ki so ostali tukaj
2449 dni Ta izredni naval se da razlagati v tem,
da plačujejo taka podjetja tukaj naznatno pristoj-
bino za prostor ali prostornino. Ta je znašala za
leto 1899 K. 324, za leto 1900 - K. 206,40, za leto
1901 - K. 705 (cirkus Barnum je plačal od teh 600
kron) za leto 1902 - K. 200 in za leto 1903 - K. 268
- skupaj 1751 K. ali povprečno na leto, če odbi-
jemo izjemno prostornino za Barnumov cirkus 213
K. Podgoršek se je v nadaljevanju posvetil cenam
v drugih mestih bližnje in daljne okolice, kjer so
določali najemnine glede na velikost najetega pro-
stora ali glede na dolžino trajanja produkcije ali pa
uporabljali kombinacijo obeh. Glede na to, da so v
Ljubljani dajala ta podjetja policijskemu uradu ve-
liko posla, da so odnašala iz nje lepe vsote denarja
ter da domačim obrtnikom in trgovcem niso dala
veliko zaslužiti, je predlagal povišanje "prostor-
nine". Lastniki malih razstavnic, kakor panoram,
vretenin, strelišč, cirkusov itd. naj bi plačali 3
vinarje od kvadratnega metra, od večjih pa 5
vinarjev, in sicer vnaprej.^
Vzdušje v ljubljanskem zabaviščnem parku v
začetku stoletja lahko podoživimo pri branju
časopisa "Laibacher Zeitung". Ljudje so tja zahajali
ne le zaradi zabave, ampak tudi na sprehode v
krasno naravo, ki bi jo težko upodobil kak slikar.
Zato prihajajo mladi in stari vedno znova v ta, v
zadnjem času tako priljubljen del drevoreda.
Posebno ob nedeljah se ustavlja množica gledalcev
in mimoidočih pred utami z nenavadnimi zanimi-
vostmi Simpatični prizori se ponavljajo ob ne-
deljah popoldne na toboganu, ki je postal tako
rekoč univerzalna zabava za vse starosti in sloje.
Ljudje se kar ne morejo nagledati in nasmejati
neskončni vrsti kandidatov in kandidatk za dri-
čanje po toboganu, ki se vzpenjajo z zaskrblju-
jočim kolebanjem in v smešnih pozah, ali pa jih
^   Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1048/1049.
"   Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1304/1305, pag. 227-229.
mora mišičast paznik kar odnesti naravnost do
"drsečih tal". Preljuba mladina postaja pred "žival-
skimi  vrtovi",  neutrudno   vrteči se   vrtiljak in
"Wursteltheater" predstavljata raj za  najmlajše;
kljub toboganu najdejo še nenavadno veliko ve- i
selja na ameriški gugalnici - kmalu najde vsak svo- I
jo zabavo. Za dopolnitev zabaviščnega prizora je \
kot najmlajši gost prišel še cirkus Zavatta in poleg \
tega še produkcija s svetlobnimi slikami, ki je po- j
vezana s fonografskimi predstavami, in ki je ozna- \
čena kot govoreči, pojoči in obenem podobe pri- \
kazujoči čudež. K vsej tej pitoreskni pisanosti ;
predstavlja prav vabljivo prijetno nasprotje zaba-
viščna restavracija s svojim improviziranim vrtom.^
Poleg tega je bilo tedaj tam tudi dirkališče, nekak
hipodrom.
Ljubljanska mestna oblast - posebno pod župa-
novanjem Hribarja - je bdela tudi nad "slovenskim
značajem" dogajanja v ljubljanskem zabavišču. Že \
v začetku 90. let 19. stoletja si je prizadeval, da bi ;
bili cirkuški plakati tudi v slovenskem jeziku. V
prvem desetletju 20. stoletja se je Hribar lotil na-
pisov na lopah in utah v Lattermannovem drevo- ;
redu.   Razveseljevalne naprave  ob  takozvanem \
'Praterju' imajo vse samo nemške ali pa nemške in
francoske ter včasih tudi laške napise. - Glede na \
to, da to v Ljubljani, katera je skoro popolnoma j
slovenska, vendar ne gre, naročam, da se naj v i
bodoče vsako postavljanje razveseljevalnih naprav \
na mestnem svetu napravi odvisno od slovenskega ;
napisa, ki mora narejen biti na isto tak način, ko \
morebiti drugojezični napisi Seveda mora sloven- \
skemu napisu odkazano biti prvo mesto.^ Naročilo
je bilo namenjeno mestnemu gospodarskemu ura-
du. Naslednje leto je zahteval, da so plakati pri-
rejevalcev javnih razstav v Praterju samo v sloven-
skem jeziku.^ Uspešnosti njegovih prizadevanj žal
ne moremo preverjati v arhivskem gradivu, kjer
imamo shranjene v glavnem prošnje za dovoljenje \
nastopanja v Ljubljani, tem pa so priloženi plakati
in drug reklamni material v tujih jezikih, z go-
stovanj po drugih deželah.
Ljubljanski "prater" v Tivoliju je bil zabavišče še
po drugi svetovni vojni, le da se je nekoliko po-
manjšal in se pomaknil proti Celovški cesti. Po-
zneje so ga imenovali "komedija".
Menažerije - živalski vrtovi preteklosti
Menažerije so bile zbirke živali, zverinjaki, ne- \
kakšne predhodnice današnjih živalskih vrtov, si-;
cer starejše združbe, ki so se v drugi polovici 19. i
Laibacher Zeitung, 18. 5. 1909.
°    Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1502, pag. 298.
"   Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1502, pag. 365.
30

1999
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNEI, 27-40
stoletja začele združevati s cirkusi. Prvi, ki je svojo
menažerijo spremenil v cirkus, je bil Nemec C.
Hagenbeck - leta 1887. Po njegovem zgledu je
nastalo še več takšnih cirkusov: Krone v Nemčiji
(pozneje cirkus Charles, ob začetku prve svetovne
vojne pa spet menažerija Krone), Kludsky na Češ-
kem, številni v Franciji in Angliji.
V Ljubljani je bil pogosto slavni Kludsky, ki se
je nekje v začetku tega stoletja spremenil v cirkus,
pa zverinjak Continental s "slonovim in levovim
gledališčem" in Kreutzberg, pa zverinjak Berg, ki je
prav tako postal cirkus.
Leta 1858 je bila v Ljubljani velika Kreutz-
bergova menažerija, ki je sicer gostovala že prej,
leta 1851 pod imenom Advinent & Kreutzberg.
Lastnika sta se v vmesnem obodbju ločila in Advi-
nent se je povezal s Coccijem, ustanovil menaže-
rijo Advinent & Cocci, ki je, zanimivo, gostovala v
Ljubljani istega (1858) leta. Slednji so pripeljali v
glavno mesto Kranjske nekaj, kar tukajšnji prebi-
valci še niso videli. To je bila družina velikanskih
aligatorjev, prvih in največjih te vrste. Razstavili so
jih v kolibi na letnem sejmišču. Poleg teh so dali
na ogled še štiri velike kače in trideset drugih
živali.
