293
Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja, III.
Odgoja po modi.
(Dalje.)
Ko je po taki veselici gospa Gosarjeva v spalni sobi sama s hčerama — kajti gospod Gosar ima posebno sobo z okni na dvorišče, kjer že navadno dve uri smrči — se začne tak-le pogovor:
Mati: „Elvina, nocoj si se mi preveč pečala z nadlajtenantom". — Elvina: „Je tako duhovit človek, ve* tako zel6 kratkočasiti." — Mati: „No, no, na zadnje se mi še zaljubiš! Saj veš, da jaz tega ne trpim. Bo-diti obe ljubeznjivi, a pri tem mrzlega srca. Kedar vaji hoče kdo vjeti, huš! zletiti mu kakor metulj." — Noriberta: „Potem se ne bove nikoli omožile lu — Mati: „Za to bom skrbela jaz. Le po mojih naukih se ravnajti. Prihodnjič se bolj držiti mladega Butelja in Smuka." Obe hčeri: „Oh, teh ostudnežev! Saj ne zna nobeden besedice spregovoriti. Grda sta pa tudi, da je groza". Mati: „Pa sta sila bogata. To velja. Meniti, da sem jaz gledala na kaj druzega? Da mi tedaj loviti zlata tička, in sicer vsaka tistega, ki jej bo bolje dvoril." — Hčeri: „A1 mama, v ta dva se vendar ne bove mogli zaljubiti!" — Mati: „Saj tega treba ni. Za take reči je čas še potem, ko ste že omoženi."
Tako je odgojevala gospa Gosarjeva, rojena Sopir-nikova, svoji hčeri.
Kaj pa z najmlajšim sinom, Rodrigom! Ravno pride s šole. Stopivši v sobo vrže pokrivalo in knjige od sebe kamorkoli, nekaj knjig prileti Elvini v naročje in jej zbije iz rok roman, v katerega je vsa zamaknjena, nekaj pa na Noribertne citre, da koj nekaj strun poči. Obe skočite kviško in proti fantu. „Poberi mi roman", kriči prva, in ,,navij mi na te citre druge strune, hudournik", upije druga. „Nimam časa", se ruga dvanajstletni dečko, sede za mizo in se zadere: „Južino! mojo južino! Bi morala že tu biti, ko pridem." — „Nič ne boš dobil", pa se oglasi Elvina, „porednež ti". — „Tiho", poprime mati, „to imam jaz odločevati. Roža, prinesi južino za mladega gospoda", veli hišni skozi vrata v prvo sobo. Deček pokaže sestrama osla, poje južino, potem pa drvi na vrt. Tako se odgojuje „go-spod" Rodrigo.
Zdaj, ko smo si ogledali hišo in rodovino, lahko sledimo dogodjajem v njej.
Dopoldne je, ura gre proti enajsti. V spalni sobi gospč Gosarjeve in njenih hčera je še vse navlečeno. Gospa sedi pri oknu v jutranjem dolgem, belem krilu, hčeri   pa  se napravljate ali „delate toilleto".    Pričako-
vati je obiska, zato morate hčeri biti nagleštani, kolikor gre. Gospa sama nadzira napravljanje, pri katerem pomaga hišna, ki mora skakati od kota v kot, od mize do mize, gonjena po hudih besedah iz ust gospic, ka-terema vsaka druga reč ni po volji.
Z bližnje sobe je slišati nagle korake, ki se bližajo spalnici. Koraki so moški. Kdo si drzne prodirati v svetišče žensk! Hišna, pogledavši skoz vrata, naznani: „gospod" in že stopi v sobo Fredi. ,,A ti si!" vsklikne gospa Gosarjeva. „Ali ne veš, da je nespodobno za moškega stopiti v sobo, kjer ženske toilleto delajo ?" — ,,Ej kaj," se zadere Fredi, in pade v najbližnji naslanjač, „mar meni za vaše ženske skrivnosti! Jaz vas pri tem ne bom motil." Pri teh besedah zasuče se na naslanjaču tako, da gleda skoz okno, ženskam pa kaže hrbet, in prične: „Daj mi denarja, mati! Do jutri moram^ imeti 2000 gold." „Moraš jih imeti? Zakaj?" — ,,Zaigral sem jih nocoj — na častno besedo." „Za-igral?" Vse strmi in toilletovanje je vstavljeno za trenutek. „Neprevidnež", prične prva gospa Gosarjeva, „meniš, da imamo denarja na kupe? Saj ni davno tega, kar sem ti dala dve obligaciji, da jih zastaviš, ker nisem imela gotovine." „Obligaciji sem že prodal." »Kaj? prodal? In vse že pognal?" „Kaj umeš ti, mati o tem! Sploh pa nisem prišel računa dajat, ampak po denar. Kdaj ga dobim? Najljubše bi mi bilo, da ga dobim ta hip." „Jaz ga nimam." ,,Nimaš ga? Potem mi ne ostane druzega, kakor da se vstrelim." Pri teh besedah potegne z žepa pištolo. Splošen krik. Gospici padete v omedlevice, gospa Gosarjeva pade na kolena pred Fredom, ki je vstal in drži pištolo v roki, hišna pa smukne skoz vrata in teče po gospoda Gosarja, kateremu potoma razloži v kratkem, kaj se je zgodilo.
