Št. 2.
V Gorici, dne 7. jaiiuvarja 1898.
Teč^j XXVIII.
I/.li»jn dvakrat mi teden v štirih izilanjili, in sicer: vsuk torek in potok, izdaj,'1 *» Gorico opoldne, izdaja za deželo |ki ob A-. uri popoldne, in stane z „<;<>si>orttu'sUim Listom" tu s kiiko drugo mvdnisko izredno prilogo vivd p'> ]>"šti projciiiaiii: :ili v Ooriei mi ilmiL pošiljiuia:
Vso lehi.......si«!. «•—
pol letu.........   :v—
četrt letu.......    ¦    Km
Posamično Številke stanejo (i kr. Xuruuiuno  sprejema  upravnišho  v  Gosposki  ulici Št v. it v (ioriei v*< Goriški Tiskarni ¦   A7'Gal>i>ček Vrtrlf-il.ui (nI S. tire zjutraj do (i. zvečer;  ol> nedeljah pa od   . '.i. do 12. ure. N;i naročila brez rtoposlaiie naročnine se no oziramo.
„PIUMOREU" i/.l>njiv neodvisno od  .Soče ''trikrat
.,......,',,.,,     ill     uf.||i,i     1^,.     Iiitn     1,1,1     1
leto fil-1.   1-JO.
[>ri.uor,-c> se prodajata ,-ni-z  v   Šolski     " '   • —  v Trstu v to mm in Pipan v ulici 1'ont- della Kabin-;
AfclJ.",
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici št. !) a- Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik spi-ujemlje stran.-.« vsak dan od ll!
do 12. ura predpoklne.
»opisi Jinj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči. katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipraviiištvu.                                                    J
Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upravništvo.                  _____
Oglasi in poslanice
so računijo po petit-vrstah. če tiskano 1-krat S kr.. 2-lcrat ,T i1.'"' •?".k,'at fi ]:v- vsa,;a VKfil- Večkrat po pogoditi. — \ouje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačali loco Gorica.
„Gortfka Tiskarna« A. GalirsTck tiska in zalaga rm n ,S.:če- ni -Primorca.. se „Slo.vaiisfco knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih ohsežnih 5 do (i pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v ,Slov. Knjižnici,* se računijo po 20 kr. pctit-\rsti,a.
Odgovorni  urednik  in  izdajatelj   Fran  Strel V Gorici.
-»»> Bog' in narod! €^<-
<Gor. Tiskarna.  A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
Bodočnost Nemštva.
V nemškem državnem zboru v Be-rolinu je grajal minole dni neki poslanec nemško vlado, ker.ne dopušča, da ))i Nemci v rajhu prirejali shode, na katerih bi izražali svoje bralovsko sočutje namišljeno zatiranim avstrijskim Nemcem. Odgovoril mu je državni tajnik, da so misli sicer svobodne, da pa vlada ne more dovoljevati shodov, ki bi se morali smatrali kot nemško vmešavanje v notranje avstrijske zadeve. Več drugih poslancev je govorilo izzivajoče zoper Avstrijo, zoper avstrijske Slovane, neki poslanec pa je; surovo žalil ce!6 samega našega presvetlega cesarja. Sodeči po straukarstvu onih poslancev in po vsebini govorov moramo sklepati, da so bili ti prusaki dogovorjeni z našimi Wolfi in Schonererji ali pa cel6 v to najeli.
Avstrijsko nemštvo se je pokazalo ininola dva meseca vsemu svetu v svoji pravi luči. Nemci so bili in hočejo za vsako ceno ostati gospodarji nam «manj vrednim* Slovanom. Oni «herrenvolk», mi pa «sklavi». Ker nemška beseda, nemška vabila, nemške grožnje niso več zmogle Slovane uklonili, nego so slovanske poslance le še bolj družile, oprijeli so se Nemci nasilstev, da ostrašijo vlado in da užeuo in ukrole Slovane, (lilijo nas kot barbare, divjake, nesposobne za napredek, nehvaležnežc, peto-lizce itd.; kličejo na pomoč rajhovee in nam groze z močjo celokupnega nemškega naroda. Napram Avstriji in naši presvetli cesarski hiši je početje naših Nemcev naravnost veleizdajsko! To sovraštvo do Slovanov ni le izbruh posameznih prenapetežev, to sovraštvo preveva sedaj že ves nemški rod v Avstriji sem doli do naših kranjskih - pomorskih medvedov — Kočcvcev. In največ krivi vseh teh razmer pa smo Slovani sploh in posebej  še  avstrijski Slovani.
Jaz sem Slovan dušom, telom, poje navdušeno Slovenec, kedar je sam med seboj in če ni Laha ali Švabe blizu ---ali celo kakega biriča.
.laz sem Slovan dušom, telom, poje kipeče Hrvat, če sedi med svojci in ni
PODLISTEK.
Romati te časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLAOE.
Poslov. Podravski.
PRVA KNJIGA.
III.
To so je godilo 74G. 1. rimsko dobe, v mesecu grudnu, med tem ko je v pokrajini Sredozemskega morja vladala zima. Potovanje ob tem času po puščavi napravi človeka lačnega. Naši popotniki so molče jedli in še le po vinu začeli razgovor:
»Nič ni na svetu tako sladkega, kakor slišati v tujini svoje ime iz ust prijatelja", se oglasi Egipčan. »Odslej prebijemo v družbi več dnij. Napočil je čas, da se vzajemno spoznamo. Naj lorej, ako mu je volja, oni, ki 3e prišel poslednji, prvi povzame besedo.".
Grk je začel, iz početka počasi, kakor bi tehtal vsako besedo.
»Draga brata! To, kar vama imam povedati, je tako čudno, da sam ne vem, kako začeli in kako izraziti z besedami. Jaz sam ne razumem vsega. Samo tega sem prepričan,
v soseski Ilalijana ali Madjara ali celo madjaroiia.
Jaz sem Slovan dušom, telom, poje Srb, če je sam in ni poleg Hrvata ali Bolgara.
Jaz sem Slovan dušom, telom, poje Bolgar, če je daleč od sovražnika Srba itd. itd. brez konca in kraja.
Zakaj to bratomorno sovraštvo Srbov in Bolgarov, zakaj pogubonosni boj med Srbi in Hrvati? Kako je mogoče, da hrvaški narod na vrvici vodi že celih j5 let madjarski ban? Zakaj je jugoslovanski Pijem on t — kraljevina Srbija — na robu gmotnega< in duševnega propada? Srbija ni več jugoslovanski Pijemont, ker je zgrešila pot in nehala biti slovanska država. Zakaj hrvaški narod v kraljevini propada »dušom in telom?« Švabe, Madjari in židje zavzemajo najlepše, najrodovitnojšo kraje, slavijo tvornice in odjemljejo Hrvatom vso trgovino. In zakaj ? Voditelji naroda so zgrešili pot,   katero  so  jim
pokazali veliki   rodoljubi   hrvaški.....
Izobraženi del naroda se je polakomnil časti in denarja — in prepustil rod svoj • - biričem. Le tako je mogoče, da se za 20 madjarskih, prav za prav madjaronskih obitelji že ustanavljajo šole, dočim lahko po nekod dneve hoda meriš deželo — ne da bi naletel na kako jednorazrednico. Narod podivjuje in propada.
In v Slovencih? Žalostnih prilik preveč imamo, na Primorskem, obilno renegatov redi in debeli zelena Štajerska, tužen je pogled v Korolan, na Kranjskem pa so si bratje v laseh, ker to zahteva tretji, in ta je — N e ra e c.
Razdeli jih — postavi oslovo senco mednje in po njej bodo udrihali, ti pa bodeš — gospodaril, ker si rojen «her-renvolk«.
Tisoč let v nemške verige vkovani Slovan je molče pripoznaval ta «herren-vo1k», množil nemško slavo s svojimi najboljšimi možmi, prelival kri stoletja Nemcu v korist, da, šel je v svoji zaslepljenosti, iz dobičkarije, zavoljo trebuha za nemško glorijo črez dni in stm!
In še dandanes imamo mi Slovenci celo vrsto — celo prvakov — voditeljev naroda, ki so Slovenci in ki govori slovenski le takrat, kadar so primorani ali jih njihova korist v to sili.
Hudi časi so prišli za avstrijske Slovane, ali, kakor kažejo vsa znamenja, doživeli utegnemo še hujše, žaloslnejše čase, in le najtesnejša medsebojna vez — le bratovska sloga — nas more obvarovali pogina.
V rajhu se oglašajo zoper nas Slovane poslanci, profesorji, vseučiliščniki, vsa nemška inteligenca, časopisje pa r-slrupenimi članki 1 tujska nemški narod zoper nas.                     (Dalje pride).
da vršim voljo Gospodovo in da jo ta služba neprestano zamaknjenje. Premišljuje o cilju, h kateremu težim, čutim v sobi neizmerno veselje •, torej vem, da je lo volja božja ..."
Ganuljc mu pretrga za trenutek govorico. Ona dva, navdahnena z istimi občutki, povesila oči.
„Daleč na zapadli" — začne znovič Grk — „je dežela, katere spomin nikdar ne izgine radi tega, kajti uprav ona jo dala ljudem marsikaj, kar jim dela najčistejše veselje. Imenujem samo umetnost, poezijo, modro-slovje, govorništvo. Toda, o brala! poglavitna njena slava se ovekovcei v dovršenem jeziku one dežele, v katerem bo ogiašen svetu On, katerega iščemo. Dežela, o kateri govorim, je Grška. A jaz sem Kašpar, sin Kleauta iz Aten. Narod moj — nadaljuje — ljubi znanost, in tudi jaz sem ji strastno uclan. Iz množice zagonetk, za čijih rešitev se bore razne šole, sem izbral dve, ki sta jedino vredni rešitve; iz cele tolpe modrijanov sem našel dva, od katerih jeden uči o človeški duši in njeni noumrljivosti, drugi — o jedinem neskončno pravičnem Bogu. Spoznal sem, da je zveza med Bogom in dušo. V lom zmislu. človek lahko razmišlja do gotove meje,   (oda nakrat naleti na nepredoren val
Slovenci in mednarodni promoi.
(Izviren »lupi« \% Alol<K!iiuii-ije).
Mizarski izd«lki.
