Za pravičnost in inkluzijo v visokem šolstvu v Evropi 2022 Ugotovitve poročila Eurydice Izobraževanje odraslih Visokošolsko izobraževanje Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo Za pravičnost in inkluzijo v visokem šolstvu v Evropi 2022 Ugotovitve poročila Eurydice Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo Prosimo, citirajte to publikacijo kot: Towards equity and inclusion in higher education in Europe: main findings. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Naslov izvirnika: Towards equity and inclusion in higher education in Europe: main findings, 2022. Besedilo je bilo končano marca 2022. © Education, Audiovisual and Culture Executive Agency, 2022. Reprodukcija je dovoljena le ob pravilni navedbi vira. ISBN 978-92-9488-079-6 (PDF) doi: 10.2797/278681 (PDF) EC-08-22-202-SL-N Prevod v slovenski jezik pripravila nacionalna enota Eurydice Slovenija (2022) V slovenskem prevodu izdalo: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Za izdajatelja: Maja Mihelič Debeljak Prevod: Saša Ambrožič Deleja Jezikovni pregled: Petra Tomše Uredila: Karmen Svetlik Prelom slovenske izdaje: Karmen Svetlik Ljubljana, julij 2022 Knjižna zbirka z naslovom UGOTOVITVE POROČILA EURYDICE (PDF) ISSN 2820-6711 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS ID 114099971 ISBN 978-92-9488-079-6 (PDF) Pojasnilo: Publikacija je slovenski prevod izvirnika in je izšla v okviru dejavnosti nacionalne enote Eurydice Slovenija, sofinanciranih iz programa Erasmus+. Publikacija je del zbirke slovenskih prevodov Ugotovitve poročila Eurydice. OZNAKE IN OKRAJŠAVE Oznaka države EU Evropska unija EGP in države kandidatke BE Belgija CY Ciper AL Albanija BE fr Belgija – francoska skupnost LV Latvija BA Bosna in Hercegovina BE de Belgija – nemško govoreča skupnost LT Litva CH Švica BE nl Belgija – flamska skupnost LU Luksemburg IS Islandija BG Bolgarija HU Madžarska LI Lihtenštajn CZ Čeka MT Malta ME Črna gora DK Danska NL Nizozemska MK Severna Makedonija DE Nemčija AT Avstrija NO Norveška EE Estonija PL Poljska RS Srbija IE Irska PT Portugalska TR Turčija EL Grčija RO Romunija ES Španija SI Slovenija FR Francija SK Slovaška HR Hrvaška FI Finska IT Italija SE Švedska Statististični podatki (:) Podatki niso na voljo. (–) Ni primerljivo ali je enako nič. Okrajšava in kratice BFUG Skupina za spremljanje bolonjskega procesa EEA Evropski gospodarski prostor EHEA Evropski visokošolski prostor EU Evropska unija GDP Bruto domači proizvod HEI Visokošolska ustanova ISCED Mednarodna standardna kvalifikacija NGO Nevladna organizacija OSCE Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi SEN Posebne izobraževalne potrebe UNICEF Sklad Združenih narodov za otroke USAID Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj Na seznamu so mednarodne okrajšave in kratice. Nacionalne okrajšave in kratice so pojasnjene neposredno v besedilu. UGOTOVITVE POROČILA EURYDICE Poročilo Za pravičnost in inkluzijo v visokem šolstvu v Evropi prikazuje analizo stanja po kazalnikih, pripravljenih za evalvacijo političnega odnosa v evropskih sistemih visokega šolstva do pravičnosti in inkluzije. Uporabljena metoda je bila analiza stopnje spoštovanja načel in smernic v visokem šolstvu,1 kot so jih sprejele države v evropskem visokošolskem prostoru (EHEA) in se s tem obvezale, da bodo prednostno namenjale pozornost socialnemu vidiku. Deset načel, ki so jih sprejeli ministri v EHEA, predstavlja izhodišče in podlago za načrtovanje morebitnih ukrepov in izboljšav z upoštevanjem socialne razsežnosti v visokem šolstvu ter s tem sprememb, zaradi katerih bo postal ta prostor pravičnejši. To so načela: 1. Socialna razsežnost je osrednji vidik strategij v visokem šolstvu na sistemski in institucionalni ravni in na ravni evropskega visokošolskega prostora in EU. 2. Zakonski predpisi ali politični dokumenti omogočajo visokošolskim ustanovam, da razvijajo lastne strategije, s katerimi izpolnjujejo svojo dolžnost do javnosti in zavezo širiti dostop ter omogočati vključevanje v študijske programe in dokončanje študija. 