List 13.
Uplivanje hlevne toplote na goved.
Dobro pleme, krma in strežba uplivajo vzajemno na srečen vspeh pri živinorejstvu. Kdor le nekaj zanemarja, doseže cilj le deloma, včasih pa tudi škodo trpi. Zapravlja namreč kapital, krmo in delo. Treba je torej velike previdnosti. Kar žival vsled slabe strežbe trpi, to jej krma dostavljati in popravljati mora, ako nečemo, da nam shujšava, ampak zmiraj porabna ostane. Škoda vsled slabe strežbe je tem večja, čem dražja je krma in živalski proizvodi: mleko, surovo maslo, meso itd. Slaba strežba in po tem takem neusmiljenost proti živinčetu je torej draga reč.
Zatorej pripada tudi v področje živinozdravnikov priporočevati skrb za dobro strežbo domači, pitalni živini. Naj torej povsod, kjer jim prilika nanese, pogumno povzdignejo svoj glas v tej zadevi, posameznikom pa tudi občinstvu na korist.
Zatem je ozir jemati na hleve, ki so povprek pre-
102
tesni in prekratki. Živina je sedaj sploh večja kakor nekdaj. Žal, da še noveji čas hleve prekratke zidajo. Tako je otežkočeno hleve snažiti in živali pogosto ležijo v-nesnagi in mokroti. Govedi je oboje nevšečno in trpi posebno od mokrote, če je mrzlo; kajti mokrota, katere se dlaka navzame, začne po živinski gorkoti prehajati v sopuh.
Pri tem pa gre mnogo živinske gorkote v zgubo, katero mora žival zalagati s tem, da več krme povžije. Od te krme pa nima posestnik nobenega haska. Sploh pa mokrota ne ugaja zdravju živali. Mokri hlevi, vlažna ležišča škodujejo zdravju in manjšajo korist, kateri bi sicer od živinorejstva imeli. Kriva je pa misel, da mokri hlevi več gnoja dajejo; množina in dobrota gnoja je zavisna od krme, ki se živini polaga, in od nastelje, a ne od mokrote v hlevu.
Kdor hoče kolikor le mogoče najbolj izkoristiti svoje živali, ta jim naj skrbi za suha ležišča ter naj debelo nastilja, ali če nastelje nima dovolj, naj tako hlevni pod nagne, da bode gnojnica odtekala in bode mogoče vsak dan gnoj pokidati.
Jako važna v isto svrho je primerna gorkota v
hlevu.
Goved sicer ni tako občutljiva proti mrazu kakor konj. Vendar se najbolje občuti pri temperaturi 10 do 12° R. in tedaj povžito krmo tudi najčisteje prebavi. Izkušnje učijo, da živali potrebujejo tem več hrane, čem bolj mrzlo imajo v hlevih. Kedar temperatura leze pod 8° R., tedaj treba je pri vsaki stopinji 5—7°/0 več po-kladati. Če pa gre kvišku temperatura od 8° do 13°, tedaj pa se 2 do 3% manje pokladati more. Ti učinki so tako važni, da jih tudi navadni kmetovalec ne more čisto prezirati, ako noče velike škode trpeti.
V dobro vgretih hlevih, kjer temperatura 8 do 12° R. kaže, dobivamo od živali stalno enakih koristi. Kedar pa žival v hlevu zmrzava, potrebuje za tretjino ali tudi za polovico več krme, da nam enakih koristi daje, kakor sicer. Kajti velik del krme se prebavi za narejanje toplote. Ako pa zmrzavajoči živini ne polagamo zadosti krme, tedaj pa nam shujša. — Pridejo iz zime jako suhe, mršave živali, da se do sv. Janeza komaj zopet popravijo. Da pri takih razmerah gospodarstvo ne more prospevati, čeravno se kmetovalec mnogo trudi in veliko štedi, to je vendar umevno. Vendar, da nas čitatelji prav razumejo, opomnimo, da temperatura tudi previsoka biti ne sme, nikakor ne 14 ali 15° R., ker je to škodljivo. Prava mera velja tudi tukaj. V dobro zaprtem hlevu bi naj vedno obešen bil kak gorkomer ali termometer.              G. G.