Vojna. Kdor le more, naj stori sedaj prvo državljansko dolžnost In podpiše četrto avstrijsko vojno posojilo! * NOVO PREBIRANJE ROJSTVENIH LET- NIKOV 1897. DO VŠTEVŠI 1866. LJradno razglašajo: Da se že sedaj zagotovi nepretrgana priskrba periodičnih nadomestkov za vojsko na bojišču tudi za poznejše čase, se črnovojniški obvezanci rojstnih letnikov 1897. do vštevši 1866. brez ozira na to, ali so bili že prej obvezani naborni dolžnosti, oziroma so ugodili svoji naborni dolžnosti, podvržejo ponovnemu prebiranju, ki se vrši v času od 22. maja do 29. julija t. 1. Vpoklicani pa pri tem prebiranju sposobnim spoznani najbrž ne bodo pred završetkom najglavnejše žetvene periode. Pripadniki drugega poziva se bodo do nadaljnega tudi tokrat uporabljali samo v zaledju in etapnih ozemljih, da nadomeščajo druge mlajše elemente, ki so sposobni za službo na fronti. OPROSTITVE OD ČRNOVOJNIŠKE SLUŽBE SE DELOMA RAZVELJAVIJO. Iz Inomosta poročajo: Vojaško poveljstvo je odredilo, da se bodo vse od njega za določen čas izdane oprostitve od črnovojniške službe iz evidenčnih ozirov s 30. junijem razveljavile. Izvzeti so uradniki in nastavljenci najvišjih dvornih uradov in centralnih mest deželnoknežjih in avtonomnih deželnih oblasti, uradov in zavodov, profesorji in nastavljcnci visokih, srednjih in ljudskih šol, državnili in zasebnih železnic. * ENOLETNO PROSTOVOLJSTVO LET NIKA 1898. Polno pravico do enoletnega prostovoljstva imajo oni črnovojniki, ki so dovršili srednje šole (gimnazijo, realko, pripravnico itd.) Osmošolci, realci 7. razreda, pripravniki 4. letnika imajo pogojno pravico do enoletnega prostovoljstva, polno pravico pa dobe takoj, ko so potrjeni. Šestošolci in sedmošolci gimnazije, pripravniki 2. in 3. letnika imajo pogojno pravico do enoletnega prostovoljstva, popolno pravico pa dobe tedaj, če se podvržejo dopolnilni izkušnji. Petošolci in pripravniki 1. letnika nimajo pravice ne pogojnega, ne do popolnega enoletnega prostovoljstva, pač pa smejo nositi znake enoletnega prostovoljstva, če jim na prezentaciji na ustno prošnjo dopolnitveno poveljstvo to dovoli. Prošnje za pogojno ali popolno pravico je s e d e m dni pred nastopom prezenčne službe vlagati pri c. kr. dor polnitvenem poveljstvu, od dom. dop. okrajnega poveljstva, prošnje za pripustitev k dopolnilni preizkušnji pa takoj po pregledovanju pri vojaškem poveljstvu v Gradcu. Prošnjam za enoletno prostovoljstvo je prilagati: vstopnico, privolitev očetovo, šolsko izpričevalo, prošnjam za pripustitev k izkušnji pa: rojstni list, identitetno izpričevalo, šolsko izpričevalo ali potrdilo ravnateljstva, Pregledovalni komisiji je pokazati zadnje izpričevalo. ¦ OBNOVITEV AVSTRIJE. Pod tem naslovom objavlja znani socialno-demokraški voditelj, podpredsednik dr- žavnega # zbora poslanec Pernerstorfer, v ^Berliner Tagblattu" članek, v katerem poudarja, da se vse avstrijske stranke pecajo s preosnovo države po vojni in da so podale deloma vladi svoje tozadevne spomenice. V notranjem ministrstvu se prav pridno pečajo z raznimt reformatoričnimi predlogami. V to svrho je bil v ministrstvo poklican gorenjeavstrijski namestnik baron Handel. Pernerstorfer zavzema v svojem članku precej centralistično stališče ter namiguje, da ni izključeno, da bo sedanji državnozborski volilni sistem splošne in enake volilne pravice ali odpravljen, ali pa omejen. Seveda je Pernestorfer v principu proti taki reformi. Končno izreka nado, da bo Hohenlohe, ki je znan kot mož demokratičnega prepričanja, storil vse, kar je potrebno za bodočnost države. * DAVEK