Kako dobro se prodajajo tu mizarski izdelki, som omenjal že v uvodu toga članka. Kavno tam sem tudi prav drastično razgrnil, koliko Iti si zamogli domači mizarji več prislužiti, da šole sposobni, zjediniti se, osnovati mizarsko z a d ni}? o za izvoz, Začnimo z ničlo! Ves dobiček je tekel do zdaj v žepe tržaških ali pn goriških prokupeev in aleksaudrijskili ko-misijonarjev, ubogi solkanski mizar je ostal pri trdem kruhu. Ali kako začeti?! • Posamezen '3iity.ni' nima toliko denarja, da Iti se zuniogol v direktnem eksportu vzdržati, potreboval bi vsekakor, če že ne v Trstu, pa vsaj v Alcksandriji svojega koniisijonaija. ki bi ubogega mizarja na desno in na levo lahko inolzel in pri vsem tem ostal najpeiiektnejši poštonjakovio.
Brez zadruge ni izhoda. Le zadruga bi imela toliko sredstev, da se lahko izogne tržaških in aleksaudrijskili posredovalcev in prihrani ves ogromi zaslužek prekupecv za se. Jaz si mislim tu posamezne zadruge n. pr. le solkanskih, kanalskih i t. d. mizarjev, ali zaniogla bi se tudi ustanoviti zadruga slovenskih mizarjev na Goriškem ali pa celo za Primorsko in Kranjsko skupaj. Izdelki iz Koroškega in Štajerskega bi seveda trpeli na višji prevozni ceni železnice do Trsta in kazali manj dobička. Kako to zadrugo osnovati? Goriški Slovenci, ki imajo može v svojej sredi, kakor dr. Turno in druge, može čistega rodoljubja in visokih sposobnosti j, bodo vedeli kam se obrniti za dober svet. Najboljše bi seveda bilo, da stopi koji slovenski oniikancc z mizarji v dogovor ter jih skuša po prav prostem načinu zjediniti ter celo stvar vrediti. Prva naloga zadruge bi bila: vrediti si katalog v francoskem jezik«, razni izdelki v sliki in za stalno ceno, za začetek ne višjo kot jo dobivajo od tržaških prekupecv, da pode-
rejo vsako konkurenco. Te cenike (kataloge) bi bilo poslati vsem kupce-valceni za pohištvo v Egiptu. Cene iz Evrope so vedno franco hordo > Trst, tedaj se lahko za 1—2 forinta zvišajo. Po tem načinu hi se lahko znebili vseh laških prekupecv v Trstu. Zadruga bi seveda morala imeti svojo malo zalogo (inagazin) v Trstu ter svojega odpravljavca. Ker so cene za »revo* v Aloksandrijo stalne in' dobro tarifovane, bi si zadruga lahko že za vsak komad poprej izračunala *Lloydovo» prevoznimi. Odpravljavoc bi imel tedaj Je za to skrbeti, dri spravi blago z železnice v zalogo m .iz zaloge na Indijo in izplača od zadruge določeno < Lloy-dovo> prevoznino. Še lažja jo stvar, kedar postavlja zadruga blago naročevaleu v Egiptu le franco bordo, to je le :ia ladijo. Mesto odpravljavca v Trstu je tedaj tako pri-prosto, da bi je zamogel opravljati vsak zadrugnr, ki zna le pisati in brati. S tem hi bilo že nekaj storjeno; zadrugar, ki dobi n. pr. zdaj za mizo r> goldinarjev, bi lahko prišel na 7 ali 7'/» gld,, vtaknil bi tedaj večino zaslužka tržaškega \tve-kupca sam v žep; tedaj polovico dobička, stroške zadruge odštete. S cenikom (katalogom) hi spravila zadruga pozornost egiptskih trgovcev po-j hištva na se, pomnožila tedaj lahko veliko svoj delokrog po rastočih iiaroceviinjih. Naslove dotičnih egiptskih trgovcev, njih poštenost in v koliko jim zaupati, bi poskrheli za prvi čas zadrugi drage volje egiptski Jugoslovani.
S tem bi bila seveda še le polovica dela dovršena. Glavni del dobička bo imel še vedno egiptski kupčovalec pohištvn, Ha začetek hi morda zaloga v Trstu zadostovala, a bila hi vendar popolnoma odvisna od milosti in nemilosti, od raznih mahinacij egiptskega trgovca pohištva. Treba bi bilo tedaj priti na mesto, otvorili v Alcksandriji prodajalnico z zalogo, tu bi ne šlo več prositi egiptskega trgovca milosti, bila bi mu trda konkurenca, tem hujša, ker mora egiptski trgovec sam plačevati tržaškemu prekupcu in kouiisijonarju visoke odstotke, zadruga bi imela tedaj svoje blago 20 do '&)",'„ boljši kup v Aloksandrijo postavljeno. Zadruga bi bila tedaj v stanu zdaj v Egiptu navadne cene znižati, celo tako znižati, da jej egiptski kupčevalec ne more več slediti. Imela bi tedaj prosto roko, svojo trgovino razširiti, koliko jej drago.
Egipet uvaža (importira) vsako leto za več kot I,o00.0(10 goldinarjev vrednosti raznega pohištva, s Francoskega, avstrijskega Primorja in sosedne Italije. Da se ta stvar prav v roke vzame dala bi lahko poštenim slovenskim rokam na tisoče zaslužka. Mizarska obrt bi so lahko razširila v uboge kraje na Goriškem, ki zdaj ne vedo, kje zaslužka iskati. Tu seveda še nisem pri-štel onih stotisočakov za pohištvo, ki gre v Sveto deželo, Sirijo, Arabijo in pojde baje že prihodnje leto po dovršeni železnici v Sudan.
Prodaj.dnica in zaloga v Alcksandriji bi se lahko prav na priprost način v redila. Zadruga
in ne preostaja mu nič drugega, nego klicati na pomoč. To sem tudi učinil, toda nijeden glas ni odgovoril na moj klic. Ves obupan sem zapustil mesto in šole".
Na te besede je razjasnil resnoben smeh zagorelo lndijanovo lice.
„Na severni strani moje dežele, v Te-saliji", — nadaljuje Grk, — „je gora, ki slovi kot bivališče bogov, bivališče Zeusa, najvišjega med njimi. Zove se Olimp. Napotil sem se tjekaj ter se nastanil v votlini, kjer sem se zatopil v premišljevanje, ali bolje, kjer sen. pričakoval tega, za kar sem prosit z vsakim vzdihljajem — razodenja. Verujoč v nevidnega, najvišjega Boga. sem tudi verjel, da koprneč po njem z vso dušo, dobim njegovo usmiljenje in luč  iz višine".
„Iu On ti jo je dal!" aaklif.e lndijan, stegnivši roko k nebu. ft „C.ujta, brata", nadaljuje Grk. BNekoč sem opazil človeka, vrženega */. ladije, ki je priplaval blizo moje votline. Dospel je na obrežje. Sprejel sem ga in mu postregel. Bil je to žid, poučen v zgodovini in postavah svojega naroda. On mi je pojasnil, da Bog, kateremu sem pošiljal svoje, prošnje in molitve, zares živi, da je že od pumliecka njih postavodajalec,   sodnik  in kralj. Kaj je bilo
to drugega nego razodenje, o katerem sem sanjal ? Vera moja je bila nagrajena, Bog mi je poslal svojo luč".
»Tako, kakor jo pošlje vsakemu, kdor se obrača k njemu s tako vero", odgovori lndijan.
„Samo malo je takih, ki bi spoznali, kedaj On govori k njim«, doda Egipčan.
,Toda, to še ni vse", nadaljuje Grk. Oni človek mi je odkril še več tajnosti. Preroki, ki so v prvih časih po razodenju govorili z Bogom, so zapustili obljubo, da On pride znevic. Imenoval m: je preroke ter nit navajal njih poročila iz svetih knjig. Naposled mi je naznanil, da ta drugi Njegov prihod uprav sedaj pričakujejo v Jeruzalemu".
Grk umolkne in lice se mu zmrači.
.Resnica, oni človek je dejal, da kakor prvo, tako tudi to drugo razodenje ima biti poslano izključno le zidom. Ta, ki pride, ima biti kralj židovski. — „Ali za ostali svet ni nikakega upanja?" ga vprašani. ,Ne", odgovori ponosno, 9mi smo izvoljeni narod*. Vendar pa nisem izgubil upanja. Ali mar more Bog omejiti svojo ljubezen samo na jeden rod? V tej reči hot^l sem dobiti pojasnila Po dolgem moledovanju sem nadkrilil ponos lega človeka, priznal mi jo, da pred-
naj pošlje dva prodajalca, najbolje izmed za- j drugarjev, v Aleksandrijo, najine prostore, anon-sira po tukajšnjih časopisih, in reč je v tiru. Da si pridobijo zadrugarji doma popolno sigurnost, naj imenuje zadruga izmed tukajšnje jugoslovanske gospode n a d z o r o v a 1 n i o d-b o r, n. pr. od dveh oseb. Jaz mislim, da bi vsaki Jugoslovan rad sledil temu klicu, že zaradi tega, da pomaga dobri stvari na noge. Po takem načinu bi se ne bilo bati nobene žgube, tim manj, ee zadruga načelno ne daje na upanje odjemalcem, kar je v Egiptu tako že splošna navada.
Stvar bi se lahko prav z malim začela, j Da se le zbere kakih 50 mizarjev začetkoma v j zadrugo, ki vplačajo skupno recimo 1500 do SMK) forintov, bi bil majhen in soliden začetek j mogoč. Ker bi zadruga sproti prodajala in po- j krivaia svoje skupne stroške, bi s časom brez j posebnih težkoč svoj delokrog, razširila, kolikor j jej drago.
Tu se ne gre za utopijo,-cela stvar je lahko izvedljiva, če najde le malo dobre volje.
Omenjena trgovina je v cvetju, tu ni govora o novotariji, šlo bi se le, neki del omenjene trgovine na drugi mlin napeljati. Egipet ima reelno potrebo teh izdelkov, in kar vredi največ je to, da Egipet, ki vsakr> leto le same drevesne volne (pavolo) za 1*0 milijonov goldinarjev eks-portira, pri svojem velikem bogastvu vse lahko sproti in sigurno plača.
Tukaj gredo vsi mizarski izdelki, kot mize, pisalne mize, atoli, stenski okraski, okvirji za slike, razne omare, komode i t. d. v vseh mogočih menjavah izdelovanja. Le posteljnjaki se rabijo jedino železni i t. d. Da se zadruga osnuje, bi kazalo seveda, da pošlje najprej svojega zastopnika mizarja v Egipet. da se o vsili podrobnostih na mestu poduči in zadrngarjem poroča.