Gospod Gosar vstopeč najde še vse v popisanem stanji. Vsak človek, če je še tako ponižen in krotak, ima v življenji trenutke, v katerih utegne postati lev. Tako gospod Gosar v tem trenutku. Kakor strela šine med mater in sina, potegne prvo kviško, druzemu iztrga pištolo z roke, jo vrže na tla, sina pa posadi z močjo na stol. ,,Tako? Najprej zaigraš denar, potem pa se hočeš vstreliti, ti smrkovec ti! To je sad tvoje odgoje, gospa soproga. Na, tu imaš, ti poba ti." Dve gorki priletite Fredetu preko glave, da mehkužni dečko kar omahne. Zdaj omedli tudi gospa Gosarjeva. Nezaslišano ! Nihče še ni dotaknil se njenih otrok in zdaj je gospod Gosar sam tako predrzen! Znorel je!
Gosar pobere na tleh ležečo pištolo in jo pogleda. ,,Haha! prazna je! O ti potepuh ti! S to pištolo se je hotel vstreliti? No, le čakaj, take muhe ti bom že pregnal."
Ko nazoči slišijo, da pištola ni bila nabasana, se jim zopet povrne zaostala sapa. Tudi gospod kadet pride k sebi. Kakor sveča se postavi pred očeta in zarujove: „Veš, koga si razžalil? Vso vojaščino. Da nisi moj oče, tirjal bi zadostenja za to oskrunjenje časti od tebe v dvoboji."
Te besede spravijo Gosarja še bolj s kože. Nenavaden pogum ga navda, kakoršnega vpričo soproge ni še nikdar čutil. „Kaj! Na dvoboj bi klical ^svojega lastnega očeta, ti fantalin ti! Koliko te je? Ce se mi ne spraviš ta hip sam s hiše, te bom spravil jaz tako, da ti bodo rebra pokala. Te bom že učil obnašanja jaz!"
Fredo, vid6č, da je očetu resnica, zgubi ves pogum, ki ga je imel vselej nasproti očetu, kedar je bila mati nazoča. Tudi se oglasi gospa Gosarjeva: ,,Le pojdi, Fredi, saj vidiš, da gospod Gosar divja. Se bomo že drugi pot pogovorili." Kadet vzame kapo, odpre vrata, se obrne nazaj in jih z besedami: „To te bo še grevalo, oče"; zaloputne za sabo, da se kar hiša strese.
Ubogi Gosar,   kaka  ploha ae je vlila n&nj!    Ušel jej je sicer na svoj vrt,   ali  popoldne je  gosp6 bodlo,
umirala je, zdravniki so letali po hiši in-------še pred
mrakom je imel Fredi 2000 gld., katere je moral Gos&r na posodo vzeti. Tako naglo je postal junak Gosar zopet ponižni sluga svoje soproge. Fredi pa se je za vse to odskodoval zvečer v družbi pajdašev, ki so pili na zdravje radodarnih starišev njegovih.
(Dalje prihodnjič.)
294
310
Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja,             III.
Odgoja po modi.
(Dalje.)
Poroka se odloči na tretji mesec. Zavoljo veče slovesnosti boste obe poroki isti dan, isto uro, pred istim altarjem. Gospej Gosarjevi se primerno zdi, da novica ta ostane za zdaj še skrivnost med dotičoimi. Cez par tednov se vrne rodovina v mesto. Priprave za ženitev se prično. Gospod Gosar zve, kaj se godi, še le postrani, gospd. mu ne pove ničesar. „On bi utegnil reč prekmalu razglasiti", pravi, „in to bi bilo prej škodljivo, kakor koristno."
Novica se pa vendar-le razglasi, Bog ve, kako. Prva nasledka tega sta sledeča.
Gospej Gosarjevi pridete v roke dve do Elvine se glaseči pismi. Prvo od barona, ki očita nezvesti izdajstvo, drugo od igralca N., ki trdi, da se bo vstrelil, ako je res, kar je zvedel. Oba zahtevata shod „na znanem kraji." Previdna gospa strmi nad tem, da je vkljub njenemu bistremu očesu nji za hrbtom gojila njena nedolžna hči celo dvojno ljubkanje. A ker je prebrisana, vrže pismi v ogenj in sklene molčati o njih, nad Eivino pa še ostreje paziti. Kaj, ko bi ženin zvedel o tem!
Drugi nasledek je sledeča dogodba. K gospodu Kavčiču, ženinu Noriberte, pripelje se nekega dne nadlajtenant. Voz pusti pred gradom, sam pa buči naravnost po stopnicah gor. ,,Kje je grajščak", zadere se nad kuharico, ki radovedna pogleda skoz vrata. ,,Doli ' na vrtu", brblja ženska prestrašena in se naglo umakne v svojo kuhinjo. Nadlajtenant drvi na vrt. Nobenega človeka ni videti. Pač! Tam doli v kotu nekdo brez suknje dela z lopato nekaj , menda okopava kaka ze ljišča. To bo gotovo vrtnar, Nadlajtenant se mu bliža tako , da se sablja za njim vleče in po pesku rožlja. Ko pride bliže, ga ogovori osorno, se ve da.
„Kje je grajščak?"
Okopovalec se zasuče. Ko zagleda vojaka, se upre na lopato in reče: ,,Grajščak sem jaz."
,,Kaj? Ti — vi ste posestnik tega grada?" strmi nadlajtenant.    ,,Vi ste Kavčič?"
„Za   takega   sem   vsaj   vpisan  pri  davkariji",  je hladni odgovor.
„Vi ste ženin gospice Noriberte Gosarjeve?"