OD VOJNIH DOBIČKOV. Državi zakonik prijavlja cesarsko naredbo z dne 16. aprila 1.1. glcde izrednega davka na vojne dobičke posameznikov, kakor tudi celih družb. Davek se bo posameznikom kakor družbam naložil po posebni lestvici. Pri posameznikili bo znašal najmanj 5°/o in največ45°/o od izkazanega dobčka, pri družbah najmanj 10 in največ 75°/<jTako bo torej posameznikom pri večjem dobičku v znesku 10.000 K plačati 5o/o, če znaša večji dobičck 50.000 K 13°/o, če znaša 100.000 K 19-5°/0, če znaša 200.000 K 27 2% itd. Posameznikom, katerili prirastek na dohodkih ne znaša nad 10.000 K, ne bo plačati tega novega davka. * DOMOLJUBNO ZBIRANJE ZLATA POTOM ŠOLE jako dobro uspeva. Poleg srednjih, trgovskih in strokovnih šol sodeluje tudi več sto ljudskih šol. Zlasti marljivo delujejo šole v vojnem ozemlju. Posebno se upa, da izpolni v polni meri ljudska šola, kar se pričakuje od nje. Ljudskih šol je nad 20.000, ki lahko veliko store, da se da zlato za železo. • ŠOLSTVO V SRBIJI. Vojaški škof Emerih Bjelik, ki je prepotoval zasedene dežele na Balkanu, poroča sedaj mimo drngega tudi o šolstvu v Srbiji, in sicer: Obiskal sem več šol, kjer se je ravnokar pričel pouk, in sem opazil pri vseh otrocih največjo versko ignoranco: Križ, molitev, bog in večnost so jim bile neznane stvari. Starši, celo matere, so se brigali za politiko, za vzgojo svojih otrok pa se niso menili in niso poznali nikdar nikakih verskih dolžnosti, niti jih izpolnjevali. — Ena prvih nalog je bila iztrgati šolsko mladino iz anarhije, uvesti reden pouk ter jih ohraniti zunanjih škodljivih vplivov. To je uprava energično izvršila. — Opustošene šole so se popravile in mladina postavila pod nadzorstvo pedagoško izurjenih podčastnikov. Kmalu je zraslo v deželi na sto in sto šol, ki so vsakega obiskovalca prijetno presenetile s svojo snažnostjo, redom v šolskem poslopju ter brezhibno disciplino šolskih otrok. V Belgradu in okolici je ustanovljenih kakih 20 šol, tudi ena petrazredna katoliška ljudska šola, kjer sem našel že 170 otrok, ki pa so bili, žal, tudi slabo podkovani v veronauku. — Štetje otrok brez staršev, sirot, se jc kmalu pričelo ter dalo strašno visoko število do 10000. — Najprej so prišli mali v varstvo, dobili so hrano in obleko, in sedaj se že ustanavljajo otroški azili pod vojaškim nadzorstvorn. — Zanemarjena, polodrasla mladina se praktično poučuje v poljedelskih in obrtniških tečajih ter navaja na delo, tudi so v teku pripravljalna dela za ustanovitev raznih dekliških in deških strokovnih šol. Značilno je, da otroci ne dobivajo satno pouka, marveč tudi hrano. Z vsako šolo je zvezana kuhinja, v kateri dobe otroci ubožnih staršev zastonj jesti. Šolnine ni, celo šolske knjige dobivajo otroci zastonj. • PREDLOG ŠKOFA PROCHAZKE. Na zborovanju madžarskih veleposestnikov v Budimpešti je stavil ogrski škof Prochazka predlog, ki je zbudil v veleagrarnih krogih veliko senzacijo. Škof Prochazka zahteva, da prevzame na Ogrskem država vsa velika, nad 10.000 oralov obsegajoča fidejkomisna, cerkvena in fundacialna posestva v prisilni najem, jih razdeli v male 15 do 35 oralov obsegajoče kmetije ter jih da proti zmerni odškodnini v dedni podnajem predvsem bivšim vojakom, ki so brez lastnega posestva. Škof Prochazka je izdelal natančen zakonski načrt, ki ga je jako učinkovito utemeljeval. Dejal je, da so imetja aristokratičnega fidejkomisa in cerkvene mrtve roke prava nesreča za državo, ker onemogočajo primerno razdelitev zemlje in okrepitev kmetiškega stanu, ki je podlaga vsemu narodnemu razvoju. Junaki, ki