(Oddelek   Trgovina z lesom   prihodnjič*.
Br. Kar«! 1'cčnlk.
DOPISI.
Z dežele. — (Živeli naši deželni poslanci!) — Tako sem uskliknil iz radostnega srca, ko sem zvedel, da se naši poslanci ne udeležijo dežel nozborskega zasedanja, dokler se ne bo resno upoštevalo njih žalitev. Drugega nismo pričakovali od razsodnih narodnih poslancev. Da, ali morejo, ali smejo naši poslanci drugače postopati nasproti dejstvu, ker se za njih lanskoletne zahteve nihče n i t i z m e n i I n i ? Prezirani so bili od vseh! In na podlagi takih okoliščin mora vsak Slovenec le odobravati sklep deželnih naših poslancev da se sej ne udeležijo, dokler se ne bo resno upoštevalo I stavljenih zahtev, katere so, — nasproti onernu, kar že poseduje laška deželna manj- . sina — le drobtinice z gosposke mize.
Pa tudi, ako bi takšnih zahtev naši poslanci niti ne bili stavili, v s e d a n j e tu Času, na podlagi uspehov surove nemške obstrukcije v državnem zboru, bi morali to storili v dosego svojih pravičnih zahtev — in sicer le na tak dostojen način, kakor so sklenili, kajti drugim potom bi težko kaj dosegli.
Tu pa tam se bode  slišal glas posa- j mičnika, da ta korak ni umesten. Kdor tako j misli,  ta je  v  premišljevanju  prekratek in j piha  v  rog  laških   poslancev,   kakor  sedaj j trobi, ali na Dunaju so drugače somi; tam so pobirali nemško suro\3   obslrukcijo ter se iz dna duše veselili nje  *uage nad pravico!   Kcrak   naših   deželnih   poslancev  je edino pravi in nas veseli, da se je soglasno ponovil,  kajti ako bi bili brezpogojno zopet  vstopili   v   deželni  zbor,  bi   bili  dali zaušnico   ne   samo  sebi,   marveč vsem onim Slovencem, katere imajočast zastopati.
Slovencev je v deželi 150.000 nasproti 75.000 Furlanov. Kaj imajo danes Slovenci v
prosvetnem ali kulturelnempogledu? Le to, kar so si sami s svojimi žulji p r i b o r i 1 i l Kaj  imajo  na gospodarskem
! polju? Čisto niči Dočim ima furlanska manjšina dve državni cesti in eno državno ter dober kos južne železnice — nima slovenska večina razen dveh državnih cest nič. Zapri-boritev Vipavske železnice so morali poskrbeti vse potrebno večinoma le Slovenci sami. Naši sodeželani, oziroma njih vodje, so v tem pogledu največ Slovencem nasprotovali in še nasprotujejo, ker njim pojde dobro le dotlej, dokler se Slovenci ne postavijo popolnoma na svoje noge.
V Gorici nimamo še danes slovenske ljudske šole, toliko manj srednje; na mestnem magistratu in v trgovski zbornici prezirajo popolnoma Slovence, c. kr. okr* sodišče v Gorici nima niti jednega slovenščine popolnoma zmožnega uradnika, zato uraduje s Slovenci  le italijanski;  c.  kr. okrajna  gla-
L-varstva- občujejo  s   furlanskimi  občinami v
I italijanščini; slovenskim županstvom dopisujejo — v nekaterih krajih skoraj vedno n e m š k i. C kr. poštno in brzojavno rav-
I nateljstvo prezira Slovence, ako izključimo malenkost, katero so si Slovenci na Goriškem priborili s tem, tla se jim v Goriei izdaja nemško-slovenske polrdilne listke, namesto laško-nemških. To je vsa pridobitev! Isto tako c. kr. davkarije in druge finančne oblasti poznajo Slovence le takrat, ko od njih prejemajo denar proti n e m š k i pobotnici.
I          Uvažnje vse to in še mnogo tega, kar
se ne da našteti, kakor tudi dejstvo, da le z
! odločnim nastopom dosežejo tudi Slovenci nekaj, moramo le z veseljem pozdraviti odločni korak naših deželnih poslancev ter jih na vsej črti tudi podpirati, da ustrajajo na tej pr * do popolne zmage!
Slovencev je večina v deželi in o n i morajo p r i t i p r e j a I i s l e j do p o-polne z m a ge. To zahteva naravni položaj in imponujoče število Slovanov sploh. Slovenci morajo postati samostahti, neodvisni od svojih sodeželanov.
Konečno še nekaj, Ako se najde kak Slovenec, kateri ne bi odobraval koraka naših poslancev, ta naj si predeči vse izbruhe italijanske laži-prosvete, katero so uporabljali goriški Lahi proti Slovencem od meseca marcija sem; naj si prodoči vsa žaljenja slovenske narodnosti in žrtve, katere so morali Slovenci trpeti. Naj ne pozabi, da so tudi Slovenci ljudje, da imajo svoj naroden čut, katerega morejo častno braniti na pristojnem mestu le slovenski poslanci. To vse dobro premišljeno privede do skjepa, da le z odločnostjo pridemo naprej: popustljivost alidob-rikanje dandanes ne pomaga nič.
'Slovenskemu   narodu  in  njegovim zastopnikom vošči veselejše novo loto  1898. Popisni k,
Z Gradišča 29. dec. ".897. — Na pragu novega le»a smo. Kakor kaže, nam do-nese tudi to leto marsikaj novega, kakor je sedanje nam marsikaj spremenilo. •Žalibog, da v tekočem letu ni šlo vse prav po-voljno, tako, se bojim, bode tudi v prihodnjem več pikrega, nego za boljšo bodočnost in napredek povoljnega. Imamo novo občinsko zastopstvo; namenijo se pa od neke strani tudi v dosedaj hvalevredni odbor bralnega društva vpeljati neke spremembe. Nekateri duhovi so uznemirjeni, toda le radi častihlepnosti, in ne radi boljšega delovanja ali boljše prihodnosti društva? — Ravno nasproten je ta njihov cilj, še. tako daleč lahko dovede, da se društvo pokoplje.
Vemo, kaj ona stranka nameruje in kaj :-.eli, da bi njej pripuščal in dovoljeval društveni odbor. Ples in ples, pa zopet ples, to je njeno geslo; saj časnikov naša mladež tako ne čita, ker jo izobrazba in napredek
niki njegovi so bili izbrani, da ohranijo resnico, katero ima spoznati ves svet v svoje rešenje.
Ko je žid odšel, sem si okrepčat dušo z molitvijo, proseč, da bi mogel videti in počastiti Kralja. Ko sem nekega večera zatopljen v premišljevanje teh tajnostij sedel pred svojo votlino, sem zapazil nakrat zvezdo, nenavadno leskečo, kakor bi veslala čez morje; polagoma se je dvignila, se približala, naposled pa je obstala nad mojo glavo, tako, da je njen žar padal naravnost na-me. Padel sem na tla ter zaspal; v sanjah sem slišal glas:
»Tvoja vera je zmagala, bodi biagoslov-ljen. Ti in še dva druga iz najoddaljenejših koncev sveta, sle poklicani, da zagledate in daste spričevanje Onemu, ki je obljubljen. Vstani ter idi njima naproti in zaupaj Duhu, ki te popelje".
Ko sem se sprebudil, sem začutil v duši jasnost, kakor bi sijalo vanjo solnce. Sleker,seua puščavniško obleko ter jo zame-nil s svojo poprejšnjo. Na to sem vzel iz skrivališča zaklad, kateri sem prinesel seboj iz mesta. Prva ladija, na katero sem naletel, me je peljala v Antijohijo, kjer som si kupil velbloda, in  ta me  je čez Emezo, Damask,
Bostro in Filacleliijo prinesel semkaj k vama. To, brata, je moja pripovesh Sedaj pa po-vejta vidva svojo".
IV.
Egipčan in Indijan se pogledata in prvi da z roko znamenje, na kar začne drugi:
»Najin brat je dobro govoril. Da bi bile Je moje besede tudi tako modre" l Po kratkem pomisleku nadaljuje:
»Draga brata ! Jaz se imenujem Melhior. Moj jezik, ako ne najstarejši na svetu, se je rabil vendar prvi v pismu, mislim jezik san-skritski. Jaz sem Indijan. Moj narod je prvi stopil v svetišče vede. Naj pride kar hoče, knjige vede ustrajajo do konca, kajti v njih se nahaja vir prvotne vere in vede.
Jaz sem rojen brahman. Navzlic mnogovrstnemu učenju m postavam, puščala je vendar ta vera v moji duši neko praznoto. -V svoji zapuščenosti sem iskal kraja, kjer bi mogel biti sam z Bogom. Potoval sem ob reki Ganges proti njenemu viru in tako sem dospel v pogorje Himalaja, Tam, daleč od ljudij, sem se nastanil ter občeval z Bogom v molitvi, premišljevanju, postu in trpinčenju in se tako pripravljal na smrt. Nekega večera,   ko   sem   tako   samcat taval  naokrog,
nič ne brigata. Naši društveniki plačujejo boro krono letnine. m še te naši inladenči večinoma ne vplačajo, dokler se jim ples ne zagotovi. Iz rečenega se lahko razvidi, da je namen ves drugi in enostranski, kakor ga ima naše »bralno društvo". Izobrazba in omika, duševni razvoj, napredek jim je deveta briga, samo da se pleše tudi več dni zaporedoma, pa mirna Bosna.
Dne 1«j. dec. 1897. je bil sklican občni zbor, pa se ni mogel vršiti, ker ni bilo zbranih zadostno število društvenikov. Mogoče da je io provzročila agitacija novih kandidatov za bodoči odbor? Le to mi je edino na srcu, da opozorim trezno misleče drušlvenike na nevarnost, katera preti drušLvu. x\ko je vam mari za obstoj društva, pridite na določeni dan k volitvi odbora, ter volite trezne in zmožne može v odbor; neizkušenih društvenikov ni treba voliti v odbor, ako želite, da se društvo vzdrži.
Na svidenje pri občnem zboru!
Opazovalec,
Iz Dornfierga. — Veselja se je nam Doruberžanom zarilo oko, ko smo čitali v poslednji »Soči*, da priredi dne 2(;. t. m. naš preljubtjeni častni občan g. dr. T um a javen poučen shod s prezaniriiivim vspore-dom v zboljšanje naših občinskih in narodnogospodarskih zadev na Goriškem. Komaj smo pričakovali prihoda tega neumornega g. poslanca, kateri je pričel prirejati nedeljske shod«, da poučuje ljubljeno ljudstvo in mu kaže pot k narodno-gospodarski neodvisnosti, da ga po mirnem in treznem delovanju v narodnih društvih reši iz nasprotnikovih krempljev.