„Da, gospica je moja nevesta. Pa če ste prišli v kakih opravkih, idiva v grad. Pri kozarcu vina se dalje razgovarjava. Pri nas smo kmetje in gospodar mora včasih sam kaj v roko vzeti. Zato me vidite golorokega."
„Ne! Stojte! Vi ste tedaj tisti nesramni človek, ki se predrzne snubiti gospico Gosarjevo?"
„1, zakaj ne, če mi je všeč? Pa kaj briga to vas?"
„Veste, kdo sem jaz? Vi ste nesramen človek in ste me razžalili.    Za to mi boste dali zadostenje."
„A, taka je? Ste se morda vi prej okoli nje smukali?"
,,Vi ste surovež. Jaz vas kličem na dvoboj. Na sablje ali na pištole, kar izvolite!"
„Ej , to reč lahko kar tu poravnava. Ljudi, ki mene žalit hodijo, jaz sicer po hlapcih čez prag mečem. Al ker hlapca nobenega tu ni, lahko opraviva sama. Vi imate sabljo, jaz pa lopato.   Tedaj, dajva se!"
„Vi niste kavalir,   že vidim. ^Jaz vas zaničujem."
,,Jaz pa vas. Tedaj sva bot. Ce se mi pa ne spravite naglo z vrta, vam bo pomagala ta-le lopata."
Nadlajtenant, videč krepko postavo in lopato, žu-gaje in godrnjajo gre po vrtu nazaj , Kavčič za njim. Ko prideta do vzhoda, se obrne nadlajtenant še nazaj in se grozi: „Tega razžaljenja ne bom pozabil. Dali mi boste zadostenje."
„Kedar vam ljubo. Hlapci in psi so pri meni zmi-raj pripravljeni za sitneže."
Nadlajtenant skoči na voz in se odpelje. Kavčič pa gre, se vsede in drugi dan dobi gospa Gosarjeva sledeče, kratko pismo:
,,Častita gospa! Obdržite svojo hčer sami ali pa jo dajte kakemu drugemu. Jaz ne maram za nevesto, krog katere so se pred mano že nadlajtenanti smukali. Tudi se ne bom tepel z nadlajtenantom za njo. Bom že tako dobil katero, če se mi bo ljubilo ženiti se."
Gospa Gosarjeva strmi nad tem pismom. Brž se poda k Noriberti, ki se je ravno napravljala. „Kaj pomeni to?" se zadere jeze vsa višnjeva nad njo, „tukaj beri!"
Noriberta bere, bledica jo oblije. Ne zato, da jej je odpovedal ženin, ker ga tako ni marala, ampak ker je razkrita njena srčna skrivnost, čeravno ne ume, kako se je to zgodilo.
,,Govori, tica", grči ljuto mati, „kaj pomeni to? Ali naj jaz nosim sramoto hiše, če se ta odpoved zvč? In zvedela se bo, gotovo. Kje boš dobila enacega ženina?"
Uboga Noriberta! V hiši jej ni več obstati. Edini gospod Gosar, oče, je ne zmerja, ampak majaje z ramo reče: ,,hm! Jaz nisem nobenega tvojih otrok odgojil, mene vsa ta reč prav za prav nič na briga."
Kaj se ne zve? Vse se zve. Kmalu je bilo po vsem mestu znano, kaj se je mlajši hčeri gospe Gosarjeve zgodilo. Veliko jih je bilo, ki so gospej to privoščili. Noriberta si skonca ni upala pod streho. A gospa Gosarjeva jej reče: „ne smemo ljudem kazati, da nas to kaj boli, ampak ravno nasprotno. Recimo, da smo mi odpovedali, ker je ta Kavčič pre— pre — no, presurov".
Tako je začela Noriberta zopet ponosno stopati in glavo pokonci nositi. Od nadlajtenanta je zvedela, kako se je zgodilo, da je Kavčič odpovedal. Odslej je bilo tudi z lajtenantom vsega konec. Občudovala ga je sicer kakor junaka po romanih, a vendar mu je zamerila to, da je spravil med hude jezike njo in hišo.
(Dalje prihodnjič.)
____    319    ____
 Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja, in.
Odgoja po modi.
(Dalje.)
Eivini se ne zgodi taka, kakor njeni sestri. Cez dva meseca je gospa Lokavčeva. K ženitovanji je povabljen tudi lajtenant Predi, ki pri tej priliki s svakom bratovščino pije, mater svojo pa zopet zelo za mošnjico strese. Da je mogla Elvino pošteno oskrbeti, je moral Gosar iskati večega posojila. Zadnji desetaki od tega so šli s Fredom. Novoporočena se odpeljeta za mesec dni na potovanje po svetu. To je navada pri gosp6di. Potem pa se mlada gospa slovesno vpelje na Lokavčevo posestvo.
Mladi gospodic Rodrigo se že veseli počitnic. Gospod svak mu je pri ženitovanji obljubil, da ga bo vzel ves čas k sebi na grad, kjer bo lahko ribe lovil, streljal in druge burke uganjal. Ves ča=j misli le na počitnice in šteje dneve do njih. To zamaknenje v prihodnost ga je tako zavzelo, da je šolo izdelal slabo, ali marveč, da je ni izdelal. Čeravno je gospa Gosarjeva v svilnatih krilih proti koncu leta hodila okoli profesorjev moledovat zanj, bo moral isti razred vendar-le še en* krat skonca začeti. A kaj to njemu mar! Da je le enkrat pri svaku na gradu!