Za boljšo predstavo si oglejmo nekaj primerov
menažerij. Del cirkusa Henry, ki je nastopal v
Ljubljani leta 1894, je bil zverinjak, katerega var-
nostne in higijenske razmere so si ogledali delegati
mestnega magistrata. Nastalo je naslednje poročilo:
Vozovi so v dobrem stanju, varovani in močni,
znotraj opaženi s kositrom. Zverinjak je dolg 16 m,
ograja, ki loči zverine in obiskovalce je široka 1,5
m, v sredini zverinjaka so na visokih tramovih
svetilke. Desno ob vhodu je nekaj mladih živali -
opice, nekaj mesecev stara hijena, v lesenih kur-
njikih in dveh lesenih zabojih pa je nekaj ne-
škodljivih rep til j oziroma kač. ... Lastnici naročilo
se je, da redno snažiti zverinjak, ter da vsaki dan
odstranjevati živalske odpadke in drugo nesnago
mora, ter se ji še posebno zabičilo, da naj sama in
njeni uslužbenci dobro pazijo ter vsaki dan po
večkrat pregledajo vse zapahe in vrata pri vozovih
ter da pazijo na ogenj.
Leta 1903 je v vrsti svojih gostovanj prišel v
Ljubljano spet zverinjak Karla Kludskega. Na
19 vozovih je imel trideset levov, tri šakale, šest
tigrov, dvanajst različnih volkov in po enega
gnuja, bizona, antilopo, tapirja, medveda, hijeno,
slona, orla, postojno in mnogo različnih opic. Pro-
stor pred kletkami z živalmi je bil zavarovan s koli
in železnimi drogi, tako da ni bilo nevarnosti za
gledalce, zvečer pa je bil zverinjak razsvetljen s
1^ Laibacher Zeitung, 4. 10. 1858.
Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1048/1049.
plinsko lučjo.^^
Kljub vsem varnostnim ukrepom pa je svobo-
deželjnim "zverinam" nekajkrat uspelo tudi v Lju-
bljani pokukati izza rešetk in se nekoliko spreho-
diti po mestu. Prav iz že omenjenega cirkusa
Henry se je uspelo izmuzniti mlademu medvedu,
ki se je napotil proti Rudolfinumu (danes Narodni
muzej). Na poti je naletel na Rudolfa Zorniča, ki je
bližnje srečanje z nevarnim kosmatincem opisal
takole: ... ko sem prišel jaz iz hleva, in malo tam-
kaj postal, prišel je kar naenkrat medved semkaj in
jaz sem začel takoj bežati, ko sem ga zagledal in
sem tekel proti Rudolßnumu, medved pa za me-
noj. Jaz sem skočil čez kup gramoza in sem ušel v
Rudolfinum, medvedu pa se je baje gramoz podrl
in se je na to sam od sebe najprej obrnil.}^
Eden najbogatejših ZVERINJAKOV tistega časa,
CONTINENTAL, je bil leta 1889 na poti po
Srednji Evropi Iz Leobna so v juniju v Ljubljano
poslali prošnjo za dovoljenje, da predstavijo svoj
živalski vrt, velik 405 m^. Dovoljenje so dobili in
tako so si Ljubljančani lahko od 29. avgusta do 14.
septembra v Lattermannovem drevoredu ogledo-
vali dresuro in krmljenje levov, slonov in drugih
živali ter nastop svetovno znane krotilke zveri,
gospodične Idune (ZAL, LJU 489, fasc 990, XV/8.)
Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1304/1305.
Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1048/1049.
31
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
47
1999
Manjši zgornjeavstrijski CIRKUS PICHLER je
želel obiskati Ljubljano v letu 1909, vendar je obisk
pozneje odpovedal julija tega leta so se Lju-
bljančani lahko zabavali v cirkusu Orpheum Let-
tiks und Arlas. (ZAL, LJU 489 fasc. 1502, XV/7 in
Laibacher Zeitung, julij 1909.)
Več kot trideset let pred tem (1862) je dogodek
podobne vrste opisal graški Blatt, češ da je lev iz
Casanovove menažerije odgriznil nos nekemu
nakladalcu na ljubljanskem kolodvoru, ki se je
preveč približal njegovi kletki. Članek je bil tako
poln napak, da mu je časopis Laibacher Zeitung
nekaj pozneje vljudno sporočil: Treba je vtoliko
popraviti da se to ni zgodilo na kolodvoru,
temveč na letnem sejmišču, da ni bil lev, ampak
buldog, nadalje, da ni šlo za železničarskega na-
kladata, ampak za krotilca, in da buldog temu ni
odgriznil nosa, ampak ga je ugriznil v nogo. Vse
drugo je res.-'^ Tega seveda, razen da se je do-
gajalo v Ljubljani, ni ostalo prav nič.
Iz zverinjaka cirkusa Kludsky, ki je gostoval v
Ljubljani tik pred začetkom prve svetovne vojne,
se je ob odhodu 19. junija 1914 zgodil pobeg.
Časopis Laibacher Zeitung je naslednji dan po-
ročal: Ob včerajšnjem odhodu cirkusa Kludsky,
zlomil je slon na Dunajski cesti mitnico in tovor-
njak za gramoz prevrnil Od otrok razdražen je
stekel naprej naravnost na Dovozno ulico, kjer je
vdrl v kuhinjo kolodvorskega skladiščnika. Z og-
njišča je vzel precej veliko porcijo fižola, štrudelj in
nekaj kislega zelja. Sit je začel s pospravljanjem
14 Laibacher Zeitung, 26. 5. 1862.
kuhinje in sprehodil pod strop kar precej posode.
Očitno zadovoljen s svojim delom se je nato pustil
odpeljati. Kludsky je oškodovancu odštel 70 K.^^
Končno... - cirkus
Zgodovina
Čeprav cirkus po definiciji izhaja iz Anglije, se
je ob koncu 18. stoletja razvijal tudi na celini. Kot
ustanovitelj cirkusa je v zgodovino zapisan Philip
Astley, nekdanji vojaški narednik, ki je postal
artist na konju. V drugi polovici 18. stoletja je bilo
v Londonu sicer precej umetnostnih jahalcev, toda
Astley je bil tisti, ki je uvedel manežo, cirkuško
areno, in jo pozneje ogradil ter ji dodal streho
(stala je ob Westminstrskem mostu). Svoje podjetje
je poimenoval Royal Grove. Ime cirkus pa je prvi
uporabil konkurenčni Royal circus Charlesa
Hughesa leta 1782.
Član Astleyeve družine Antonio Franconi, Be-
nečan v pregnanstvu, je ustanovil svojo Franconi
FamUy, ki je postala osnova francoskega cirkusa.
Njegov prispevek cirkuški dejavnosti je premer
ringa - standardiziran na 13 metrov, kar velja še
danes.
Ob koncu 18. stoletja se je cirkus razširil po
Evropi. V Rusijo ga je uvedel Hughes, Astley je
potoval po srednji Evropi in Balkanu in v času
svojega življenja (do leta 1814) ustanovil 19 stalnih
cirkusov.
Nekoliko drugače se je razvijal cirkus v Zdru-
ženih državah Amerike. John William Richetts
je 1793 ustanovil cirkusa v Philadelphii in New
Yorku, prva v Ameriki. Tu je od 40. let 19. stoletja
postalo razširjeno združevanje cirkusov v eno kor-
poracijo. Cirkusi so se združevali, razdruževali in
spet združevali z drugimi. Takšen razvoj ameri-
škega cirkusa je tekel do leta 1929 (gospodarska
kriza!). Tedaj so, na primer, Ringling Brothers
(nadzirali so že šest cirkusov, med njimi tudi
Barnum and Bailey's Greatest Show on
Earth) odkupili Ameriško cirkuško korporacijo
(Circus Corporation of America) in spravili enajst
cirkusov pod skupno upravo.