Na sv. Štefana dan je prisrčno po^ zdravila šesterica domačih veljakov svojega najbolj zas.užnega soobčatia in ga spremljata v šolsko poslopje, kjer se je vršilo poučevanje in predavanje. Velika šolska soba lil. razreda je bila natlačena poslušajočih domačih gospodarjev, kateri so zanimivo slp-dili predavanji', o zavarovanju goveje živine, o vipavski železnici, o trgovsko-obrtni zadrugi in o razdelitvi občinskih pašnikov. Našim domačinom se je pridružilo mnogo posestnikov iz sosednih občin, posebno iz bližnje Prvačine, kar priča, da je vipavsko ljudstvo ukažoljno in da ljubi svojega na gospodarskem polju lakd delavnega poslanca,
Gospod doktor je najprej pojasnjeval ,,praviia vzajemno podpornega društva za zavarovanje goveje živine* ter priporočevat njegovo ustanovitev tudi v Dornbergu. Sestavil se je koj na to osncvalni odbor z gospodom županom na čelu in se istočasno napravila prošnja na c. kr. namestništvo, da bi potrdilo že prej omenjena pravila za društ'*.i v naši občini izjemši Prvačino. Narodni Prvačkovci nameravajo namreč že delj časa, da ustanove jednako društvo z nekoliko premenjenimi pravili, ker je v njih sredi mnogo živinskih preknpčeva!eev. Le na delo vse občine na Vipavskem m Gorskem sploh, da bode tem mogočnejša deželna »z v e z a društev in zadrug za promet, rejo in zavarovanje živine" I O obeh omenjenih društvih nas je g. dr. Turna temeljito poučeval z njenm prirojeno zgovornostjo in mirnostjo.
Poročal je lijdi o vipavski železnici, katere gotovo  nikdo  tako  veselo ne pričakuje
zakličem poln srčnega koprnenja; »Kedaj prideš, o Bogi ter me rešiš? AH res ni re-šenja?" Tu se v temi nakrat zablišči luč. Zagledal sem zvezdo, dvigajočo se kvišku, ki se je približala ter obstala nad menoj. Padel sem pa tla in glas, poln rajske miline, mi zakliče; »Tvoje zaupanje bo poplačano. Bodi blagoslovljen, sin Indije. Rešenje je že bliža. Poklican si, da z dvema zagledaš Odrešenika ter daš o Njem spričevanje. Pojdi njima naproti ter zaupaj Duhu, ki te popelje*. In od onega trenutka sem videl nad seboj zvezdo, očividno to znamenje navzočnosti Duha, Podal sem se na pot čez L"horo in Kobot. Za dragoceni, na poti najdeni kamen, sem si kupil v Ispohamiji velbloda, ki me je prenesel v Bagdad. Odtod, ne čakajoč karavane, sem potoval sam, brez bojazni, kajti Duh je bil z menoj in je še sedaj, Kakošno veselje nas čaka! Videli bomo Jzveiičarja ter se mu poklonimo in ga počastimo. Končal sem, brata*.
Ganjen Grk jame mu takoj z znamenji kazati svojo radost, Egipčan pa se oglasi resno, kakor po navadi,
»Pozdravljam te, brate; trpel si mnogo, torej se še bolj radujem, da ti je izteklo vse po  sreči.   Ako je vama prav, povem varna,
nego bornberžani. Ta stvar bode kinaiu urejena. Vlada je ugodila vsled neumornega delovanja, trkanja in prizadevanja visoko-rodnegu g. grofa Alfreda Coroninija in dr.a Gregorčiča vsem ljudskim željam, izraženim na shodu pri Rebku. Poučeval je ljudstvo o njenem pomenu in ga rotil, naj ne pusti židovskih in s.loh na ptujih tovorničarjev. obrtnikov in kupcevalcev v deželo. Priporoča val je, naj se ljudstvo druži v razne obrtne zadruge po zgledu Biljcncev, kateri so ustanovili v narodnem gospodarstvu prevažno »delavsko opekarsko zadrugo* ter tako prešel na goriško trgovsko-obrtno zadrugo.
Govoril je o njenem velikanskem delokrogu in pomenu v boju za gospodarska neodvisnost in narodnost goriških Slovencev.
Tudi v Dornbergu piično nabirati ude s prvim januarijem, in upati jo, da ne brez uspeha.
Slednjič je govoril o razdelitvi občinskih pašnikov v občini in vknjizonjn istih na posamezne posestnike. Ta razdelitev in vre-diiev bi obogatila občinsko blagajuico in koristila pojedinim gospodarjem v vsakem oziru. Na ta način bi si pridobil Dornberg tudi do (i veleposestnikov, kar bi bilo odločilno pri volitvah državnega poslanca v vo-leposcstvo. Mnogo razlogov je torej, kateri silijo, da tako rekoč priraorajo občinsko starešinstvo k razdelitvi občinskega zemljišča, katero imajo sedaj večinoma v najemu posamezni posestniki, kateri so ga predelali v vinograde. Občinskim zastopnikom kličemo, na delo, da koristite občini in slovenskemu narodu sploh ! Ne strašilo se truda, saj imate na svoji strani častnega občana in tudi ostale narodno voditelje, kateri bodo vedno pripravljeni vas podpirati in vam prav svetovati.
O vseh teh zadevah bodo se še poročalo natančneje, ko se prične delali po naukih požrtvovalnega g. poslanca in ko bode »Soča* s podvojenimi močmi branila pravice slovenskega ljudstva na Goriškem.
Po tri ure trajajočem, pri luči dovršenem predavanju g, dr, T n m a se mu jo v imeni? darnhcrSko občine zahvalil g. podžupan Ivan B u d i n z navdušenim govorom, v ka* tereni je s krasnimi besedami povdarjal mnogotere zasluge našega častnega občana iti naših ljubljenih državnih poslancev za Vipavsko dolino posebej in za Slovence na Goriškem sploh. Gromoviti »živio-klici" so -dokazali, da se jo ljudstvo strinjalo z govornikom,
Okrtpčavši se nekoliko v narodni »Krše-vanijevi gostilni* se je odpeljal g. poslanec in dež' Ini odbornik domu s prepričanjem, da ga Dornberžani ljubimo, in da smo ponosni na svojega častnega občana.
Narodni D o r n b e r ž a n i.
Domače in razne novice.
f Monsignoi* Frančišek Avguštin Košuta je bil rojen v Gorici 19. fubr. 1833.; v gimnazijskih in bogoslovskih šolah je bil sošolec ranje. nadškofa, prevzv. g. Alojzija Zorna, s katerim sta bila do smrti intimna prijatelja. Dokler je bii r. Zorn še ravnatelj v centralnem bogosl. semenišču, hodil je vsak večer redno ob določeni uri proti železnici na sprehod, da sta se z dekanom ločniškim, r. Košiita-o, sošla na železničnem soškem mostu. — V mašnika posvečen je bil Košuta
kdo sem in kako sem bil pozvan, toda poprej naj napojim žejne velblode".
Vrnivši se čez nekaj časa, zasede zopet svoj sedež v šotoru.
»Vajine besede, brata, prihajajo od Duha, — nadaljuje — „in Duh mi je dal jih razumeti. Vsakteri od vaju mi je pravit a svoji domovini. V tem tiči nekaj skrivnostnega,. kar moram pojasnili, Toda hoteč, da bi bilo to razumljivo, moram govoriti najpoprej o sebi in svojem narodu. J iz sem Baltazar, Egipčan".
Poslednje besede je izrekel mirno, toda slovesno, da sta oba poslušavca nehote sklonila glavi,
»Ime mojega naroda vzbuja spomin na celo vrsto zaslug, ki so mu pridobile neumrljivo slavo. Rodil sen se v Aleksandriji. Kot potomec knežjega in duhovskega rodu, sem bil odgojen primerno svojemu stanu. A vendar kmalu sem se Čutil nezadovoljnega. Naša vera uči, da duša, ko zapusti telo, začne znovič potovanje od najnižjih do najvišjih stopinj (kast), brez ozira na to, kakošno je bilo človeško življenje na zemlji. Sčasoma sem čul o veri Pevzijauov, o kraljestvu svetlobe, o njihovem raju, o hoji čez most Ghinerat, ki je pristopen edino le dobrim. Ta misel na to
25. febr. 1856. Prva njegova služba je bila v Šmarijah, kjer je ostal kot kapelan 6 let in 8 mesecev; od !. 1863-69. je bil vikarij v Lokovcu; potem 5l/2 let župnik-dekan v Bovcu, pozneje skoz 12 let župnik-dekan v Ločniku, od koder je prišel za kanonika v Gorico, kjer je i. 1888. postal tudi Velike cerkve župnik in mestno-okolični dekan. V vseh teh službah je bil premišljiv, trezen pa vesten delavec v vinogradu Gospodovem. — Bili so časi, ko se je vsak v Gorici rojen slovenskih stariSev siti pofurlaoil, vrli Košuta je v tem častna izjema;..govoril je najrajši slovenski, kar so* mu nekateri Lah?" jJravbrež-potrebe zamerili, saj je še boljše govoril in pisal tudi italijanski in nemški jezik.
V Veliki cerkvi je — ne vpeljal ~- ann pak uredil zjutranje slovensko petje, ki je zdaj zgledno. — Kot kanonik in mestni župnik je bil alL načelnik ali ud .rayjjajleljstev raznih dobrotnih zavodov ali ustanov n. prT slov. Alojzijevišča, Asilo tU S. Giuseppe v Podturnu, pri grof Thurnovi zastavljavnici i. dr. Nekaj let je zastopa! cerkev v c. kr. iikrajncm šolskem svetu gorUkem. — Dobrotne ii;iprav<- je radodarno in obilno tudi z denarjem podpiral. — Banjici inons. Ko-Mila jo bil v pravom pomenu besede blaga duša, p o S te n j a k skoz in skoz. Visoke osebe in pripmdi ljudje so ga radi imeli, saj je bil njegov prijazni obraz zrcalo njegovega Ijubeznjivega značaja, kaleri ni poznal strasti, krivičnosti ali prislranosli. Tega vrlega moža je zadel tisti torek pred Božičem inrlviid na desni strani života; zavesti ni izgubil, pač pa ni mogel razločno govorili. Vendar je bilo mogoče, da so ga dvakrat s sv. sakrameuti prevideli. Kit je bil njegov organizem že po prejšnjih boleznih oslabel, živci je samo še lOdnij. Na novo loto o 5. uri zjutraj je mirno v Gospodu zaspal. Pogreb je bil 3. t. m. in so peljali truplo v SI. Andrež, kjer je bil blagoslovil rajnki umu*, dekan sam pred nekimi leti novo pokopališče. Tam tedaj naj njegovo truplo v miru počiva, dlišu pa -v nebesih zasluženo plačilo vživa!