Kako je Elvina srečna! Srečna? Ze mesec dni potem , ko je s soprogom prišla od potovanja na novi dom, dobi mama Gosarjeva pisemce od gospe Lokav-čeve. Med drugim je v njem stavek: „Vse bi še bilo. Gospod Lokavec je dober mož, a premalo se briga zame. Ves dan tiči pri delavcih, hodi po njivah, gozdu, vrtu in hlevih. H kosilu pride ves umazan in po hlevih in živini dišeč. Pošlji mi najnovejših romanov. Meni je strašno dolg čas."
Ce je mladim ženam dolg ča9, nevarno za može.
Kaj pa z Noriberto? Kar se je sestra omožila, je tudi nji dolg čas. Prej ste včasih kaj pokramljali, pa je pretekla ura. Vedno in vedno romane brati se pa človek naveliča. Gledišče in koncerti sta le zvečer, kam z dnevom? Sestro je parkrat obiskala, al tam na kmetih je še bolj dolgočasno. Nobene druščine ni. Zato jej mati ne zameri, da zdaj rada hodi k svoji prijateljici, hčeri precej bogatega trgovca Torbarja. Hiša trgovca je poštena, v dobrem imenu, zakaj bi ne hodila tje, ne hodila sama? Mladi sin trgovca, komaj dvajset let star, je ves dan v prodajalnici, Noriberta pa hodi v sobo, kjer s prijateljico citrate in pletete.
Nekega večera prosi Noriberta mater dovoljenja, da sme za več dni peljati se k sestri na grad. Zakaj bi jej gospa Gosarjeva tega ne dovolila? Drugi dan se odpelje gospica.    Mati je brez vse skrbi.
Cez par dni gre po mestu govorica, da je zmanjkalo sina trgovca Torbarja. Govorica trdi celo, da je ž njim vred zmanjkalo očetu v kaši več tisuč goldinarjev. Koliko — tega govorica ni natančno vedela. Ta govorica je priletela tudi policiji na uho , in ker je gospod Torbar, še predno je zvedel, da mu je sin zginil, naznanil tatvino sodniji. Policija se tedaj spravi na noge. Večkrat se policiji posreči, da dobi sled tatu, manjkrat to, da dobi tatii samega, najredkeje pa, da dobi v pest tatu z vkradenim blagom vred. Policija je tedaj na nogah. Posreči se jej, da dobi sled tatu in ta je — mladi gospodic Torbar. To se sme z vso gotovostjo trditi, ker se je zvedelo, da je na železnici vzel vozni list do daljnega mesta.    A ni šel sam.    Po urad-
nikih na železnici se je zvedelo, da je kupil dva listka. Enega zd-se, druzega za mlado damo, ki je šla ž njim. Dame niso mogli spoznati, ker je bila zavita in imela obraz zakrit. Policija mora tudi to damo izvedeti, ker je najbrže sokri*va hudodelstva. Kako pa? Najiože se zve to, ako se poprasuje, kje je v meatu zginila kaka mlada dama.
Kako strmi gospa Gosarjeva, ko nekega jutra stopi k nji v sobo gospod, ki se jej predstavi za policijskega komisarja! Policija v njeni hiši! Kaj bo mesto reklo, če zve o tem! Policijski komisar pa je jako vljuden mož. „Ne bom vas dolgo nadlegoval, častita gospa", jo nagovori, ,,le par pojasnil želim." — „Pojasnil? o čem?" vpraša gosp& še bolj zavzeta. „Je morda kak posel —" „Ne zamerite, jaz bi rajši govoril z gospodom Gosarjem." — ,,Z Gosarjem?" — „Da!" — „0 čem? Saj sem jaz gospodinja." — „Dobro! Vi imate dve hčeri?" — „Dve. Ena je zdaj gospa Lokavčeva". — „Vem", poprime komisar, pogledavši v svojo zapisnico. „A, druga, mlajša?" — ,,Gospod, čemu to izpraševanje?" strmi gospd Gosarjeva. — „Ne zamerite, moja dolžnost. Je li gospica Noriberta doma?" — „Jaz mislim, da nimam nikomur odgovora dajati zarad svojih otrok" se odreže gospd Gosarjeva razjarjena. — „Dovolite, častita gospd, jaz moram dobiti odgovor na svoje vprašanje. Ca ne od vas , moram pač govoriti z gospodom." — ,,Tako? No, moja hči Noriberta je že tri dni pri sestri, gospej Lokavčevi na njenem posestvu." — „Dovolite, častita gospd, da jaz temu oporekam. Na grajščini gospoda Lokavca je pač vaš najmlajši gospod sin, a gospice Noriberte tam ni nihče videl." — „Kaj? kako?" strmi gospa, „to ni mogoče! Od kodi veste vi to? Je mar poštena moja hiša pod policijskim nadzorstvom?" — „Ne razjarite se, častita gospd. Odgovorite mi odločno: Je li vaša hči, gospica Noriberta, doma pri vas, ali je ni?" — „Gospod, vi postajate silni, razžaljivi. Saj sem rekla, da se je odpeljala pred tremi dnevi k sestri, gospej Lokavčevi." — „Kdo jo je peljal tje?" — „Po pošti seje peljala." — „Oprostite, da tudi temu oporekam." — „Kako?" „Po pošti se tri dni že ni peljala razen neke stare žene nobena ženska" pojasnuje komisar gledaje v svojo zapisnico. „Je li to res?" bledi gospa Gosarjeva, držaje se za mizo. „Tedaj vam je to neznano?" praša komisar z nevernim glasom. — „Saj tudi mogoče ni! Moja hči je predobro odgo-jena!" — »Ves sum leti na-njo."