Razlik z evropskimi cirkusi je bilo kar nekaj.
Medtem ko se je v ZDA zgodaj uveljavila želez-
nica, so jo evropski cirkusi uporabljali le izjemoma.
V Evropi so se družine raje razcepljale kot zdru-
ževale, tako da je celo več cirkusov nosilo isto ime.
V prvih osemdesetih letih obstoja cirkusa so v
njem imeli glavno vlogo konji. Številni ustavno-
vitelji cirkuških dinastij so bili najprej jahalci in
trenerji, na primer Renz v Nemčiji, Čarre na Nizo-
zemskem, Schumann v Skandinaviji in drugi. Tudi
15 Laibacher Zeitung, 20. 6. 1914.
32
7
1999
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRIČ. BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-JO
nekateri drugi lastniki cirkusov so bili znani ja-
halci: Cooke iz Anglije na primer, katerega cirkus
je prišel v Ljubljano leta 1890.
Sredi 19. stoletja so se počasi uveljavili tudi
drugi elementi: gimnastika, nastopi klovnov in
dresiranih živali. Na uvedbo akrobacije v cirkus je
vplival izum trapeza in popularizacija hoje po
vrvi, kar je bila zasluga Charlesa Blondina, ki je na
ta način ob koncu 50. let prečkal Niagarske sla-
pove. Cirkusi, ki so v petdesetih letih 19. stoletja
prihajali v Ljubljano, so že imeli klovne, gim-
nastike in tudi že posamezne dresirane živali. Po
drugi strani so vse te kategorije nastopale tudi še
ločeno v lastni produkciji. Tako sta januarja 1854 v
ljubljanskem gledališču nastopila kar dva komika:
gospod Schönau iz Peste in g. Blumlachner. Na
dvorišču Avstrijskega dvora je januarja in februarja
1850 nastopil učeni pes Fido s precej obsežnim
programom, v katerem je igral karte, domino, ra-
čunal, sestavljal besede iz črk in znal na zahtevo
izbrati nacionalne barve zastav posameznih držav.
Leta 1854 je prišel g. Casanova z opičjim gle-
dališčem. Istega leta so nastopili kitajski žonglerji,
magi, akrobati in nekromanti. Kritika njihovega
nastopa ni prištevala med najbolj osupljive: ...
Žonglerji so si vsi bolj ali manj podobni, naj si
bodo s Kitajske ali iz Francije ali pa iz Neaplja.
Predstava je bila izvedena precizno in natančno,
čeprav je bilo metanje nožev nekoliko preveč raz-
burljivo za šibke živce Evropejcev. Najbolje pri
vsem so bile pojave samih Kitajcev; videti in slišati
jih, pa je bila zadeva opravljena}^
Če se na kratko ustavimo še pri razvoju cir-
kuškega šotora, moramo omeniti, da so pred nje-
govo uvedbo uporabljali s platneno pregrado ogra-
jen prostor. Prva cirkuška predstava v šotoru se je
baje zgodila leta 1826. Imenovali so ga "big top",
kar bi lahko prevedli kot veliki pokrov. Kot večino
drugih novosti pri potujočih cirkusih naj bi tudi
šotor prišel iz Amerike, toda bolj verjetno se je
razvil iz evropskih sejemskih lop.
Nekatere velike evropske cirkuške družine so
imele stalne cirkuse. V Parizu je bil znan Cirque
d'Ete, pa cirkus v St. Petersburgu in drugi. Češki
Kludsky je imel pred vojno, na primer, pozimi
predstave v cirkuški zgradbi, poleti pa je potoval s
cirkuškim šotorom. V obeh je lahko sprejel po
6000 oseb.
Večji cirkusi so zaposlovali tudi veliko ljudi.
Danes ima, na primer, cirkus Medrano zaposlenih
70 ljudi, ki vzdržujejo 80 živali, Kludsky pa je imel
leta 1914 samo akrobatov čez 200, več kot 300
živali, lastne gasilce, kovače, krojače, sedlarje in
druge obrtnike, za transport pa 50 voz, dva vlaka
in lastno električno centralo za razsvetljavo. Pa ruti
1^ Laibacher Zeitung, 4. 11. 1854.
ni bil največji. Ljubljana je gostila še večja Barnum
& Bailey in Buffalo Billa, katerih opis sledi v na-
daljevanju.
V povprečju so cirkusi, ki so prihajali v Lju-
bljano v 50. in 60. letih preteklega stoletja, zapo-
slovali okrog 50-60 ljudi. Povprečni cirkusi v 80. in
90. letih so premogli prostora za 500 do 1500 ljudi,
v 20. stoletju pa so večji sprejeli od 3000 do 7000
ljudi, največji pa skoraj še enkrat toliko. Zverinjaki
in manjši cirkusi so lahko gostili 300 do 800 oseb
naenkrat.
Eden večjih cirkusov tistega časa, CIRKUS
STRASSBURGER je gostoval v Lattermannovem
drevoredu od 15. do 24. julija 1911. Tu je postavil
šotor za 4600 oseb, v katerem so si obiskovalci
lahko ogledali tudi točko s 46 konji naenkrat,
dresirane morske leve in celo paleto ljudstev z
vsega sveta. K prošnji za rezervacijo prostora
mestnemu magistratu je lastnik cirkusa priložil
tudi priznanje Njegovega Veličanstva Wilhelma II.
von Württemberg, v katerem piše, da sta "Njuni
veličanstvi kralj in kraljica von Württemberg cirkus
Adolfa Strassburgerja počastila s svojim (nadvse
visokim) obiskom in se o prikazanih uspehih zelo
pohvalno izrazila". (ZAL, LJU 489, fasc 1502, XV/7
in Laibacher Zeitung, julij 1911.)
33
3 KRONIKA
47
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
1999
Poleti 1900 je hotela v Ljubljano priti vdova Johna
Ehlbecka, ki bi v Lattermannovem drevoredu na
1200 m^ prostora postavila električno osvetljeni
AMERIŠKI ZVERINJAK. Prošnji je priložila kata-
log živali, ki bi jih bilo mogoče videti v njenem
zverinjaku. Ljubljane v tem letu ni obiskala, saj sta
obiskovalce z nastopi zabavala kinematograf
Oester in Panoptikum Lifkas. (Zadnja stran ka-
taloga, ZAL, LJU 489, fasc 1133/1134, XV/8 in
Laibacher Zeitung, junij - september 1900.)