IMjaiiiantua maša sv. 0<Vla, — N.i novega leta dati je obhajal v pr( stolni baziliki sv. Petra v Bimu sv. Oče papež Lev XIII. svoje, dijainaiilno sv. mašo. Sirom Slovenije je praznoval naš verni narod najslovesnejše ta znameniti dan. Toda ne le mi, nego katoliki vsega sveta, ki časte v osebi papeževi vidnega glavarja sv. katoliške cerkve, so spremljali ta redki dogodek s čutili, s kakoršnimi spremljajo hvaležni otroci življousko dogodke; .-.vojega dobrega of.cla. Kes moramo smalr.di /.a posebno milost božjo, da je mogel doživeli zaščitnik Slovanov laku visoko .starost čil in zdrav na duhu in telesu.
Dne 28. dec. m. I. so se začele avdijen-cije pri sv. Očetu papežu. Celi diplomatski zbor veleposlanikov jo častila! sv. Očetu, ki je kot najstarejšega \ rvega sprejel avstrijskega poslanika grofa Bevoilero, Od vseh strani dohajajo jubilarju dragoceni darovi; turški sultan je poslal zlat prstan v. dragocenim kamenoiu, predsednik francoske Iju-dovlave 6 jako dragocenih posod, naš cesar 50.000 v zlatu, katoliki iz Amerike predragocen križ iz čistega zlata, posut z dijamanti itd. V imenu mesta Ljubljane je brzojavno čestital sv. Očetu g. župan Ivan Hribar.
Cesarski namestnik Leopold grof G oe s s je prevzel namestniške posle v Tibtu zadnji dan preteklega leta; naslednji ponedeljek in torek je bil v Gorici; v sredo in četrtek pa v Poreču in Pulju. V Gorico je došel v ponedeljek predpoludne in še tistega ilne obiskal je deželnega glavarja Franca iirofa Coroiiinija, kapitelskega vikarija mon-signora Jordana, predstojnike višjih uradov, državna poslanca Alfreda grofi Gorouinija in lr. A. Gregorčiča ter nekatere zasebnike in višje uradniki; v pokoju, med prvimi Žigo ^rofa Altemsa v Podgori. Drugi dan je sprejemal ivzne urade in obiskovalce ter povrnil nekatere posete.
me je preganjala neprestano; po dnevu in po noči sem primerjal ti dve ideji: prehoda dni in večnega življenja v nebesih, a ko je Bog pravičen, kakor me je učil moj učitelj, čemu ne stori razlike med dobrim in hudim"? Naposled sem spoznal, da smrt je ločitev, v kateri hudobni ginejo, dobri pa vstanejo k boljšemu življenju. Ta iznajdba me je spodbodla k daljšemu iskanju. Čemu naj resnica še na dalje ostane skrita? 51o-droslovje nam je prineslo strpljsvost. V Egiptu je zavladal Rim. Nekega dne jamem javno govoriti v Brucheionu, v najlepšem in najbolj obljudenem okraju Aleksandrije. Dijaki, hiteči v šolo, duhovniki Serapiona, patroni dirkališč, da. cele tolpe naroda so obstale, da bi me poslušale. Govoril sem jim o Bogu, o duši, o dobrem in hudem, o nebesih in o nagradi čednostnega življenja. Moji posinšavci so se iz početka čudili, potem pa so se jeli smejati. Ne zmeneč se za to, sem poskušal zno-vič ganiti njih srca in duše — pa so se mi jeli posmehovati. Osmešiti so mojega Boga, L psovkami zatemnili nebo".
»Človek je sovražnik človeštva",   odgovori Indijan, globoko vzdihuivši.
Baltazar je molčal.
(Dalje pride).
To priliko je porabil novi namestnik tudi v to, da bi poizvedel, kje goriške Slovence čevelj tišči in kako bi bilo pomagati; posebno se je zanimal zu to, da bi deželni zbor, ki je bil 28. decembra otvorjen, ne da bi mogel zborovati, se poprijel svojega dela ter izvršil vsaj nujnejše posle. V to svrlio je imel daljše pogovore s člani slovenskega in italijanskega deželnozborskege kluba. Kolikor smo mogli poizvedeti, ni se mu absolutno ugovarjalo od nobene strani; ali do določenih sklepov ni prišlo; najbržo se bodo pogajanja nadaljevala. Namestnik si je ogledal slovečo jirGatinoIlijevo vojašpjc.0 .v. ..${.., ftoku na šem-peterski meji, ki naj bi služili slovenskim otrokom iz Gorice kot šolsko poslopje. Nobeno šolsko poslopje v Gorici se ne more ponašati s tem, da bi služilo kot predmet študijev ministrom in namestnikom,"*kakor ta vojašnica. Že radi lega- zasluži, toliko spoštovanja, da se ji otroci ne bližajo.
Na večer prvega dne je bil na glavarstvu uraden obed, pri katerem je namesloval deželnega glavarja dr. Gregorčič. Na to je sledila soareja. li kateri so je zbralo odlično občinstvo iz mesta in okolice, med drugimi mladi grof Karol Cororini s soprogo iz Kron-berga, baron \Viuklor, bivša poslanika Thoome! in Melinkovič, Žiga grof Alteius, bivši namestnik Karol grof Coronini. španski poslanik Baguer in drugi. Mol lom je svirala mostna, potem vojaška godba.
Novi namestnik dela ufis odkritega in pravičnega moža: želeti je, da bi bilo njegovo delovanje v soglasju z njegovimi besedami in da bi opravičilo zaupanje, katero si namestnik pridobiva s svojim nasiopom. Treba mu bo bistrega o.Vsa ter mnogo časa in truda, da spozna mreže, v katere love primorski Lihi visoke državne uradnike. Upamo, da se mu !u posreči, ker je neodvisen ua vsako stran in mu je dovoljeno pravičnemu bili. Spoznava naj deželo, ljudi, in vedel bo, kako mu je ravnati.                             J
Doktor Adalbcri Gertscher, ministe-rijalni svetnik v pravosodnem minislerstvu, jo imenovan generalnim advokatom pri najvišjem sodišču in odlikovati z viteškim križem Leo-poldovega roda.
Imenovanja in spremembe na posli. — Poštnimi višjimi olicijali so bili imenovani poštni olicijali Avgust Slurm, Andrej Morsani, Valerij Benussi, Gustav Koschal/.ky, Osvald Pradarulti, Lorcnc Močnik in Anion Sau guiuazzi, vsi v Trstu. Premeščena sla bila poštni blagajnik Nikolaj Kdvuid Polsl iz Polja v Trst in poštni asistent Jožef Lazar iz Trsi a v Mali Lošiuj.
Smrtna kosa. — Umrl je na novega leta dan v Celovcu c. i. kr. major v p„ imatelj iv.znih redov, Oskar Aioksandei grof Chrisl alnigg, oče tudi tu pri nas na Goriškem poznanega vrlega slovenskega rodoljuba gospoda grofa Oskarja Chrislal-nigga — c. in kr. nadpoiočnika v. r.—-Položili so ga v rodbinsko rakev v Šenčurju k večnemu počitku. Preblagorodneiu gospodu grofu Oskarju   naše  iskreno   sožalje.
Dne 5. I. m. je umrla v Gorici gospa A n a de B a g u e r v K i v a s rojena pk Gor s i. Pogreb ho jutri ob  10. uri.
Umrl je v Ilodiku v tržaški škofiji 2!). doc. I. 1. č. g. župnik Josip S k H. N. v m. p.!
Umi! je v Marezigah pri Kopru učitelj Franc Križnic. N. v m. p.!
Vabilo k rednemu občnemu zboru društva „S 1 o g a", ki bo v četrtek 20. januarja ob ll. uri predpoludne v prostorih goriške Čitalnice, Tržna ulica 12. I nadstr., z naslednjim dnevnim redom: 1. nagovor predsednikov in odborovo letno poročilo; 2. računi društvenih zavodov in društva; It. morebitni nasveti; 4. volitev predsednika, 9 odbornikov in 5 namestnikov. — Kar ima priti na dnevni red po nasvetu drušlvenikov, mora ne predsedniku naznaniti vsaj osem dnij pred občnim zborom. — Društveni račun je 14 dnij pred občnim zborom pristopen društvenikom pri g. denarničarju Val. Kanclerju. — V Gorici, 2. januarja 181)8. Dr. A. Gregorčič, predsednik.
Shod v Ajdovščini. — Naš neutrud-ljivi poslanec dr. H. T u m a sklicuje volilni shod v Ajdovščini v nedeljo ob 3. uri pop. Pri shodu bode poročal o svojem delovanju v deželnem zbovu in odboru.
Shod volilcev, kaleri je bil sklica! državni in deželni poslanec proč. g. dr. Anton Gregorčič na nedeljo 2. januarija v goriški čitalnici, se je zvršil ob mnogobrojni udeležbi. Voiilci so izrazili gospodu državnemu in deželnemu poslancu dru. Gregorčiču posebej, sploh pa vsem slovenskim goriškim državnim in deželnim poslancem svoje popolno, neomejeno zaupanje. Obširneje poročilo v prihodnji številki.