so se borili pri Limanovi in na Doberdobu, ne smejo po končani vojni bloditi po domovini z lesenimi nogami in lajnami, kakor njihovi predniki ¦ izza bitke pri Solferinu. Naši vojaki se ne bore za preteklost, temveč za bodočnost, za svoj dom, za svojo zemljo in za svoj dobrobit, ki je zaeno tudi dobrobit države- Zbrani madžarski veleagrarci so Prochazkov predlog izročili posebnemu odseku, da ga Mprouči", oziroma spravi ad acta. — Nadškof v Kaloči, Arpad Varady, je daroval za invalide 116 oral najboljšega sveta in 140 tisoč kron denarja, da se invalidom zgjade hišice in delavnice. Kapitelj v Kaločt je daroval v ta namen 60 tisoč K in zaklad invalidov 100 tisoč K. * ZBOROVANJE ITALJANSKIH UČITELJEV. Kor. urad poroča iz Lugana: Nacionalno zborovanje italijanskega učiteljstva se je po odstopu lanskega, pretežno nevtralističnega odbora posvetovalo o takoimenovanih nacionalnih aspiracijah. Dnevni red, ki se z vidno rezervo postavlja na staljišče vojevanja, je bil po hrupnih razpravah sprejet s 7333 proti 3648 glasovom. — Poročajo k temu zborovanju preko Lugana še to-le: Za zaslepljenost, ki vlada v Italiji navzlic neuspehom že skoro enoletne vojne, je značilno, da je kongres italijanske učiteljske Zveze, katere večina je stopila na stran nacionalistov, sklenil, da bo imel prihodnje leto kongres v odrešenem Trstu. VES NAROD ENA STRANKA! Z ozirom na vakcije za koncentriranje narodnih sil med Čehi in pa med Hrvati v Dalmaciji piše vodja kmetiške stranke na Hrvaškem S. Radič v nDomu" pod naslovorn MVes narod ena stranka": BUžival sem kot Slovan, ali kot Hrvata me je zabolela misel, kako se naše politiške stranke, a še bolj poedini vodje v teh strankah (na Hrvatskem) tudi danes, po dvajsetih mcsecih te svetovne vojne, prezirajo in mrzijo kot na smrt sovražeča se arnavtska plemena, ali kot popolnoma nenaobraženi in poldivji črnci v Afriki. Naravno, da tako ne ostane in ne sme ostati! Ali že sedaj je velika škoda, da tudi mi Hrvatje nismo vsi skupaj ena stranka po zgledu Čehov in Poljakov. D elajmovsakna svojem mestuna to, da bomo vsi še o pravem času eno v misli in na dclu".— Kaj pa Slovenci! . . . • VPOKUC 18LETNIH POD OROŽJE. Za sposobne spoznani črnovojniški obvezanci letnika 1898. bodo vpoklicani pod orožje v avstrijskih deželah že ll.majnika, v ogrskih pa 29. majnika. ITALIJA ZAHTEVA TRENTIN, TRST, ISTRO IN HRVATSKO PRIMORJE DO NERETVE V DALMACIJI. Korespondenčni urad poroča iz Curiha: V svojem govoru na seji italijanske zbornice je dejal poslanec Foscari glede teritorialnih zahtev Italije, da se ne oniejujejo samo na Trentin in Trst, temveč obsegajo Islro z Reko in Dalmacijo do Neretve z otoki, ki leže pred tem ozemljem. Samo če bodo te zahteve izpolnjene v polni meri, potem laški vojaki niso umirali zaman. Dotod Italija ne sme pripustiti srbskih zahtev. Če bi Srbi v Dalmaciji celo verski koeficient izrabljali v svoj prid, je proti temu dejstvo, da je katoliška Dalmacija proti pravoslavni Srbiji. Govornik je dejal, da bi Italija pač mogla žrtvovati nekaj in mogla Srbiji priznati kvečjemu eno pristanišče, ker bi s tem nadvlada Italije v Adriji ne bila oškodovana. Če bi bila Dalmacija italijanska, bi se srbskega in hrvat skega iredentizma ne bilo bati; nasprotno pa bi bil v srbski ali hrvatski Dalmacijt italijanski iredentizem ogromen. To mora italijanska vlada pojasniti zaveznikom, kakor naj tudi porablja več besedi in denarja, da za moralno in politiško vlogo Italije pridobi v inozemstvu simpatično umevanje; ugled Italije v inozemstvu natnreč ni posebno sijajen.