Cirkusi v Ljubljani
Leta 1850 je v kranjsko glavno mesto prispel
cirkus Ciniselli & Comp., tipičen klasičen cirkus
s predstavami konj, katerega lastnik Italijan Cini-
selli je bil šolan v Parizu. Nastopalo je 40 konjev,
od teh 11 dresiranih. Ciniselli je vodil svojo jahal-
no šolo in v njej izučil večino umetnikov v cir-
kusu. Na konjih je nastopalo pet žensk in sedem
moških, vključno s Cinisellijem in Angležem Duc-
rowom, ki je bil mogoče kak bližnji potomec
Andrewa Ducrowa, med 1824 in 1842 ravnatelja
znamenitega Astleyevega cirkusa (amfiteatra) v
Londonu in briljantnega jahalca. Ta cirkus je imel
v svoji zasedbi še tri klovne in skupino štirih
gimnastikov, ki so izvajali svoje točke "na ameriški
način".1^ Družina Ciniselli si je ob koncu stoletja
pridobila dominantno vlogo v ruskem cirkusu.
Prvi večji cirkus, ki se je v sredini stoletja usta-
vil v Ljubljani na poti iz Carigrada je bil cirkus
Emanuela   Beraneka. Štel je petdeset ljudi in i
dvaintrideset konj. V dobrih petih tednih gosto-
vanja so se predstave odvijale v cirkusu za Koli-
zejem in v gledališču: na prvem prostoru pred-
stave s konji, na drugem pa so očitno predstavljali I
druge točke programa. Pri Kolizeju so na četrtek
22. julija 1852 priredili umetniško in nagradno
tekmovanje v jahanju, in sicer v sedečem in :
stoječem položaju. Nazadnje so v zrak spustili še i
ogromen balon. ;
Istočasno kot Beranekov je nastopil v Ljubljani ,
tudi Cirkus Carre, z lastnikoma Catinko in VVil-
helmom; oba sta bila umetnostna jahalca. Priredila
sta nekaj dobrodelnih predstav in veliko otroško
predstavo, na katero so smeli otroci pod 8 leti
starosti v spremstvu staršev priti brezplačno.
Od cirkusov so prišli v Ljubljano tudi nekateri ■
zelo veliki in slavni. Na prvem mestu je treba ;
omeniti največjega na svetu, ameriškega Barnum &
Bailey, ki je bil poleg tega eden starejših ameriških
cirkusov. V Ljubljano je s štirimi lastnimi vlaki^^ s 67
vagoni prispel 30. maja 1901. Na mestni senožeti ob
Lattermannovem drevoredu je za obiskovalce pri-
pravil že popoldansko in večerno predstavo.
Barnum & Bailey si je dobre štiri mesece pred
prihodom zagotovil 50.000 kvadratnih metrov pro-
stora. Za Ljubljano je bil to kar velik zalogaj. Ker
so pri cirkusu zahtevali vsaj 100 metrov široko
zemljišče (kar pomeni, da je moralo biti dolgo 500 i
metrov), so jim odkazali mestno senožet ob Lat- \
termannovem drevoredu. Prostor sta si prišla
predhodno ogledat dva predstavnika cirkusa. ;
V Ljubljano je pripeljal 400 konj, tri črede slo- •
nov (16) in dve menažeriji redkih živali. Predstave j
so potekale istočasno v treh arenah. Med njimi sta
bila dva podija, na katerih so nastopali klovni,
žonglerji, gimnastiki, požiralci ognja. Tam so kazali
obiskovalcem bradato damo, dečka s pasjo glavo,
moškega brez rok in druge zanimivosti. Okrog pri-
zorišč je tekla široka cesta, kjer so se vrstila tek-
movanja v teku, jahanju, vožnji. V enem od šo- :
torov je bil zverinjak redkih živali. Glavni šotor je ,
lahko sprejel 12.000 ljudi in je imel predstave ves i
dan. Zvečer so ga osvetlili z električno lučjo. j
Ljubljančane je najbolj očarala nenavadna hi-
trost, s katero so Američani postavili celotno prizo-
rišče. Tu se vidi razloček med Amerikanci in naši-
mi ljudmi Kar so Amerikanci v nekaj urah posta-
vili in uredili, za to isto bi bili naši ljudje porabili \
ravno toliko tednov..., je v tipični slovenski maniri i
zapisal Slovenski narod.j
Predstave si je v enem samem dnevu ogledalo
30.000 ljudi, od tega 8.000 tujcev. Kljub temu, da je
šlo za največji cirkus na svetu, so javna občila
I'' Laibacher Zeitung, 25. 5. 1850.
1^ Prav ta cirkus je uvedel nov način nakladanja in raz-
kladanja železniških vagonov.
1^ Slovenski narod, 31. 5. 1901.
34
7
3 KRONIKA
1999
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
realno ocenila kakovost celega podjetja. Barnum & \
Bailey sta imela v Ljubljani tako bogato žetev, da je
pač niti sama nista pričakovala. Vse je bilo na nogah.
Z vseh strani naše dežele pa tudi iz sosednih dežel
je prišlo vse polno ljudi v Ljubljano... Sicer največji
cirkus na svetu (z več kot 50 letno tradicijo!) ni
navdušil toliko s kakovostjo kot z ogromnostjo.
Zverinjak je bil sicer velik, vendar je bilo v njem bolj i
malo redkih živali Med "abnormitetami" je bilo več
takih, ki niso zaslužile tega imena. Nekaj točk
programa je bilo zelo dobrih, nekaj pa jih tudi ni
preneslo kritike. Na splošno so se akrobati dobro
odrezali, jahačicepa so bile med slabšimi.. Čudežev,
ki so jih ljudje pričakovali, niso  videli, razen \
čudežnega uspeha reklame.-^^ Vendar si danes tak- i
snega cirkusa skoraj ne moremo predstavljati.
Težko si predstavljamo tudi največjo predstavo
o ameriškem divjem zahodu "Buffalo Bill's Wild
West", ki je prišla v Ljubljano maja 1906. Reklamni
plakati so nanjo opozarjali že vsaj dva tedna prej,
kajti v mestu je bil le en dan. To je družba naj- ,
drznejših jahačev južnoameriških Gauchov, Arab- \
cev, Beduinov in Rifflov, mehikanskih vakerov in
kmetov, kubanskih patrijotov,  Cowboyev, ame-
riških Indijancev in poldivjih kozakov, ki izvajajo
vaje na konjih z uprav divjo neustrašnostjo, je j
pisalo v oglasu.2^ s
16. maja 1906 je William Cody prispel s svojo j
številno ekipo (1000 oseb) in živalmi (500 konj) v j
Ljubljano s petimi vlaki. Prizorišče so postavljali štiri j
ure (podirali pa le slabo polovico tega časa). Šotor je i
imel pokrit parter in tribuno, ne pa tudi arene. Imeli j
so lastno kapelo in električno razsvetljavo. i
Dve predstavi, ob treh popoldne in ob osmih
zvečer, sta bili kolosalni. Začeli sta se z velikim j
sprevodom in Codyjevim nagovorom v angleščini. :
Lahko si mislimo, kako je samo nastop stotih i
Indijancev, poleg njih pa še kozakov, Mehičanov, j
kavbojcev in celo japonskih samurajev navdušil \
gledalstvo. Predstavili so se krotilci divjih konj, j
ostrostrelci na konjih, Indijanke pri domačih opra-
vilih, kavbojke na konjih, Japonci in Arabci v na-
rodnih nošah in ob spremljavi njihove glasbe,
metalci lasa in kozaki. Prikazali so tudi boje pri |
Little Big Hornu, ko je bila poražena ameriška ;
vojska generala Custerja, zmagovalci pa Indijanci I
pod poglavarjem Sedečim bikom. j
Verjetno je bolj kot predstava sama - obe je
obiskalo 18.000 gledalcev - zanimiv vsakdan tako
številčne in raznolike množice ljudi. Časopisi, ki so
spremljali turnejo Buffalo Billa v Parizu leto pred I
tem,-^^ so se na široko razpisali o ustanovitelju^
showa Williamu F. Codyju, o njegovem podjetju, o i
življenju pisane druščine nasploh. Slednje najbolje
prikaže opis jedilnice: Refektorij je dvorana, ki
sprejme petsto ljudi Cody nas je posedel na svojo
levo. Predstavil nas je svojim poročnikom, svojim
možem. Pred nami so Japonci, prijazne Japonke,
Rusi, Francozi, Angleži, Američani, Italijani, rdeče-
kožci, Kitajci in Kitajke; nekoliko dlje Mehičani,
naprej Madžari. Menu je enak za vse, zrezek,
krompir, jajca, palačinke, sladica, marmelada. Naj-
bolj skromen "uslužbenec" ima pravico, da dobi še
eno porcijo tistega, kar mu je všeč. Alkohol in vino
sta prepovedana. Pijejo le čaj (toda izvrstnega) in
kavo (ki ni nič slabša)... Mize so pokrite z belimi prti
in okrašene z rožami.