Zahtevajo, česar sami ne znajo.  —
oo. kapucmi so našim Lahonom hud trn
Č.
v peti. Že nekaj iet se zaganjajo v „Corrieru" vanje pri vsaki priliki, in sicer zato. ker so oo. kapucini skoraj izključno Slovenci. Tega — seveda — niso oni krivi, ampak naši laik« someščanje, ki hodijo raje k »marijo-netam* nego v kapucinsko cerkev, katero prepuščajo slovenskemu vernemu ljudstvu. Ali naj morda iuški kapucini v italijanščini pridigu jej o slovenskim vernikom? Kaki bedaki! In vendar ne nehajo. Prav te dni se je »Corriere" zopet zaletel v kapucinski samostan, in sicer zaradi......polenovke. Kor
hoče   »poštenjak*   »Corriere"   grajali,  je  le
lopovščina nekega trgovca-kruhoborea, kateri je speljal nič hudega slutečega samostanskega hlapca na led .... .. iz maščevanja, ker ne
kupujejo oo. kapucini pri njen\ polenovke. »Corrieru" je seveda ta polenovka dobrodošla, da je zabrusil oo. kapucinom v obraz zopet svoj c e t e r u m c e n s e o, namreč, da niso vešči pravilni italijanščini. Bolje bi bil pa storil, da bi bil položil roko na svojo vest in vprašal: Ali znamo pa mi goriški Italijani pravilno italijanščino? Na to vprašanje bi mu dal „il professore delle leltere e seienze ita-liane* odgovor, ki bi mu kar »sapo zaprl", -r In ti ljudje zahtevajo od slovenskih kapu-cinov, česar sami ne znajo! Komedijaši.
Smešna prezirnost. — Če le kedo, znajo biti naši laški sosedje domišljavi in brezobzirni. Kedor čita le njih časnike, ta mora resda misliti, da so oni nekak narod angeljov, a mi neka podivjana druhal človeških pošastij. Vsak pritepen^c iz »kraljestva lakote", bodi si tudi zločinec a la Oberdank, jim je »signor', zaslužni naši možje kakor vitez Nabergoj pa le »oste di Prosecco". Ta domišljena nadveljavnost jim jo že tako prešinila kri in meso, da klika iz njih na vseh konceh. Zadnji »Gomoro" n. pr. poroča, da je poselil novi g. namestnik načelnika ital. in slov. kluba. Prvi mu je „il s i g. Gomili e n d a t o r o P a j o r de Jlonriva", drugi pa priprosli »Don Gregorcig". No. „Gomoro" naj ne misli, da zavidamo Italijane zarad *umeeoga naslova njih pol. voditelja. O no! Mi Slovenci vemo iz skušnje, da le zavirajo laki naslovi v pol. delovanju. Zaradi lega smo ponosni, da imamo lake poslance,   ki so teh zavil- prosti,   Bog jih živi!
Slovo Khinldluljiivo. Dno HO. pr. m. so jo poslovil bivši tržaški namestnik od uradiiišlva e. kr. nanicsluišlva in od načelnikov policijskega in finančnega ravnateljstva ter so je zahvalil za krepko podporo v službi, ki jo jo dobival od strani inionovaiteg;' uradiiišlva.
Včerajšnji koncert »Goriškega Sokola" v vrinem salonu Sudovem jo bil v vsakem pogledu vesel pojav v našem društvenem življenju. Salon je bil natlačeno poln. Kolikor potjo, toliko lamburanje (16 točk), jo bilo prav dobro in jo obujalo viharno odobravanje. »Takošnih koncertov si želimo večkrat", bilo   jo   slišali   od   vseh   slrauij.         Drugi
koncert bo na Svočiiioo. -•- Za Slogine zavode  jo   nabrala g.čna Mrovalinova   20 gld.
Koncert ženske podružnice sv.  C.
in }\. z živimi podobami iz »Miklove zalo", se ponovi v soboto 15. I, m. Mnogoslranski želji, tla bi z ozirom na delavski in kmečki stan se ponovil koncert ob kaki nedelji, se radi vojaške godbo no moro vsi reči. A ker bo začetek šo-le oh S. uri, bodo gotovo tudi imenovanim slojem udoležilov omogočena.
Italijanski poslanci so poslali svojim volilcem oklic, v katerem /.vračajo vso krivdo na Slovence ! So celo tega so oni krivi, da v deželi še nimamo zdravstvenega zakona, dasi so oni tisti, ki — ga nočejo imeti. Na lo slepaiijo javnega mnenja odgovorimo prihodnjič.
Odbor slovenske čitalnice — se zahvaljuje vsem pevkmjam in pevcem za njih sodelovanje pri Silvestrovem večeru.
„SIov. bralno in podporno društvo v Gorici bode dražilo svoje časnike dne '.). januvarja ob 11. uri dopoldne v društvenem prostoru.
Neverjetno in vendar resnično.   —
Dne LL oktobra 1897. je oddala neka tržaška tvrdka tržaški pošli dopisnico, na kaleri je bilo napisano jasno, skoro kaligrafično: P o v m a pri Gori c i. Dopisnica je prišla v Gorico še istega dne. Iz Gorice so pa poslali dopisnico v — Bomb a y v I n d i j i. Nekdo pa je zapisal potem poleg besed »pri Gorici": »Peonia United States". V Gorici torej ni vedel poštni uradnik, kje da je Pevina!! Goriški uradnik išče kraja iz neposrednega obližja mesta goriškega tam na dalnjem vsloku! Kakor je neverjetno to, tako resnično je vendar.                               »Bd."
Razglas. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Kozani, okrajno glavarstvo Gorica, proti pogodbi in kavciji 200 gld.
Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 150 gld, za uzdržavo na dan jednokratne pesne zveze s poštnim uradom v Kojskem. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Trst, dne 3. januvarja 1898. Od  c. kr.  poštnega in brzojavnega vodstva.
Pa izgovorite pravilno, če morete!
— Ni Bog vedi kaka modrost, kar mislimo tu reči. Kaj modrost, otročija je! In vendar jo treba, da sledimo svoje nasprotnike včasih tudi na to polje — na polje otročje, če jim hočemo v zrcalu pokazati njih smešno pisavo, in če hočemo na drugi strani svojim čitate-ljem, ki niso lako nesrečni, da bi mogli Citati lahonske liste, ponuditi zdaj pa zdaj priliko, da si iz daleč ogledajo visoko »kulturno" stališče, s katerega nas motrijo naši nasprotniki. Poskusimo torej prav po njih načinu, če se nam posreči. — Tržaški vPiccoloCf je nedavno poročal, da je neki Trza Ca n Gnezda postal doktor prava: Kdo je ta novopečeni doktor, nas malo briga, če tudi lehko prisežemo, da mu ni izvirna domovina ne Toskana no Trst, ampak najhrže Kranjsko; briga nas pa
njega priimek. Mi. bi -.amreč radi vedeli — kaj radi ? saj vemo - kako ga izgovarjajo naši Lahi. Cujte, tako-le N j ec d a. Kako bi se moral torej oni slovenski priimek pisati, da bi ga naši Lahi prav čitali? Poslušajte! Tega italijanski jezik ne more. Kaj ne, kak bogat »kulturni" jezik, ki še vseh človeških glasov ne more izraziti! Morda bi imel več sreče   za   pasje   glasove.   Potem  seveda  bi
bil.........   -•  To bi bil torej dokaz o
malovrednosti italijanskega jezika. Dokaz? Da, da, dokaz po laškem receptu. Tu imajo torej naši Lahoni ,dokaz", da je italijanščina p.... jezik. Ali so ž njim zadovoljni ? Morajo biti; saj »dokazujejo" na jednak način,-da je slovenščina »barbarski" jezik.
Telovadno društvo »Prvaški Sokol" priredi dne 9. januvarja t. 1. svojo običajno vsakoletno veselico s plesom, začetek veselice ob 4. uri popoldne. K obilni vdeležbi vljudno vabi. — Odbor.
Iz Boriiberga„nam_poročajo, da so 57___
pr. m. natrgali precej »trobentic" v gozdičku pod župniščem. Res čudno, ob tem času! To so menda prve cvetlice!
Izkaz radodarnih doneskov priobčimo prihodnjič.
Priloga. — Današnji številki smo priložili položnice šolskega društva »Sloga", katero naj se blagovoli vporabiti pri do-pošiljanju doneskov.
Ustnica uredništva, — Gospodu dopisniku od nekod 20. decembra. Befel no zadeva Vas. Gospodu piscu regimentskomando-befola: Brezimni dopisi gredo v koš.
Opozarjajo vse conjono naročnike, da „Soea" slane vse leto 6 gld., pol leta 3 gld. In četrt leta 1»BO» prosimo vse one, kateri so nam po slali naročnino v zmlsEu prejinje naročniške cene, da nam dopoftljejo odgovarjajoči primanjkljaj s prihodnjo naročilo.
Razgled po svetu.
Državnega zbora trinajsto zasedanje jo zaključil cesar dne 30, m, ni. z lastno ročnim pNnom, Kedaj so snidejo poslanci na novo zasedanje, ni še znano. Vlada hočo počakali, da so razburjenost med narodi poleže, 7, zaključenjoni zasedanja bodo treba vse Še nerešeno predloge, nasvete Ud, v novem zasedanju ?, novic slaviti, treba bodo volili novo predsedstvo in znovift  volili v odseke.
Jh-želul zbori.— V I.seji Štajerskega deželnega zbora jo naznanil deželni glavar med predlogami tudi načrt postavo, naj bi so spremenila volilna pravica za okrajne za-slope v zmislu, da v prihodnje ne bo samo direktni davek od zemljišč temveCtudi od hiš morodajen za volilno pravico v voleposeslvu.
Taka promemba bi bila v veliko škodo slovenskim Štajercem, zoper katero jo tudi jedino naperjena.
Kranjski deželni zbor je imel prvo sejo 2S. m. »i. Deželni glavar je pozdravil poslance, se spominjal umrlega Janka Krsnika in M. Lavrenčiča, in izrazil nado, da bodo poslanci složno delovali v korist domovine.
Poslanec, mestni župan ljubljanski, Ivan Hribar, je izstopil iz kluba „narodno-na-predne stranke".
Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil ni predlog poslancu dra. Koliskota jedno glasno, da je učni jezik vseh ljudskih in meščanskih šol na Nižje-Avslrijskem nemški.
Da prolesluje zoper la sklep, je sklical dunajski narodnostni klub javen shod na mi-nolo nedeljo. Nadejati se je, da cesar tega zakona ne bode potrdil,
Kričač Wolf je bil izvoljen dne 30. dec ,n, 1. pri dopolnilni volitvi v deželni zbor češki v kmečkem okraju Toplice. Ali bode tudi v Pragi toliko poguma imel kot na Dunaju, bodemo videli.
Ministcrstvo vlada sedaj s pomočjo § 14, — 24. dec. 1. 1. je izdalo naredbo, s katero se dovolijo krediti za podporo po ujmah in povodnjih oškodovar.ih krajev.
Z naredbo od 20. m. m. si je dovolila vlada sama sebi za šest mesecev proračunski provizorij.