Za gospo Gosarjevo je to preveč. Zmanjka jej sape, omahne in se zgrudi na zofo. Komisar pokliče hišino jej na pomoč, potem odide, prepričan, da je na pravem sledu. Popoldne pride k njemu gospod Gosar. „Ali res mislite, da je moja hči pobegnila z mladim Torbarjem?" ga praša ve3 pobit. — „Jaz sem prepričan, da se je to zgodilo", odgovori komisar. — „No, to je sad odgoje moje žene. A kaj mi je storiti?" — „Vam? Jaz ne vem. Pozvedujte, kam je pobegnila." — „Se jej bo kaj zgodilo, če jo policija dobi v roke?" — „Ako se skaže, da ni vedela za tatvino Torbarjevo, nič! Prišla bo le pod sodnijskim ali policijskim varstvom nazaj." — Po tem pogovoru odide Gosar. Kako mu je pri srcu, si vsak lahko misli.
(Dalje prihodnjič.)
327
Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja.
           III.
Odgoja po modi.
(Dalje.)
¦v
Ze drugi dan je brati po časnikih zasledovalni list z natančnim popisom mladega gospodiča Torbarja, ki je najbrže všel v družbi z gospico Gosarjevo. Vse sod-nijske oblastnije so prošene, da ju, če ju dobe, zgrabijo in po varnem potu sem pošljejo. Gospa Gosarjeva se zapre v sobo in ne pusti nikogar k sebi. Vse mesto govori o tej najnovejši škandalni dogodbi.
A britki kelih gospe Gosarjeve še ni izpraznjen. To je komaj začetek, še le prve kapljice. Zgodi se namreč to-le:
Gospodič Rodrigo je pri svojem svaku. To so dnevi zd-nj ! Ves dan se klati po gradu in okolici, strelja vse, kar vidi, mačke, tiče, golobe, kokoši itd. Ne zadene sicer nič, ker ni vajen, a vendar s svojim pokanjem straši ljudi, posebno otroke in živali. Zato je polno pritožeb pri gospodu Lokavcu. Rad bi mu prepovedal to in vzel puško, ali Eivina vedno pravi: ,,Pusti mu veselje vsaj te dni. Saj se mora v mestu tako noč in dan učiti." — Razposajeni dečko je potem še bolj sr-borit in hudoben.
Nekega dne se po kosilu dobro napasen poda pod grad. Tam na ledini igra več vaščanskih otrok; tudi pastirjev je med njimi. Tik igrališČa stoje sosedovi hlevi, skedenj in svisle polne slame. Srborit, kakor je, začne poditi otroke. Pastirji se mu vstavijo, ravno za hlevom. „S pota", žuga gospodič, „če ne, bom strelih" V tem nameri s puško med-nje. Otroci se umaknejo, a v tem hipu pride gospodar izza vogla. „Z rok puško", zakriči nad njim in se mu bliža, da bi mu vzel nevarno orožje. Rodrigo je jeze ves zelen, vzdigne puško, blisk in pok in kmet se zvrne, zadet v trebuh. Plah vrže puško od sebe in beži v grad, več kmetov, ki so to videli, za njim. Velik ropot nastane, vse dere skup. Vriš je tem veči, ker se začne iz slamnate strehe kaditi. Tleči zamašek od puške je zletel na streho in čez pet minut je vse v plamenu. Veter potegne in vsa vas pogori, ker gasiti ni mogoče. Skoda je velika, tudi več živine zgori.
Srd vašcanov je grozen. Vse sili v grad in da ni žandarjev o pravem času, bili bi ga razdjali. Vse upije po pobalinskem morilcu in požigalcu, vse ga kolne. Se sicer spoštovani in priljubljeni gosp. Lokavec si ne upa z grada. Eivina, h kateri je bil Rodrigo ves plah pritekel v sobo,  leži v omedlevcih,  dečko pa pod po-
steljo strahu trepetajoč. Žandarji pomirijo vasčace rekoč, da pobalina ni več v gradu, ampak je pobegnil v gozd, kjer ga bodo pa že dobili. Jok in stok ljudi, izmed katerih so nekateri ob vse prišli, je velik. Gospod Lokavec precej razdeli denarja in živeža med nje. Gospodiča Rodriga pa zvečer žandarji zlečejo izpod postelje in ga žen6 v mesto. Plakanje sestre ne pomaga nič. Obstreljeni kmet je hudo ranjen, a do smrti ne. Zdravnik, po katerega je bil Lokavec brž poslal, obeta rešitev, a dolgo bolezen.
Drugi dan zve gospa Gosarjeva , kaj se je zgodilo in da je Rodrigo v ječi zaprt. Nov meč za njeno srce. „To imaš tvoje odgoje sad" , se britko posmehuje gospod Gosar. ?,Moji otroci to niso. Moje srce je že neobčutljivo, otrpneno." Potem gre na svoj vrt in se zapre v rastlinjak. Oko mu je suho, obraz kakor lesene podobe neganljiv.