Še malo statistike. Za tri običajne obroke na
dan porabijo 600 kilogramov govedine, 400 kilo-
gramov krompirja, 500 kilogramov kruha, 300
litrov mleka in 75 kilogramov kave.
Za oskrbo skrbijo trije mesarji, deset kuharjev,
dva tehnika, trije šoferji, osem pomočnikov, 36
strežnikov, dvanajst pomivalcev posode in deset
nadzornikov?^
Njihove predstave so obiskovali vladarji, kralji,
diplomati, družbena smetana vsakega mesta, kjer
so nastopili. O Codyju so imeli veliko povedati;
nekateri so mu priznavali pozitiven odnos do na-
rave in ljudi, posebej do marginalnih skupin, kot
so že tedaj bili Indijanci, kozaki in drugi, ki jih je
vodil s seboj in kazal svetu, pošten odnos do zgo-
dovine in realnosti. Drugi so ga imeli za preva-
ranta in izkoriščevalca teh istih ljudi. Posebej po-
klicni kolegi ga niso marali; če ne zaradi drugega
gotovo zato, ker so bili ob zaslužek v tistih se-
zonah, ko je bil on v Evropi. Leta 1906, na primer,
ko je gostoval v srednji Evropi, je med drugimi
cirkusi zavladala prava panika. Toda veličina W. F.
Codyja in njegove "velike predstave" je bila to-
likšna, da še danes ni pozabljen. Nanj nas spo-
minjajo številne knjige in tudi nekaj filmov.
Leta 1909 je prišel v Ljubljano že omenjeni cir-
kus Zavatta. Gostoval je že večkrat prej in tudi še
pozneje, zato ga tega leta sploh ne bi omenjali, če ne
bi potekala pod njegovo streho tudi - nenavadno za
cirkus - rokoborba v grško rimskem slogu z
mednarodno udeležbo. Tekmovali so sami vrhunski
rokoborci, kar se je v Ljubljani zgodilo prvič. Vseh
skupaj je bilo 13, nagrada trem najboljšim pa je bila
vredna skupaj 2000 kron. Res so bili zastopani
tekmovalci z vseh koncev Evrope; Ljubljančani so
uživali, se spoznavali s pravili rokoborbe in navijali
za svojega ljubljenca - Dalmatinca Roberta (Maxima)
Rajčeviča, ki je bil tudi že svetovni šampion.
Toda nenavadna cirkuška predstava je motila
nekatere čiste "športne duše" zaradi svoje teatral-
nosti, nepristnosti, lahko bi rekli degradacije na
20 Slovenski narod, 31. 5. 1901.
21 Slovenski narod, 4. 5. 1906.
22 Cody jih je priložil svoji prošnji za nastop, LJU 489, fasc.
1304/1305.
23 Voyage Autour du Monde, Le Petit Journal, 23. 5. 1905.
35
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27^10
7
iggg
stopnjo nekakšnega pra-wrestlinga. V časopisu so
protestirali: V interesu občinstva, ki se ga vara na
prav neotesan način, bodi tedaj povedano, da so
rokoborbe v cirkusih čisto navaden humbug. Žal, da
morajo pri tem sodelovati celo odlični borilcL Da je
stvar res taka, vidi se že iz tega, da se, kakor pri
drugih tekmah, ne volijo nepristranski razsodniki,
temveč da vodi in odločuje rokoborbo podjetnik.
Očitali so vnaprej dogovorjene izide in neodločene
tekme, ki so privabljale gledalce.Č/sfo razumljivo.
Zanimanje občinstva raste, če ostane borba neodlo-
čena in cirkus je drugi dan tem bolje obiskan.'^
Prav tako iz športnih krogov je prišel tudi
zagovor tej isti prireditvi. Ocenjevati s športnega
stališča rokoborb v cirkusu, po njihovem mnenju,
ne bi smeli, pomembno pa je, da profesionalni
rokoborci, ki drugega vira zaslužka nimajo, nekaj
tudi zaslužijo in si ob tem naredijo še reklamo.^^
Prizorišče rokoborbe je bilo res vsak večer bolj
polno, posebno takrat, ko se je boril Rajčevič. Ker
se je organizator tega zavedal, je bil ta ljubljenec
občinstva, razen dveh izjem, v ringu prav vsak
večer. Bilo pa je še nekaj zanimivih vložkov, ki so
"suhoparno" športno prireditev nekoliko popestrili.
Edini nastopajoči Ljubljančan Stadler je bil v ringu
le enkrat in še takrat je zdržal komaj devet minut.
Naslednji spopad ga je čakal z Rajčevičem, pa je
očitno obupal, ker se je opravičil, češ da se ne po-
čuti dobro. Po tednu dni tekmovanja se je pojavil
nek drug domačin, ki ni hotel povedati svojega
imena, tistemu pa, ki ga premaga, je ponujal. 100
kron. Ta "neznanec" je po vrsti premagoval vse
najmočnejše nasprotnike. Po enem neodločenem
spopadu ga je, z nekaj težavami sicer, premagal -
seveda Rajčevič. Ta je nazadnje pobral tudi glavno
nagrado (1200 kron), ostanek pa sta si razdelila
Rus Gerighoff in Danec Hansen.
Dolgo tekmovanje v ne preveč nežnih prijemih
je imelo posledice tudi v ljubljanskih gostilnah.
Slovenski narod je pod naslovom "Rokoborec" v
svoji črni kroniki objavil naslednjo prigodo: V so-
boto zvečer je prišel A. K. livar, v gostilno na Du-
najski cesti št 52, kjer je začel pripovedovati, da je
rokoborec in da se bode boril z Rajčevičem. Ker so
se mu zato navzoči gostje začeli smejati, ga je to
tako ujezilo, da je zgrabil za stol, začel zbijati po
gostilni, polomil več stolov, ubil več vrčkov in na-
pravil gostilničarki precej škode. Gosti so se zbali
razsrjenega rokoborca in zbežali iz gostilne. Konec
vsemu je napravil šele stražnik ko je od vedel do-
mišlja vca v zapor.-^^
Kako močna pa je bila borba med cirkusi za za-
služek, pokaže dogajanje leta 1911. Zgodilo se je
med dvema bolj znanima, Kludskym in Strassbur-
24 Slovenski narod, 2. 6. 1909.
^ Slovenski narod, 5. 6. 1909.