Z naredbo od 31. dec. m. 1. se podaljšajo vse dosedanje določbe nagodbe mej Cislitvansko in Ogersko za celo leto 1898., z lastnoročnim cesarjevim pismom pa se je podaljšala Usta kvota, po kateri "so se doslej določevali prispevki obeh državnih polovic za skupne zadeve, to je 70:30.
Nemška kultura! — Iz državnega zbora so prenesli nemški kričači proslulo nemško kulturo v nižjeavstrijski deželni zbor in v dunajski občinski svet. 29. decembra m. l.je trajala občinski seja do polnoči, in reli večer se je psovalo\ in razgrajalo in na vse zadnje so vrgli na cesto mestnega svetnika Hrabo in več njegovih protivnikov, obdelovali so se z ušivci, pijanci itd.                          -
Še hujše je bilo v deželnem zbovu 80. doc. — Začel je poslanec Noske, ki je pred^. baenil Luegcrju, da je župan po Badenijovi milosti. Žganjarji, pijanci, ušivci, šufli in gav-. nerji in lopovi — vse jo letelo vprek,
30 letnica ustave. — Dne 21. dec. m. I. je minolo 30 let, odkar je potrdil cesar avstrijsko ustavo. Skrpali so jo bili nemški liberalci, in vanjo postavili tudi glasoviti §. 19 o ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov. Očetje   ustave pa so sedaj njeni- morilci. Ko
- -^yi~r"^w&iv$,' '.',ia
so izprevideli, da jim birokratično — centralistična šablona ni pomagala do popolnega naclvladja nad nemškimi narodi, so se združili liberalci z radikale! in demokrati in s dlo onemogočili ustavno poslovanje, tako da sedaj osem oseb v tostranski državni polovici čisto absolutno vlada.
Madjarska nosllstni. — Rumuni so imeli 23. m. m. shod v Aradu, na katerem se je razpravljalo o položaju romunskega naroda na Ogerskem. Skupščina je sklenila se pritožiti naravnost pri kralju. V pritožbi na krono so navedena vsa madjarska nasil-stva proti Romunom in je v prvi vrsti naperjena proti zakonu o službenem pomadjar-jenju rumunskih krajevnih imen. Neumorni voditelj Rumunov, Lukaciu, je rekel vel. županu v Aradu, ki je poziv na skupščino odbil: „Ms bodemo to zadevo brzojavili cesarju ""Viljemu,kf je v nebesa povzdigoval slobodo-Ijubne Madjare, da izpregleda, kako je v resnici a svobodo v ogerski državi".
Srbski shod z jednakim programom jo zabranila ogerska vlada.
Ker se je doznalo, da nameravajo pro- | testovati tudi nemadjarski vseutilišrniki v Pošli proli zakonu glede krajepisnih imen, je poklical vseufciliški rektor k sebi zmlopnike nemadjarskih dijakov in jim je zagrozil, da izgubo vse ustanove in da bodo izključeni iz vseh vseučilišč na Ogerskem, ako ne bodo mirovali.
Dočim Rumuni in Slovani z vso odločnostjo protestujejo zoper to najnovejše mad-jarsko nasilje — se ogerski Srbi, katerim gre najbolj za kožo, malo brigajo, da bi rešili sebe in pomagali sotrpinom. Jugoslovanski Piemont ne more ne gmotno in ne moralno pomagati, Srbi v trojedini kraljevini Hrvaški pa so najzvestejša zaslomba ban Hcdervari-jeve vlade, on« so najvernejši pristaši inad-jarske stranke. Srbi bi se morali upreti najprej v trojedini kraljevini smlanjemu zislemu in odločno pokazati, da so Slovani, toda storili ne bodo tega, ker se dajo voditi od ljudij, katerim je vrhunec „rodoljubja" mastna služba in budimpeštanski državnozborski mandat. Dočim Slovaki in Rumuni vse poskušajo, da bi se ubranili madjarskega navala, se grejejo poslanci iz trojedine kraljevine v gorkem zapečniku državnozborske madjarske večine in molče gledajo, kako se odsekuje veja za vejo na slovanskem drevesu. Vse drugače nastopajo Rumuni v kraljevini. »Kulturna liga" v Bukareštu podpira brate na Ogerskem moralno in gmotno, in uprav te dni je priredila velikansko demonstracijo zoper Madjare zahtevajoč od kralja pomoči rodnim bratom na Ogerskem.
Nemčija na Kitajskem. ~ Jztočno-azijatska korespondenca" javlja, da bode Kitajska dala zaliv Kian-Čao Nemcem le v zakup na večne čase, da bode Nemčija tedaj za zasedeni del dežele plačevala nekaj malo zikupnine kakor plačuje Angležka za pristanišče Hongkong.
Ustane k na Kubi. — Španija je sedaj privolila Kubancem samoupravo z lastnim »uinisterstvom. Ustaši pa s tem niso še zadovoljni in nadaljujejo boj zoper Špance. Zapovedujoči general je poslal nekega polkovnika k ustašem, da jim naznani, da se je samouprava že proglasila, in da bi se ž njimi pogajal o miru; toda ustaši so ga kar obesili.
Kubanski ustaši dobivajo podpore iz Zjedinjenih držav.
Razgled po slovanskem svetu.
Češka. — Govori se, da so se spri-jeli v vojašnici v Pragi vojaki nemške in češke narodnosti in da je bilo pri tem pretepu 25 mož ranjenih.
Policija je zaprla zopet več oseb, med njimi tudi odličnega trgovca Svagrovskega, ker je menda neki zakonski dvojici grozil, ako se pomudi za pričo proti Horaku.
Policija je na stroške mesta Žižkova odredila popravo razbite nemške šole.
P. Stojalorski. — Namesto umrlega poslanca Hompeša kandiduje za državni zbor pater Stojalovski, kateremu so že ponudili kmetje mandat. Stojalovskega strančica, ki je bila do sedaj na levici v državni zbornici, pristopi k večini.
Bolgarski eksarhat je dosegel, da je dovolil sultan za Makedonijo tri škofovske sedeže, toda s tem ni zadovoljen in zahteva še dva, kar se mu skoraj gotovo posreči.
¦  Blnjižemiost.
Koledar slovensko-aiiicrikanski za leto 1898. — Izdalo in založilo uredništvo „Gias Naroda6, IV. letnik, Ne\v-York.
Ta lični koledar prinaša m;šim preko-morskim bratom poleg navadne koledarske vsebine leio vrsto mičnih spisov: n. pr. »Vojna med jugom in severom", s podobami; „Evangelina\ povest; »Sultan*, humoreska; t t. d.,
„Prra nemška vadiiiea" — je izišfo v založbi šolskih knjig na Dunaju kot m»va učna knjiga. Spisal jo je gospod ravnatelj Sehreiner. Cena &"> kr.
FouIiumI - ScM« 05 Kr.
I>is fl.IKCi p. M. japanesisdto, chine.-iselie elc. in »len neu-osteri I)(>ssh.s umi Farhen. sowi« sdnvarze. wo.\»<' umi fai-liis« Hennaberg-Seide von -15 kr. bis II. I-MK pt-r Meter — in deu m.i.u'iiHti-n Crvvel.e,., 1'arl.ert mul Ih-sMus. An Prlvaio »»rt o- mul sli-iieruvi in«, llans. Miistcr nniKtdmnl. SHilon-FtiUilkcn <i. llFiiiiriHTfflk. «. k. Il»n.).
'/.imuAi.                                 [-»j
Poslano.*)
Volitve v Mirnem dno 28. in 2!>. decembra ,1807. so se vršile s!ran'.:-rsko in nepravilno. Uorenji stranki je bilo nn.fclu duliovenstvo. ['osebno ndlofuenu se je izkazoval f;. kaplan Pelicon, ki je volil v prvem razredu in s svojim plasnm odločil za jrorenjo siniti. Ovrjrel je vse veleposestnike in druge zastopnike dolenje stranko, ki m do sedaj sko-'- tri leta vestno vodili županstvo. S svajirn glasom je otllo,Mt, da ima manjšina sedaj 14, večina prebivalstva pa le i- odbornike. (Jorenja stranka je spravita v odbor tudi Italijana Scalelariju, ?vaku dr. ffraziadio Luzzultu. .lasno je, da naš }?. kapelati ni za mir v obfini.
Miren 1. januvarja 1808.
Propala .stranka.
*) Za se.sttivke pod tem naslovom je m-efhiiA)i<n odgovorno le toliko, kolikor nnUuja tiskovni zakon -  Op. ,.r
Javna zahvala.
Podpi.-ani zahvaljuje naslednje p. n. Kn-p.-ide slovenske lirovce in obrtnike v Umiri in z d.v.ele. kateri so [»odpirali latirdve^a lela njegovo spedieijr.lv«> podjetje s svojimi cenjenimi narofi!i. in sicer:
"V <io r i c i: Kopač Jernej, DraSe.ek T-ler. Ilru-fovka Ivan, Furlau Ambrož, (iabrSruk Andrej. .Trgovska obrtna zadruga", tiril Jakob, Štrukelj Filip. Koren Ani , Mose Jurij, Kuslrin Anion. Likar (iašpar, IVvera.j Martin. Itnjic dr. Aleksij, Kovan Jožef, Siul.i Ivan, Jakil Frani«. .Isikil Amlrej, Iirašrek Kami. l-Vrjan.V Val.n'in. Jerkič Anion. Maknc K., fb-pie Marija, IvHiu A- Ko|iae, Hirsa 1'eler. Saiini" A Dekleva. .lerelie Ani., F<m Ani., Ileja Ivan. „Viiiorejsko društvo za \UiU\ Samostan fr. oo. Kapiifinov. 1'avšif- Franc, Moz.-lir-Frane, Šu^teršii" A ('>., Anton licr^inc.