Preiskava zoper Rodriga je naglo končana. Zavoljo mladosti in ker je atoril dvojno hudodelstvo le v naglici in nepremišljenosti, je obsojen le na pol leta. Ranjencu pa sodnija pripozna dva tisuč gold. odškodnine, ker je oženjen in oče več otrok in za vselej za delo nesposoben postal. Gosar mera plačati. ,,To je njegova dota", reče hladno.   Gospa Gosarjeva je vsa potolčena.
A še ni dosti britkosti, Dva meseca pretečeta, kar je Noriberta zginila in ni bilo nič slišati o nji. Nekega dne pride pismo iz Hamburga. Pismo je od Noriberte. Vsa skesana naznanja, da je všel Torbar v Ameriko, kamor sta oba mislila bežati. A ko se je je nasitil, popustil jo je brez denarja. Zdaj je vso svojo zlatnino in svoj lišp poprodala, a tudi ta denar je potrošen. Zato prosi milo, naj bi jej mati poslala toliko, da bo mogla nazaj priti, če jo hočejo še v hišo nazaj vzeti. Ce pa ne dobi nobenega odgovora, bo v morje skočila.
,,Naj skoči", reče Gosar strašno miren, „vlačuge jaz ne maram."
„Saj je vendar tvoj otrok", očita gospa Gosarjeva.
„Moj že davno ni, le tvoj", reče Gosar z globoko britkostjo.    „Ne besede več o ciganki."
Materno srce je bolj usmiljeno. Ker nima denarja, zastavi vso zlatnino in pošlje hčeri denarja. Cez teden dni pride Noriberta domu. Toda je ta shujšana, posušena in upadla podoba res prej tako cveteča Noriberta? Kje je ostal cvet. „Kaj si storilo, dete moje!" se zjoka mati vgledavši jo. „Oj ti grdi zapeljivec!" Gosar je še pogledati neče. Sploh ga ni več k rodovini, ampak tiči na vrtu ali pa v svoji sobi, kamor si da jed prinašati. Le malokdaj mu gre kaka beseda iz ust. Zaprt in osoren je za vsakega.
(Dalje prihodnjič.)
333
Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja. III.
Odgoja po modi.
(Dalje.)
Ali še ni dosti nesreče in sramote na Gosarjevi hiši? Kaj pomeni to, da Fredi v meščanski obleki nekega večera pozno plane v sobo gospe Gosarjeve? Ves plah, prepaden je in prva beseda: „Mati, denarja! Sicer sem pogubljen/4 Gospej Gosarjevi stopijo oči skoro iz jamic. „Kaj si storil, Fredi!" „Brž je povedano. Za mano so, slede me!" — ,,Kaj blodiš? Kdo je za tabo? kdo te sledi?" — „Policija, vsi, vsit Le denarja, veliko denarja, da morem na morje. Ce me zasačijo, mi je dolga ječa gotova."
Gospej Gosarjevi stopi mrzel pot na čelo, sapa jej zastaja. „1, kaj se ti je zgodilo, moj sin?" — „Igrali smo. Jaz sem zgubil veliko, več , kakor sem imel. Prosim prijatelja, naj mi posodi par stotakov. Tega ni hotel. V nagli jezi potegnem sabljo in ga prederem. To je vse/4
Gospa Gosarjeva se zgrudi na tla. Fredi jo vzdigne in jej upije na uho: „Denarja, denarja! Cuješ, mati? Ali naj tvojega sina zgrabijo in zapr6 v ječo? Ali boš prestala to sramoto?"
Gospa se probudi. „Proč, proč! Dosti nesreče je že! Jaz nimam denarja." — „Nimaš denarja? Tudi za tvojega Freda ne ?" — „Idi k očetu*', diha nesrečna mati, „jaz nimam nič več." — „Tedaj naj me primejo!" „Oh, preveč, preveč je tega", puhti iz vihtečih prs in gospa Gosarjeva zopet v omedlevico pade.
Fredi se divjih in strašnih oči ozr6 po sobi. Naglo šine proti vratam očetove sobe. Zaklenjena so. „Rdo je?" se čuje Gosarjev glas. „Jaz, tvoj sin Fredi." — „Jaz nimam nobenega sina več."
Po stopnicah je slišati korake več ljudi. Uho Fre-dovo jih vjame. ,,So že tu", vskrikae in dere nazaj v materno sobo. Gospa skoči zopet oplašena kvišku. ,,Jih slišiš, mati! So že za mano. Brž, brž daj denarja." — Zunaj se sliši govorjenje. „To je vse, kar imam", diha nesrečna mati in mu pomoli svojo mošnjico. „Tu je tudi moja ura in tu moji prstani. Beži, beži. Jutri ti bom poslala več, če dobim".
V bližnji sobi so že ljudje. Fredi šine v spalno sobo, Noriberta, ki leži na postelji, zakriči zaradi nenavadne prikazni. Begunec odpre okno in skoči na vrt. Brž za njim vstopijo policaji. „Kje je Manfred Gosar, bivši lajtenant?" nagovori načelnik na pol mrtvo gospd. „Jaz — jaz ne vem nič!" medija ta — „iščite, iščite."
Policaji preiščejo vso hišo, tudi gospod Gosar mora odpreti na klic „v imenu postave". Ne najdejo pa nič in odidejo, pustivši stražo pred in za hišo. Gospa Go-sarjeva si nekoliko oddahne. „Lepe otroke imaš, haha!" se posmehuje Gosa>, ki stopi potem v sobo. „Kaj pa je zopet to pomenilo?" Gospa ne odgovori nič, to posmehovanje jej popolnoma prsi zategne. Kaka je bila noč za prebivalce te hiše, to si lahko vsak misli. Gosar jo je prečul s tisto britkostjo, ki nima že več solza. Pregledoval je zapisnik dolgov, katere so mu otroci na hišo napravili. ,,Popolnoma na kantu smo", je mrmral, „da le eden upnikov strese hišo, pa se bo razsula, in mi smo berači.    Meni je že vse eno."