26 Slovenski narod, 15. 6. 1909.
ZVERINJAK GEORGA MICHELA je v Ljubljani
gostoval aprila 1909 v Lattermannovem drevoredu.
Poleg zverinjaka bi se obiskovalci lahko zabavali še
v strelskem salonu (Schießsalon) in si privoščili
hitro fotografiranje (Blitzphotografie). (ZAL, LJU
489 fasc. 1502, XV/7 in Slovenski narod, 1909.)
gerjem. Kludsky je v Ljubljani nastopal prejšnje
leto in si je hotel zagotoviti prostor tudi tega leta.
Ker je skoraj istočasno in na istih lokacijah gostoval
tudi cirkus Adolfa Strassburgerja, je prišlo med
njima do resnega obračunavanja s precej nizkimi
udarci. Že po Tirolskem in Predarlberškem sta bila
boje po časopisju, kjer sta se obdajala z "manjvred-
nim Cehom" in "Židom". Kludsky je trdil, da ga
hoče Strassburger ne samo poslovno uničiti, ampak
tudi "spraviti s sveta". Konec maja je pisal ljubljan-
skemu magistratu: ... Ker sem pravkar zvedel, da
želi Strassburger s svojim cirkusom to leto obiskati
slovansko deželno glavno mesto Ljubljano, se obra-
čam direktno na vas v interesu vsega civiliziranega
slovanskega sveta, da tega tujega, ja, celo židov-
skega podjetja ne spustite v Ljubljano..?^ Magistrat
mu na to vlogo ni odgovoril, se je pa pozanimal pri
konkurenčnem cirkusu, kjer so mu povedali, da je
Kludsky "produciral enake časniške izbruhe".
Strassburger je v dvoboju očitno zmagal, saj je tisto
leto gostoval v Ljubljani on, in ne Kludsky.
Med cirkusi z dolgo tradicijo gostovanja v Lju-
bljani je bil italijanski cirkus Sidoli, ki si je v za-
četku 20. stoletja pridobil romunsko "državljan-
stvo" in se je preimenoval v Cirkus Roumain
Royal. Pogosto je bil v Ljubljani tudi največji
avstro-ogrski cirkus Schmidt, ki so ga v časopisu
Slovenski narod poimenovali "največje, najkras-
2'' Mesto Ljubljana, Splošna mestna registratura, LJU 489,
fasc. 1502.
36
47
1999
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRiC, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
nejše in najzmožnejše podjetje avstro-ogrske mo-
narhije" in ga je literarno predstavil tudi Juš Kozak
v eni od svojih črtic.
Potomec slavnega cirkusa Renz, Veliki cirkus
bratov Villand, je v Ljubljani prvič postavil svoje
šotore na Miklošičevi cesti (nasproti novemu sod-
nemu poslopju) 15. avgusta 1908. Občinstvo je bilo
s predstavami zelo zadovoljno, tako, da je Veliki
cirkus bratov Villand postal stalni obiskovalec na-
šega mesta.
Lastnik CIRKUSA IN OPIČJEGA GLEDA-
LIŠČA Jean Baese je v januarju 1888 pisal z Du-
naja in prosil za dovoljenje nastopiti v Ljubljani
septembra istega leta. Za postavitev cirkusa in
gledališča bi potreboval približno 370 m^ prostora.
Tu bi potem lahko nastopali koza Esmeralda,
pudlji ovce, opice, gorila, konji in celo sloni. Živali
so znale plesati nastopale so v skečih, izvajale
razne akrobacije, hodile po vrvi, jezdile in se vo-
zile s kolesom. Nastopa v Ljubljani niso dočakali,
saj so oktobra tega leta gledalce zabavali akrobati
ekvilibristi in vrvohodci Jožefa Strohschneiderja.
(ZAL, LJU 489, fasc 990, XV/8 in Laibacher
Zeitung, 17 okt 1888.)
Prva svetovna vojna je cirkuško dejavnost usta-
vila, družine so se razkropile, mnogo članov je bilo
vpoklicanih v vojsko (v Ljubljani je prav ob za-
četku vojne gostoval cirkus Charles, ki je bil tu
razpuščen), marsikaterega pa povsem uničila, na
primer nemški Strassburger. Po njej pa je zaradi
oteženih prehodov državnih meja, karanten, valut-
nih uredb postalo potovanje bistveno težje. Cirkus
Sarrasani se je, na primer, zaradi neznosnih gos-
podarskih razmer v Nemčiji preselil v Južno Ame-
riko. Že pred tem se je večina ustalila; zadnji ame-
riški cirkus, ki je prišel v Evropo, je od doma
odrinil leta 1896. Od zgodnjih 20. let tega stoletja
ni bilo na celino nobenega angleškega cirkusa več.
Seznam cirkusov, ki so gostovali v Ljubljani
od sredine 19. stoletja
1849
Cirkus Beranek, pri Kolizeju in v stanovskem gle-
dališču, 24. marec - 2. maj
1850
Cirkus Ciniselli & Comp., pri Kolizeju, 31. maj - 5.
junij
1851
Menažerija Advinent & Kreutzberg, na Kongres-
nem trgu, 14. september
Menažerija Worell, na Frančiškanskem trgu, 25.-26.
novembra
1852
Cirkus Beranek z velikim hipodromom, pri Kolize-
ju in v stanovskem gledališču, 4. julij - 2. avgust
Cirkus Carre, pri Kolizeju, 21.-31. julij
1854
Menažerija (Zoologische Gallerie) gospoda Char-
lesa iz Pariza, 19.-25. julij
Cirkus Naudmann & Krembser, pri Kolizeju, od
12. avgusta
1855
Cirkus Carre, 28. julij
1856
Akrobati iz cirkusa Renz, v gledališču, 26. januar
Menažerija, na letnem sejmišču, 9.-14. junij
1858
Akrobatska družba Martinetti, na letnem sejmišču
in na trgu sv. Jakoba, 24.-29. april
Menažerija Kreutzberg, na letnem sejmišču, 19.-29.
junij
Menažerija Advinent & Cocci, na letnem sejmišču,
4.-10. oktober
1860
Menažerija Advinent & Cocci, v parku Zvezda,
15.-22. september
Menažerija   Henckel,   na   letnem   sejmišču,   19.
oktober - 3. november
1861
Rimski cirkus (C. Lepicq), pri Kolizeju, 28. april -
13. maj
1862
Akrobatska družba Zanotti, na letnem sejmišču,
okrog 24. maja
Menažerija Casanova, na letnem sejmišču, maja
1863
Menažerija Cocci & Advinent, na letnem sejmišču,
januarja
37
3 KRONIKA
7
NATAŠA BUDNA KODRiC, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNEI, 27-40
1999
Menažerija Kallenberg, v parku Zvezda, 18. maj -
6. junij
Velika orientalska menažerija, na letnem sejmišču,
30. maj - 14. junij
Ameriški cirkus Belling, na letnem sejmišču, 2.-12.
oktober
1864
Cirkus Carre, na letnem sejmišču, januarja
Cirkus Belling, pri Kolizeju, 9.-11. januar
1865
Gimnastiki Meergarte, v gledališču, 20. - 23. marec
Menažerija Otto, na letnem sejmišču, 27. junij - 5.
julij
1868
Henklova velika menažerija, na letnem sejmišču, 9.