3. Inkluzivnost celotnega izobraževalnega sistema je treba izboljševati tako, da se sprejemajo skladne politike od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. 4. Zanesljivi podatki so bistveni za z dokazi podprte izboljšave v visokem šolstvu s socialnega vidika. 5. Pristojni organi vodijo politike, ki visokošolskim ustanovam omogočajo učinkovito svetovanje in usmerjanje potencialnih kandidatov in že vpisanih študentov ter zanje širijo dostop do visokošolskih študijskih programov, vključevanje vanje in njihovo dokončanje. 6. Pristojni organi zagotavljajo visokošolskim ustanovam zadostno in vzdržno financiranje ter finančno avtonomijo, da lahko gradijo ustrezne in zadostne kapacitete za spoštovanje raznolikosti ter kulture pravičnosti in inkluzivnosti. 7. Pristojni organi pomagajo visokošolskim ustanovam krepiti zmogljivosti za odzivanje na potrebe bolj raznolikih skupin študentov in osebja ter ustvariti inkluzivno učno okolje in institucionalno kulturo. 8. Mednarodni programi mobilnosti v visokošolskem izobraževanju so oblikovani in se izvajajo tako, da podpirajo raznolikost, pravičnost in inkluzijo, še zlasti spodbujajo vključevanje študentov in osebja z ranljivim, prikrajšanim ali slabše zastopanim ozadjem. 9. Visokošolske ustanove skrbijo, da angažiranost skupnosti v visokem šolstvu spodbuja raznolikost, pravičnost in inkluzijo. 10. Pristojni organi vodijo politični dialog z visokošolskimi ustanovami in drugimi pomembnimi deležniki o tem, kako navedena načela in smernice prevajati in izvajati na ravni nacionalnega sistema in na institucionalni ravni. (1) Opomba urednice: Ministri in ministrice EHEA so novembra 2020 podpisali Rimski komunike (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ENIC-NARIC-center/Aktualno/Rimski-ministrski-komunike_EHEA.pdf), s katerim so potrdili deset načel in smernic za krepitev socialne razsežnosti v visokem šolstvu v Evropi (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ENIC-NARIC-center/Aktualno/Rimski-komunike-Priloga-II.pdf). 4 Glavne ugotovitve V poročilu je pregled več kazalnikov in rezultatov evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi o izvajanju smernic v praksi. V nadaljevanju je preglednica točk, ki so jih sistemi izobraževanja dosegli pri evalvaciji socialne razsežnosti v visokem šolstvu, in sicer na podlagi analize v posameznih poglavjih poročila. To so zbrani rezultati po pregledu 10 kazalnikov o načelih in smernicah (N in S). Slika 1 : Rezultati na lestvici 10 kazalnikov o načelih in smernicah (N in S), 2020/2021 Točke N in S 1 N in S 2 N in S 3 N in S 4 N in S 5 N in S 6 N in S 7 N in S 8 N in S 9 N in S 10 skupaj za državo Belgija (BE fr) ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 20 Belgija (BE de) ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 6 Belgija (BE nl) ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 18 Bolgarija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 11 Češka ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 23 Danska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 16 Nemčija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 14 Estonija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 25 Irska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 14 Grčija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 15 Španija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 25 Francija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 25 Hrvaška ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 18 Italija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 28 Ciper ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 15 Latvija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 8 Litva ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 17 Luksemburg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 11 Madžarska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 14 Malta ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 25 Nizozemska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 18 Avstrija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 21 Poljska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 20 Portugalska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 