Drugi dan gospa Gosarjeva ni vstala. Zvečer pošlje Gosar po zdravnika, ker je zmedeno govorila. Zdravnik reče, da ima nevarno mrzlico čutnic. Noriberta jej streže in piše Elvini. Al mesto Elvine pride pismo, v katerem je zavito prvo neodprto s sledečimi opazkami:
„Z rodovino, v kateri se take reči godč, nočem nič opraviti imeti. Včeraj je bil Fredi tu in hotel imeti denarja. Jaz sem mu dala nekaj. Komaj odide, že pridejo žandarji in preiščejo ves grad. Od njih sem zvedela, kaj je Fredi naredil. Med nami je tedaj razdrta vsa zveza."
Peti dan je stala v časnikih sledeča novica: „Bivši lajtenant Manfred Gosar, ki je pri igri svojega tovarša 8 sabljo prebodel in potem pobegnil, je bil zasačen na meji. Zandarja, ki sta ga spoznala , sta ga hotela prijeti, a on se spusti v tek, zandarja kličeta „stoj!", a ko le teče, streli eden za njim. Begunec se zvrne, zadet v prsi in je Čez par minut mrtev."
Gosar je bral to novico. A kaj dč tak udarec že tako preveč otolčenemu srcu očetovemu! Gospej on tega noče povedati, a pove jej neprevidna hišna o prvi priliki, ko se bolnica zavč. Drugi dan zdravnik izreče, da je gospd Gosarjeva popolnoma zblaznela. Prenesč jo v norišnico, kjer telesno ozdravi, a duševno nič več. Duh jej ostane omoteja.
Kaj pa Gosar? Cez nekaj časa gre hiša na boben. Po prodaji mu ne ostane nič, ko obleka. Vendar ima brata kmeta, katerega gospa Gosarjeva prej ni mogla nikdar trpeti. K temu se poda in mu nadzoruje čebele, ker je v čebeloreji izveden. Tako živi vedno zamišljen, nihče ga ne vidi veselega. „Vsega tega je gosposka baba kriva", pravijo kmetje.
In Noriberta? Mlado, po odgoji sprideno sreč ne obdrži dolgo hudih udarcev. Manjka nravne trdnosti. Kmalu jo je videti v lepem krilu. Popravila se je popolnoma, postala je zopet krasna postava, krasnejša ko prej. Blišč nedolžnosti jej je zginil za zmiraj, ali kaj de to? O čem živi in se oblači? To bo najbolj vedel mladi baron , ki je po svojem stricu podedoval izdatno premoženje. Ljudje pravijo, da ga bo kmalu zapravil. Ali kaj briga to Noriberto? Za njim bo prišel kak drug,  morda jih še cel6 več.    Kaj bo nazadnje], kedar
Noriberta   zvene?    Čemu   si   s tem   beliti   glavo?    Živimo, živimo!
Rodrigo je svojo kazen prestal. V ječi je imel dobro druščino. Ze čez par mesecev ga zopet imajo, ker je v cerkvi iz puščice z limanico kradel denar, pa so ga zasačili. Zdaj dobi že par let. Njegova prihodnost je po ječah.                                        (Konec prih.)
334
340
Zabavno berilo.
Obrazi iz življenja. III.
Odgoja po modi.
(Konec.)
Vendar ena srečna,   Elvina,   omožena Lokavčeva. Počasi!    Kakor znano,  je  že  par mesecev po možitvi
pisala materi,   da   se  dolgočasi   na kmetih.    To je nevarno.    Gospod Lokavec je imel prijatelja, malega posestnika,   ki pa je že veliko sveta videl.    Zato je znal jako mikavno pripovedovati, tem bolj, ker mu je jezik gladko tekel.    Gospod  Lokavec  je   pa   bil   bolj   resen, suhoparen,   prilizovati  se   ni  znal.    Saj   se   pa  tudi   ni treba prilizovati lastni ženi, ker je tako njegova. Gospd Evelina Lokavčeva je pa  imela  tudi   to   prednost,    da razen prav priprostega brenkanja na glasoviru,   bra nja romanov   in   igračnega   pletkanja  ni  znala nobene reči na  svetu.    Kuhiojske   umetnosti   so jej   bile   popolnem neznane,   prav tako o gospodinjstvu ni imela nobenega pojma.    Kaj je ne   bo mučil dolg čas,   Če   ai ga ne   ve z   ničemur   preganjati?    Grajščinska   gospa   mora   biti krasno oblečena, vedno po najnovejših nošah.    Gospod Lokavec ima pa o tem tako malo okusa, da ne ve razločiti, je li roba iz Pariza ali domača.   Iz Pariza mara vse biti,   to trdi   tudi gospod Lisec,   gori omenjeni posestnik.   On tudi dobro ve, katera noša, katera roba se gospej bolje podd, kake mora krilo gibe imeti,   kjs se ožje prijeti života. Večkrat jej cel6 kako gibo popravi, stisne ali zrahlja krilo, če je pretesao. Kedar se peljejo v mesto,   mora gospod Lisec zraven biti,   na   plesih je on najpridnejši plesavec.    Gospod Lokavec ne pleše,  k večemu kako kadriljo.