- 15. november
1879
Cirkus Sidoli, na Trgu Franca Jožefa, 6. april - 1.
maj
1882
Cirkus Schneler, na Trgu Franca Jožefa, do 3.
avgusta
Cirkus Smidt, na Trgu Franca Jožefa, od 26.
avgusta
Zverinjak Bach, v Lattermannovem drevoredu, ko-
nec oktobra
1883
Entressova velika menažerija, v Lattermannovem
drevoredu, od 7. aprila
1884
Cirkus Richter, na Trgu Franca Jožefa, marca
1886
Zverinjak Kludsky, za Rudolfinumom, 12.-29. junij
1889
Cirkus Amato, na Trgu Franca Jožefa, maj - junij
Böhmova menažerija, mestna senožet v Tivoliju,
avgust
Zverinjak Continental, v Lattermannovem drevo-
redu, 29. avgust - 14. september
1890
Bayerjev zverinjak, na starem živinskem trgu, 12. -
18. maj
Zverinjak Kludsky, na Dunajski cesti nasproti
Bavarskega dvora, 8. - 24. avgust
Cirkus Hubert Cooke, v Lattermannovem drevo-
redu, od 16. avgusta
1891
Cirkus Amato, v Lattermannovem drevoredu, 13.
maj - 4. junij
1894
Afrikanski akvarij, v Lattermannovem drevoredu,
od 23. junija
Cirkus Henry, v Lattermannovem drevoredu, 1.
september - 4. oktober
Wolfingerjeva menažerija, v Lattermannovem dre-
voredu, od 5. septembra
1896
Cirkus Guillaum, v Lattermannovem drevoredu.
od 26. maja
1897
Cirkus Henry, v Lattermannovem drevoredu, 18.
avgust - 5. september
1898
Zverinjak Kludsky, v Lattermannovem drevoredu,
28. maj - začetek junija
Cirkus Oreste Zavatta, v Lattermannovem drevo-
redu, 4.-9. avgust
1899
Zverinjak Leimberg, oktobra
1901
Cirkus Oreste Zavatta, maj
Barnum & Bailey, v Lattermannovem drevoredu,
30. maj
1902
Cirkus Enders, v Lattermannovem drevoredu, 26.
avgust - 24. september
1903
Zverinjak Kludsky, v Lattermannovem drevoredu,
januar - februar
Cirkus Oreste Zavatta, april - julij
Francoski cirkus, v Lattermannovem drevoredu,
13.-26. julij
1904
Orientalski cirkus, v Lattermannovem drevoredu,
19. marec - 9. april
Cirkus Guillaume, v Lattermannovem drevoredu,
26. april - 10. maj
1905
Cirkus Lipot, v Lattermannovem drevoredu, 16.-
27. avgust
1906
Cirkus Walter, ob velikonočnih praznikih
Buffalo BiH, v Lattermannovem drevoredu, 16. maj
1907
Menažerija Kludsky, 16.-26. marec
Cirkus Richter, april - maj
Cirkus Zavatta, v Lattermannovem drevoredu, 8.-
25. julij
Cirkus Colosseum, v Lattermannovem drevoredu,
7.-19. avgust
1908
Cirkus Freres Villand, v parku pred sodiščem, 15.-
20. avgust
1909
Zverinjak Georg Michel, v Lattermannovem dre-
voredu, 24. april
Cirkus Zavatta, 15. maj - 14. junij, julij ?
Zverinjak Ivana Priča, v Lattermannovem drevo-
redu, do 5. junija
Cirkus Orpheum, v Lattermannovem drevoredu,
3.-19. julij
Menažerija in cirkus Berg, na zemljišču hotela Uni-
on, 6.-9. november
1910
Cirkus (ravnatelj Liebl), v Lattermannovem drevo-
redu, od 4. junija
38
47
1999
3 KRONIKA
NATAŠA BUDNA KODRIČ, BARBARA PEŠAK MIKEC: CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
Predstava o ameriškem divjem zahodu, BUFFALO
BILL'S WILD WEST SHOW, je v letu 1906
gostovala po vseh večjih mestih Avstro-Ogrske,
pred prihodom v Ljubljano pa je obiskala Videm,
Gorico in Trst. Med drugimi cirkusi je to sezono
zaradi njegovega prihoda v Evropo nastala panika,
saj so se upravičeno bali, da bodo ostali brez
zaslužka. (ZAL, LJU 489, fasc 1304/1305, VIl/30,
Laibacher Zeitung in Slovenski narod, maj 1906.)
Cirkus Variete Apolo, v Lattermannovem drevo-
redu, od 9. junija
Cirkus Berg, v Lattermannovem drevoredu, 8.-17.
julij
Cirkus Freres Villand, v Lattermannovem drevo-
redu, 28. julij - 2. avgust
Cirkus Zavatta, v Lattermannovem drevoredu, od
4. avgusta
Cirkus Kludsky, v Lattermannovem drevoredu, 1.-
12. september
Menažerija, v Lattermannovem drevoredu, 13. -
vsaj 23. oktober
1911
Cirkus Schmidt, v Lattermannovem drevoredu, 16.
maj - 1. junij
Cirkus Strassburger, v Lattermannovem  drevo-
redu, 15.-24. julij
1912
Cirkus Bratov Stutzbart, v Lattermannovem drevo-
redu, 15.-23. maj
Cirkus Schmidt, v Lattermannovem drevoredu, 1. -
10. julij
1913
Cirkus Schmidt, v Lattermannovem drevoredu, 29.
maj - 6. junij
1914
Cirkus Kludsky, v parku pred sodiščem, 13.-19.
junij
Cirkus Charles, v Lattermannovem drevoredu, 1.-
29. avgust.
SLOVARČEK
maneža - cirkuška arena
menažerija - zverinjak
nekromantija - napovedovanje človekove usode iz
oblik, potez mrtvega bitja
postajna - planinskemu orlu podobna ptica ujeda
zebroid - mešanec med konjem in zebro
ekvilibrist - izvajalec ravnotežnih spretnosti
VIRI IN LITERATURA
Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 489, Mesto Lju-
bljana, Splošna mestna registratura (REG I.)
Encyclopaedia Britannica, 5. knjiga, London 1964
Slovenski narod, letniki med 1879 in 1914
Laibacher Zeitung, letniki med 1840 in 1914 (izbor)
Kmetijske in rokodelske novice, 1846
Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana
1957
Vlado  Valenčič,  Zgodovina  ljubljanskih  uličnih
imen, Ljubljana 1989
Juš Kozak, Moje mesto, Ljubljana 1957
ZUSAMMENFASSUNG
Der Zirkus in Ljubljana (bis zum Ersten
Weltkrieg)
Der moderne Zirkus wurde bald nach der
ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts in England
geboren, als die Zeit der mittelalterlichen Spielleute
auf den Jahresmärkten zur Neige ging. Im Zirkus
traten zunächst nur Kunstreiter, Akrobaten und
Dresseure auf. Die Vorstellungen fanden auf einem
eingezäunten Areal statt, das bald überdacht
wurde. Bis Ende des Jahrhunderts faßte der Zirkus
in Europa und Amerika Fuß.