19 Romunija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 24 Slovenija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 20 Slovaška ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 9 Finska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 27 Švedska ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 25 Albanija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 7 Bosna in ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 3 Hercegovina Švica ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 19 Lihtenštajn ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 6 Črna gora ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 5 Severna ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 13 Makedonija Norveška ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 24 Srbija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 12 Turčija ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg ggg 15 Točke/N in S 91 65 62 97 76 73 51 68 27 24 635 gg Vsem merilom je zadoščeno (4 t). gg Večini meril je zadoščeno (3 t). gg Nekaj merilom je zadoščeno (2 t). gg Malo merilom je zadoščeno (1 t). gg Nobenemu merilu ni zadoščeno (0 t). 5 Glavne ugotovitve Sistem izobraževanja je dobil štiri točke in se umestil v temno zeleno kategorijo, če je zadostil vsem merilom pod izbranima načelom in smernico. Če je sistem zadostil enemu merilu manj, je prejel tri točke in se umestil v svetlo zeleno kategorijo. Rumena kategorija je enako dve točki, oranžna ena točka in sistem, ki pod določenim kazalnikom ni zadostil nobenemu merilu, se je umestil v rdečo kategorijo, kar je enako nič točk. Takšno razvrščanje po točkah in barvah so omogočili pripravljeni kazalniki za posamezna načela in smernice. Rezultati temeljijo na odgovorih nacionalnih enot na vprašalnik, pripravljen za namen poročila, ter na določilih in zapisih iz uradnih, administrativnih dokumentov. S slike 1 lahko razberemo, da je skupno število točk, ki ga trenutno dosegajo sistemi izobraževanja, 635. Če bi bili vsi sistemi izobraževanja v temno zeleni kategoriji, bi dosegli skupaj 1.520 točk (38 sistemov izobraževanja x 40 točk). Po dosežku iz preglednice evropski sistemi izobraževanja izvajajo skoraj 42 odstotkov politik, ki so pomembne za izpolnjevanje zavez. To pomeni, da je v Evropi še veliko prostora za izboljšave pri naslavljanju socialne razsežnosti v visokem šolstvu. Največ točk sta dosegli dve državi, in sicer Italija in Finska s po 28 oziroma 27 točkami. Sledijo Estonija, Španija, Francija, Malta in Švedska, vse s po 25 točkami, ter Romunija in Norveška, ki sta dosegli po 24 točk. To da misliti, da imajo glede na informacije iz projekta te države danes najrazvitejše politike, ki upoštevajo socialno razsežnost, v visokem šolstvu. S slike 1 je možno razbrati tudi, katera področja politik zahtevajo največji podvig in katera se lahko razvijajo naprej z že relativno naprednih izhodišč. Kazalnika, pod katerima so države skupno zbrale največ točk, sta bila kazalnik N in S št. 4 ( podatki), in sicer 97 točk, ter N in S št. 1 ( strategije za visoko šolstvo s socialnim vidikom), skupaj 91 točk. Področja politik, ki se jim namenja najmanjša pozornost, so pod kazalnikoma N in S št. 9 ( angažma skupnosti) in št. 10 ( politični dialog). Pod tema kazalnikoma so države zbrale po 27 oziroma 24 točk. 6 Naloga omrežja Eurydice je razumeti in znati pojasniti organiziranost in delovanje različnih sistemov izobraževanja v Evropi. Omrežje pripravlja opise nacionalnih sistemov izobraževanja, primerjalna poročila na določeno temo, kazalnike in statistična poročila. Vse publikacije Eurydice so brezplačne in objavljene na spletišču Eurydice. Po naročilu jih prejmete tudi v tiskani obliki. S svojo dejavnostjo Eurydice spodbuja in širi razumevanje, sodelovanje, zaupanje in mobilnost na evropski in mednarodni ravni. V omrežju sodelujejo nacionalne enote s sedežem v posameznih evropskih državah, njihovo dejavnost koordinira Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) Evropske unije. Več informacij o Eurydice najdete na https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/.