Z dežele: /iinfeld Henrik, (iaberSre.k 0.,kar. Šorli Janez. Tuzolin Julijan. Kaeafura Ludvik, (ia-berirek Ana. Kras Frane. Falujan Josip. Du^i Ana. Maufreda M., Manili Jožof, Kovači.- Ffrinic. Štrukelj M.. Kiit.ii- Martin. Iv.kosar Peter, (J<»rjaiic Andrej. Hvala Matija. 1'rczelj Franc. t'ršič Andrej. (Jninlar Andrej. Ivančii" Ivan, Munili Jurij, Ileji- Andrej. Roje Marija. Keniperle Simon. Mlekuž Anion. Oslan Eliza. (Jabri-jelčič Anion, Bn/j,- Štefan. Vr/.ovrek Ivan. MiklaviČ-Ivan. Podpornik Franc Leuardie I.. Iloriani-ič. Anion. Givole Jožefa. Manfreda Anion, Trel»;.i Kal urina. Kenda Marija. Gerbee Marini, župnik Šmi.I Franc. Leban hau. Šivaro Frane, Grla tli A., Verlovec Jfižefa. Premersleiii J' *:ef. kurat Leban Ivan. Gidja Franc. Koli Jožef. Develak A.. Vort..vec Amlrej. I teme.- Jožef Jelinčič It.. Mcznarr-ič K.Ivard. Klemenčič Amlrej. <Jre-•rorič Jožef, ViiIč. Ivan. lu.fol Andrej. Kancler Marija. Jonko Malija, Vmjar Andrej. Škerbie Martin. Andlovee L, Kepic Fr., Dolenc Viklor. Hribar - Vipava. Fabijau Johiji, Pičulin Ivan, Pire Matija, Ure-orič Jo^ip. Bamlaž Josip. Skerl  Peier, Šlnikelj Fr., Šapla L, Sclik^l Avsr.
Briškim trgovcem in i-brlnikom pa se v s e m zahvaljuje za njih naklonjenost posebno v času trgovine s sadjem.
\  (Jorici, dne ~> januvarja  18!!S.
drašpar IIvalu*.
Zahvala.
Podpisana se najtepleje zal vali jilavneum za-sto|iu zavarovalnega društva .O^ersko - franeoskeira" v Gorici za ločno izplačenjc škode po požaru.
Ko neti (Opatjeselo), dne T,, jan.  18JIS.
Marija vd. Pahor.
Z Bogom!
Vsem onim znancem in prijateljem, pri katerih se nisem mopcl pri mojem odhodu iz Šempasa osebno poslovili, k'i''em [»resrčni: Z Bogom in srečno novo leto 18!)S.:
Ivan Bati«,
obč. tajnik v Jelšanah (Fstta).
Zahvala.
Podpisana rodbina izpoJnuje žalostno dolžnost, da naji&kroneje zahvali vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so izkazali zadnjo east nepozaoiiemu soprogu in bratu, gospodu
Henriku Mozetiču
posestniku v Solkanu.
Prav odlična zahvala 56. duhovščini, slavnemu staraSinstvu, sol-{L??.,im .Pev?em' darovateljem vencev ter rodbinama dr. Franko-Doljakovi m Kaučieevi za spominska darila v plemenito svrho in sploh vsem vrlim Solkancem ter sosednim vaščanom, ki so so udeležili pogreba ter kakorkoli izrazili svoje sočutje! — Bog povrni'
V Solkanu, dne 5. januvarja 1898.
Žalujoča rodbina.
Dunajska borza
5. januvarja 1893.
Skupni državni  doljr v notah   .  .   . 102  {,'ld.
Skupni državni doljr v srebru .... 102    B
Avstrijska zlata renta.......121    „
Avstrijska  kronska  renta 4-'>»   .  .  . 102    n
Ogerska zlata renta !• %......121    „
Ojrerska kronska r«nU A-<fr.....')'•>    »
Avstro-ogerske bančne delnice   .  .  . !»47    ,
Kreditne delnice.........H&6    ,
London vista...........Uil    „
Nemški drž. bankovci za 10) mark  .   08    „
20 mark.............] i    »
20 frankov............    »    ,
Italijanske lire..........45    „
C. kr. cekini...........     h    ,
52»/» , 37*/t.
i.cta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. RiessEer, y Nnnsti nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča piv.", duhovščini in klavnemu ohčinslvu svojo la-tini izdelovalnim umeluih cvetlic za \>ako-v-rsine cerkvene polrehe. Ima veliko zalogo iia^'if)h-nih vciu-rv, za imIvanke polrehe. voščeno f-veče i!d.. vse po zmerni .-.•ni. .\u...č.lu za .l.-žclo izvi^i.je Io"mi iti solidno. IVipoioča slav. ohči//.-tvu tudi swi,'o (S   .-!.)              li.kaim, C-iV na peril,,.               (P ..-I.)
št. 10
nasproti   -ostilne .Helena zajm*.
duhovščini  in  slavit.
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrsti', k:ikor tudi biseine; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, ki i/me, čevlje, nogovir.e, rakev (trtice) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d ŽKP-    Vse   po   nizkih   cenah!!!   —»KIJ
Trgovina z jedilnim blagom
G. Ferd. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. H
ler {lodrnžnici na Kornn stev. 2 pripon,,-.., t,,.|,. |,|,nli: Sladkor      kavo      riž      mast      poper     sveče olje      škrob      ječmen       kavino primeso        muko gris      drobne in debele otrobe      turšico       zob sol       moko za pitanje - - kis      žveplo      cement bakreni vitrijol itd.           :; -jo   -i
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter prisfnetfsi čn»c!ra in \<vili^\\ vina.
C. kr. privileg
krojni a p ar si ti.
Edina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokavie za dame gospode in uradnike.
M, P O VEHA J
krojaški mojster In (rgovec v Carici na Travniku
v lioiliiikn in v l nadstropju v fi. št. U.
lioffiitii »il.W.i vMikovrnfii,VJl |,|:ij.„, j,,,!,,,!!, ol.I.K. perila, vseh priprav ¦/.-.: ul.Iok,. za vsaki letni čas. - lihr-., t    m- prodaja  tudi na nn>t,-r
in sicer le v prvem nadstropju.
Sprejema se naročila za izdelovanja raznih oblek (i a-kete. pelerine,   haveloke) tudi za dame  no uaj-
Zaščitna znamka: SIDRO.
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ub lazu}o če mazilo; n ceno 40 kr.. 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. \Taj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oriir. steklenicah z našo zaščitim znamko, s „Sidrom(f namreč, iz RICHTERJEVE leknrne in vzame kot oii-malni izdelek ie tako steklenico, ki je previden;., s to zaščitno znamko.                        WrrsK'
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" F/fv
v PRAGI.                   \^A
Otvorjenje trgovine!
Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele, da je otvoril v ulici Sv. Antona št. 24 v tforici
Z
kjer prodaja raznovrstno sveže jedilno blago po pošteni ceni. Priporočaje se p. n. občinstvu za obila naročila, beleži z vsem spoštovanjem udani
p. s-i                  Anton Bergiite,
iS- -- - 1                                       trgovec.
ANTONA VOD OP I VGA
gostilna pri
Trstu
ulici Ghcga
se toplo priporoča Slovencem v Trstu in z dežele. 0
Prave in eiline želodčne kapljice,
Zdravilna moč teh kapljic jo  nopro-kosljiva.     Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat, na dan po   jedno   žlicico popije. Okrepš po-n>. Anton 1'aiinv. kvurjoni želodec, store da zgine, v kratkem času omotica in žlvotca lenost (mrlvosl). Te kapljice tudi store, da človek raji jo.             i!0 - 1
Cena steklenici SO kr.
Prodajajo se v vseh glavnih  le-, kcrnnh   na   svetu.   Za  naročil ve in   pošiljatv(»  pa jedno  le v lekarni
Cristololetti v Gorici.
*'»»**»VV***^t»»»*#*#***«***#y**»«
¦rT^r-T^T-V^^TT-T-T-T-T-T-V-vi
1'ravi   trp..tf-v   sok  j,,   j,.,h,......,i.
kiit.-ri m- pripravlja v Irkami k Zrii.j-sivimi. II. r.r..dji.\in. Za.irr.-I.. Zrinjski t rji .;tf\-. -JO.
pri imI, pi.-l.laj,u jih d um. i). "i^mM. t-r j- nail.nljC, .r.-dstv.. za pr^ni katar. U;.'lj, pr-..I..,!, hripii\.,-t in \ m t„l... I. Tn.li /iisiin-ini, k;l;,.|j s, .s i,.,u /.Ir.ivi-I...H v M..|kraj;-.i. nhii .la „dpraxili: I...I-niki d.-l.ij.. t.-k /.m j-!», lahko spij„ in „a ta narin liirro ..kr..vaj...   -   l/ni.-d   ,„„„.
V.-l......njtMii .,'.i.s|.ml l.'k:irnik!
Poiljit.-   mi  s.- tri t.f.-lil,.ni.-..   Vn-M'fi:i    iKr.stm.    <l i>l u j •.L-!•;• :l    t r|,..t r.-n ,-a
.la/. .-.mu .»I .U.>h  šli-kliMiii-' <.,!   iuv.no.-
ii.-mikiisljii |......»lnoiiiii ../..Ir-iv.-I. Hvala
Vam.   Pripon,(•!!    I,<„l,-m   ta   /dr.-ivilni
1,'iidolf Au.sin. Na Dunaju, 'in. mana 1S'.!7. P:i/.i naj s,- toraj. da jo na \,aki stckltMii.-i varstvena znamka, t. j. slika bana Nikolo Zrinjskc,<;a. kajti sam., oni j.- pravi trpotcev sok. katori nosi to varstvom,   znamk,,.          (Y,.a   stoki, nioi
s foonim opisom  jo ", kr.         Razpošilja
s,- vsaki dan s pošt., na vsa mosta in sm-.m- proti pro.lplačilti ipriračutiavši -20 kr. z« zattintok) ali pa po pošt itoin povzetju.         Ceniki raznovrstnih .loinaeih proskušanih zdravil razpo/.iljajo so na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Z rin j skelim. II. iiro.l i,»vin. Za-fireb. Zrinjski trir štev. -20.            1   Ui~i>
i zliitc, IS srebrnih kolajn, »0 f-astniii in diplom luiznanja.
Kwizdov
Korneuburški redilni prašek za živino.
Zdravstveno
in (lietctif'iiu sredstvo za konje, irovedo in ovce.
Cporablja se že 13 let v mnogih hlevih, ako ž":.....-- •-•
preliavljii. daljo za zlioljšanj« mleka in ]
nk« slab.
kravah. Cena:  '/, Skutulja 70 kr., ', Škatulje ;» kr.
Pristno le z jrornjo varstveno znamko  se dobi  v v-eh lekarunli in mirodiluirali.
Glavno zalogo ima                           4,1 (\\)
------< FRANC IV. KWIIDA>-------
c. in kr. avstr.-odrski in kralj, ruinunski dvorni  zalajjatelj, okrožni  lckar v Korneuburgii |»ri lliiuaju.