Die einstigen Spielleute entwickelten schnell
39
3 KRONIKA
7
NATAŠA BUDNA KODRiC, BARBARA PEŠAK MIKEC; CIRKUS V LJUBLJANI (DO PRVE SVETOVNE VOJNE), 27-40
1999
neue Unterhaltungsformen, zunächst im Freien,
später im Zelt. Zirkusveranstaltungen fanden da-
gegen in festen Objekten statt. Das Zelt wurde zum
ersten Mal im Jahre 1826 verwendet, angeblich war
seine Heimat Amerika, obwohl es durchaus
möglich ist, daß es von europäischen Jahrmarkt- i
Veranstaltungen übernommen worden war.
Seit der Mitte des 19. Jahrhunderts begannen :
sich die Zirkusse schneller zu entwickeln. Dies be- i
zieht sich sowohl auf die Dressur als auch auf i
Reiseart, Einführung von elektrischer Beleuchtung ;
in den Zelten, Vereinigung verschiedener Zirkusse :
unter ein und derselben Leitung und ihre spätere
Trennung. In der zweiten Hälfte begannen sich Zir-
kusse aus ökonomischen Gründen mit viel älteren
Tierzwingern zu vereinigen. Die bekannteste Me-
nagerie in Slowenien, die sich zu einem Zirkus \
entwickelte, war die böhmische Menagerie Kludsky.
Neuheiten kamen vor allem aus den Vereinigten i
Staaten von Amerika. Die europäischen Zirkusse ;
unterschieden   sich   von   den   amerikanischen
dadurch, daß sie nur selten die Bahn benutzten und
daß sie sich nicht zu Korporationen vereinigten.
Auch in Ljubljana sind mittelalterliche Jahr- ■
markte überliefert, die die Vergnügungssucht der ,
Bürger in "lautstarker Weise" befriedigten. Im 17.
und 18. Jahrhundert wurde die Stadt von ver-
schiedenen, vor allem deutschen und italienischen
Theater- und Komödiantentruppen aufgesucht, bei
denen die Grenze zwischen Theater und Unter-
haltung oft verschwommen war. Für jene Zeit ist i
eine merkwürdige Verbindung zwischen dem Beruf ;
des Komödianten und des Arztes charakteristisch. \
Wanderärzte und Bader stellten auch ihre Zirkus- i
künste zur Schau und lockten auf diese Weise Pa- j
tienten und Käufer für ihre Arzneien an. Auch
Marionetten- und chinesische Schattenspiele erfreu-
ten sich großer Beliebtheit. Die Spiele wurden in
den Sälen, auch privater Gebäude aufgeführt, oder j
sie fanden im Freien, z. B. beim Hotel Bidelmon ne- ;
ben dem Rathaus, auf dem Neuen Platz und an- '
dererorts statt. Im Jahre 1791 trat in der St.Peter- ;
Kaserne ein Kunstreiter mit 20 Pferden auf, und das 1
war wohl eine der ersten Ziskusveranstaltungen in
Ljubljana.
In den Quellen sind Zirkusgastspiele seit der
Mitte des 19. Jahrhunderts belegt. In den 50er ;
Jahren kampierten sie meistens hinter dem Koli-
seum, auf dem Kongreßplatz und in der Sternallee.
Kleinere Vorstellungen wurden auch auf anderen j
Plätzen, in Gasthaus- bzw. Hotelhöfen abgehalten,'
viele auch im Theatergebäude. An die mittelal- :
terliche Tradition erinnerten auch Auftritte auf dem
Viktualienmarkt. In den 60er Jahren wurden zu;
diesen Zwecken der Platz hinter dem Koliseum ;
und das Sommerjahrmarktsgelände genutzt, in den j
80er Jahren herrschte der Franz-Joseph-Platz (heute |
Krekov trg/Krek-Platz) vor, seit den 90er Jahren die
Lattermann-Allee.
Nach Ljubljana kamen auch "Museen" (Wander-
ausstellungen und andere Sehenswürdigkeiten),
ein "anatomisches Museum" (detaillierte Darstel-
lung des menschlichen Körpers), "Panoptiken"
(historische und kunsthistorische Ausstellungen
von Wachsfiguren, auch in Lebensgröße, die
bekannte Persönlichkeiten und Szenen darstellten),
"mechanische (automatische) Theater" bzw. "Pano-
ramen" (Vorgänger der Kinematographen mit inte-
ressanten Sammlungen historischer und Reise-
bilder), "Tierwelttheater" (mit Vorstellungen von
Hunden, Affen, auch Ziegen und Flöhen), "Mena-
gerien" (Wandermenagerien, die auch ein Tierpro-
gramm darboten und sich später den Zirkussen
anschlössen) und viele andere Veranstaltungen.
Auch große und berühmte Zirkusse gastierten
in Ljubljana. An erster Stelle muß der weltgrößte
Barum & Bailey erwähnt werden, der darüber
hinaus auch einer der ältesten in Amerika war. An
dessen zwei Veranstaltungen des Jahres 1901
nahmen ca. 30.000 Menschen teil. Später kam der
aus Barnum & Bailey hervorgegangene Zirkus
Lypot nach Ljubljana. Oft gastierte hier auch der
größte österreichische Zirkus Schmidt, der vom
Schriftsteller Jus Kozak in einer seiner Kurz-
geschichten beschrieben wurde. Ein einzigartiges
Ereignis stellte der Auftritt des amerikanischen
Buffalo Bill im Jahre 1908 dar. Als Nachfolger des
alten Zirkus Renz war der Große Zirkus der
Gebrüder Villand im Jahre 1908 zum ersten Mal in
Ljubljana. Eine Vorstellung besonderer Art fand im
Jahre 1909 im Zirkus Zavatta statt: ein vier-
zehntägiger gut besuchter Ringkampf um den
"großen Preis" von Ljubljana (2000 Kronen). Oft
gastierte in Ljubljana auch die Menagerie Kludsky,
die zu Beginn des Jahrhunderts in einen Zirkus
umgewandelt wurde, ferner die Menagerie Con-
tinental mit "einem Elephanten- und Löwen-
theater" sowie die Menagerie Berg.
Es kamen natürlich auch viele andere Zirkusse
und Menagerien. Seit den 90er Jahren des 19.
Jahrhunderts begann die Ljubijanaer Gemeinde
nach fremden Vorbildern die Reservierung für den
Platz und eine Taxe für die Benutzung des
Stadtareals zu verrechnen. Aus der Höhe der
Gebühren läßt sich auf die Größe des Zirkusses
schließen, zahlten die größeren doch mehr als die
kleineren. So mußte etwa Buffalo Bill für einen
einzigen Tag 600 Kronen entrichten, manch kleiner
Zirkus oder manche Menagerie zahlte dagegen für
einen ganzen Monat nur 20 Kronen.
Durch den Ersten Weltkrieg wurde auch die
Stimmung, die bis dahin bei den Zirkus-
veranstaltungen geherrscht hatte, getrübt. Der
Zirkus büßte seine Zauberkraft ein.
40