Gospod Lisec je tedaj tako rekoč kavaljir gosp6 Lokavčeve. Brez njega ni prave zabave. Ljudje si marsikaj šepetajo, tudi gospodu Lokavcu udari kaka beseda na uho. Al on se ne ozira na hudobne jezike, ker ve, da ga marsikdo zavida zavoljo krasne soproge. Tudi ima z gospodarstvom sila veliko opravila, ker se je zavoljo potrate gosp6 že precej zadolžil, tako, da ga skrbi tarejj. Zato računi in računi, ugiba, kako bi pomnožil dohodke; kajti če ženi kaj odreče, se ma zvija v krčih, se cmeri in stoka, da ga kar glava boli.
Ravno gre na travnik, kjer so kosci. Večerjo je bil naročil ob osmih, ker ga prej ne bo domii. Cez dve uri pride memo pismonosa, Ker ga vidi, mu izroči nekaj Časnikov in pisem, da mu ni treba v grad hoditi. Gospod Lokavec odprč najprvo pisma. Med njimi je eno z računom 1000 gold. od trgovca, ki prodaja robo za gospe in gospice. Trgovec prosi, da bi se mu znesek naglo poslal, ker je v denarnih zadregah.
„1000 goldinarjev. To je pa vendar preveč! In jaz nisem nič vedel o tem. A, zdaj jo moram pa že ostro prijeti. Tega mora biti konec, sicer sem v par letih berač/'
Tako godrnja Lokavec nevoijen in se napoti proti gradu. Ker je vroče, gre po stezi po senci in pride skoz vrt od zadej v grad. Naglo stopa po stopnicah gori.  Ko odpre sobo svoje soproge,  kaj zagleda!  —  —
Naglo potem prileti gospod Lisec po stopnicah doli, pognan po krepki nogi gospoda Lokavca tako, da si ob zidu nos razbije. Kuharica, po ropotu privabljena, odleti po njem sunjena v stran in gospod Lisec drvi gologlav z grada. Nikoli več ga niso videli v gradu, čeravno je prej vsak dan in ob vsaki uri prihajal.
Gospa Elvina Lokavčeva pa se je zgrudila na tla in zakrila si obraz.
„Kvišku, nesramnica", pa grmi soprog in jo potegne pokonci. „To je tedaj moja plača! Najprej me ruiniraš na premoženji, potem mi pa še dom onečaatii* Sram te bodi!    Sodbo bom še le sestavil,   le tresi se!"
Po tem drvi po stopnicah doli. „Pojdi gor, gospej je slabo", zaupije memogredč hišni. Sam pa dere" v gozd, olajšat si težko sapo. Posli so si migali z očmi, „Saj je bil dosti dolgo slep in gluh", so rekli.
Proti večeru se vrne domu. Obraz se mu vidi ka-menito bled. Mirnih korakov stopa po stopnicah gor. „Gospa so bolni in leže", opomni boječe hišina.    A on
gr6, kakor bi tega ne slišal, naprej, v sobo gospč. Vidi jo v postelji.
,>Se ti   je vest   prisadila?" jo nagovori ledeno,   s kamnitim glasom.
Zabuhlo ihtenje je odgovor izpod odeje.
„Take so kače*', nadaljuje on, „ki pikajo tistega, kateri jih je na svojih prsih ogrel. Cuj mojo sodbo. V hiši ne moreš več ostati, moja in tvoja sramota je pre-očitna. Jaz bom predal posestvo, katero je po tvoji za-pravljivcsti zdaj že malo vredno. Lahko bi bilo mi, ločiti se sodnijsko od tebe, ali tega javnega škandala ne maram. Jaz greni potem v tuj kraj, ti pa, kamor hočeš. Dokler boš pošteno živela, boš dobivala od mene po 300 gold. na leto. Dosti za te. Ce pa zvem, da nastopiš pot tvoje sestre, odtegnil ti bom tudi to podporo. Po tem se ravnaj.    Jutri se boš peljala v mesto."
„Odpusti mi", kriči mlada žena in stegne svoji okrogli roki izpod odeje, potem se vzdigne na pol. Zastonj! Gospod Lokavec se ne ozre več po nji, ampak gre in se zaklene v svojo sobo. Večerjo so posli pojedli.
Drugo jutro so slišali posli obupno ječanje iz go-spejne sobe. Odgovor je bil osoren glas gospodov. Potem je dobil kočijaž povelje, napreči. Peljal je v mesto gosp6. Drug voz je peljal za njo več zabojev in ška-telj. ,,Prav ima", so rekli posli, „tako bi bil moral že prej ravnati".
Ne dolgo potem je prodal Lokavec svoje posestvo. Ostalo mu je malo, ker je bilo dolga na njem. Nihče ni vedel, kam se je podaj. Tudi o gospej Elvini Lo-kavČevi se ni nič slišalo.
Morda pa vendar. Po listih je bilo namreč brati, da so v glavnem mestu zasačili neko goljufno igralno družbo. Načelnik je bil neki „grof" Lisec. Imel je pri sebi ,pestro", ki je imela nalogo, s svojo telesno lepoto ljudi slepiti in stlačiti. Ko je lepo družbo policija zasačila , je zvedela, da Lisec ni grof in ona „sestra" njegova ne grofica, ampak — rojena Elvina Gosarjeva.
To je bil sad moderne odgoje.
341