1. števili«.
17
Ljublji ,ia, v soboto 2. jannvarja.
XXV. leto, 1892,
Vabilo m
celo človeško feneraci
živeti.
dimo, kako prizno je litično življenji1. Vsa
za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 10 kr. Za posiljanjo na dom raCuna Be po 10 kr.
vaak dan iaid/nedelj« in praznike, ter velja po poftti prejemao za a v s t r o - og e r b ke dežele sa vse leto 15 gld
~ brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 glr
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuji- dežele toliko več, kolikor pofitnina znaš*. Zm- o«n<Q,1» pldja m od Cetirietopne petit-vrete po 6 kr., fe te oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska ppisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ie ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. 11 pravni St vn nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
naročbo.
Z novim letom n topil je naš list svoj 25. tedaj. Petindvajs etna doba obseza skoro
in tudi v življenji na-
rodov je to ctfimenitfl oba, zlasti pa v nas, ki smo  pred petimi Bet   leti jedva začeli
Če pogledamo pc ldvajset let nazaj, vi-
s bilo takrat naše pola duševna hrana bile
so skoro jedini) „No\$a, dandanes pa nam šumi na čaBnikarsken jolji koščat gozd na
sproti. In ,, S loven s
storil v teku tega ča politiškega dogodka, njim, ne literarnega p listu ne našlo najkrep
Narod" koliko je on in prestal! Ni ga bilo bi se ne bil bavil ž jetja, da bi v našem je podpore.   Smelo se
trdi, da je „Slovensl Narod" za vso 25-letno dobo neizcrpljiv ir na politiškem, literarnem in sploh sociji cm narodnem polji, v njem je v izobilji zan ivega gradiva, zato s ponosom gleda na prt tlo dobo, v svesti si, da je vedno storil sv< dolžnost, vedno stal na braniku za svoje ivice in junaško prebil vse nadloge in ovire. \
Da je list tako Uspeval, pripisovati je jedino temu, ker je vejo bil glasilo slovenske inteligence, ne z a v is el list, kateremu je prva in glavna zapoved kolt ljubljenega naroaa, ker je vedno vestno dal se našega starega programa. /
Takšen ostane til v bodoče. Rodoljubi, pod praporom njego v J /brani, so nara gotovo jamstvo, da je in ostle našega lista politika v pravem tiru, day.e bode zavozila na stranska pota.
ne le naših dosedanjih, temveč jako pomnoženi novih sotrudnikov in naročnikov zvesti krog, kateri odobravajo pisavo in rodotjubje „Slovenskega Naroda", zbrane okolu nas.
„SLOVENSKI NAROD' izhaja vsak dan zvečer iiimši nedelje in praznike ter stane za aV8tro-ogerske dežele:
Za vse leto  .       gld. 15'— . pol leta .   .     ; 8.— „  četrt leta    .     „    4*— „ jeden mesec .     „    1 40 Da „Slovenski Narod" svoje Čitatelje še bolje zadovolji z obširnejo tvarino, pridejan je naročnikom „Slovenskega Naroda" brezplačno „RODOLJUB",  glasilo „Slovenskoga društva1' v Ljubljani, ki izhaja 1. in 3. soboto vsacega meseca.
P. n. č. gospode stare in nove naročnike uljudno prosimo, da nam blagovolijo naročnino poslati vsaj do 6. januvarja 1892. 1., da nam je moči „Slov. Narod" redno dopošiljati.
Uredništvo in upravništvo ,,Slov. Naroda*'.
Uredništvo bode uvodue članke, v kateri vsa domača in inozcin prinašal zabavnega berili izvirne listke in prevod jezikov, kolikor možno
Uverjeni smo, da
i or doslej skrbelo za se bode razpravljala politika, listek bode kakor doslej, namreč : in slovanskih in tujih inimivih.
dimo tudi v prihodnje
Pri čem smo?
V zadnjih Številkah našega lista delali smo politično svojo bilanco in konstatovali, da nam je mino!o leto prineslo le malo dobrega, le malo takega, kar bi zainoglo vzbujati prijetne nade za bodočnost. Zlasti nas je nemilo dregnilo, da se je mi-nisterskemu predsedniku poljubilo zaključiti 13 leto svojega delovanja s skoro bi lekli teatraličnim efektom, z imenovanjem nemško-liberalnega grofa Kuen-burga za ministra, iu nastalo je splošno mnenje, da se bode zdaj au£p|a v AvHfnji doba energične centralizacije in germanizacije, za »as Slovence doba hudega boja za obstanek.
Minolega leta dogodki nam dado premise iz katerih moremo sklepati na bodočnost, zakaj tudi politika se razvija logično in dosledno in le redkokdaj uplivajo nanjo slučajni dogodki. Ako pa smemo po imenovanji grofa Kuenburga soditi, da se je vlada sprijaznila z nemško levico, kaj smemo sklepati iz tega, da nf.merja grof Taaff«* poklicati Lvov-
8kega profesorja in poslanca dr. Bilinskega v na-celatvo državnih železnic uprave, da namerja vele-vaino to mesto zaupati možu, kateri se je z železniškimi zadevami doslej gamo teoretiški bavil?
Na  mesto zaslužnega barona Czedika stooil bode Poljak Bilimki in voh svet je prepričan, da je to imenovanje politična koncesija, plačilo poljskemu klubu za mnoge vladi izkazane usluge. To imenovanje je dvojnega pomena. Poljaki imado baš glede državnih železnic razne Željo in ni 8e dolgo tega, kar so tirjali teb želj izpolnitev.   Vlada odrekla je tedaj  zahtevano decentralizacijo Železnic iz strategiškib ozirov  in da potolaži Poljake vsaj deloma, dovolila nekaj manjših koncesij, obljubila pa še drugih, katere realizovati bode dolŽnoBt novega načelnika upravi državnih železnic dr. Bilinskega.   Imenovanje Bilinskega je torej  za Poljake velikega narodno-gospodnrskega pomena, da pa tudi ni brez politične važnosti, pač ni treba še poeebe naglašati.   Bilinski je jeden najodličnejših članov poljskega kluba, in prištevajo ga tisti frakciji, katera si želi poljsko-nemške parlamentarne večine. Sodeč po politični preteklosti Biliuskega morali bi reči, da bode on tudi na novem svojem mestu zastopal interese nemško-poljske zveze in zagovarjal protiBlovanBko politiko, kateri se grof Taafte vse bolj bliža — toda prenaglili se v tem oziru nikakor nečemo.
Državnega zbora konservativne elemente, kateri so doslej podpirali grofa Taaffea vstrujno in požrtvovalno, je imenovanje Bilinskega zelo iznenadilo. Za Kuenburgem — Bilinski. — Ali ne kaže to, kakor da bi hotel grof TaanV, udavši se pritisku nemško-liberaluib svojih privržencev, veuderle upustiti misel o parlamentarni trojni zvezi in se zadovoljiti s poljako-nemško veČino? Je li v viteškem turnirju mej Plenerjem in Hohenwartom slednji podlegel? Točnega odgovora na to uprašauje še ne moremo podati, zanimivo in pozornosti vredno pa je to, da uprašuje glaBilo HohenvvartoveRa kluba „Vaterland", 8 čim si bode vlada ohranila uaklonjenost konservativcev. Ta list zahteva kategorično, da morajo tudi konservativci dobiti garancije, primerne njib številu   in  uplivu,   garancije zato,  da  bode vlada
LISTEK.
Novoletna pr nišljevanja.
Pust iu neprijazen na< bi t nam je v beli, megleni Ljubljani prvi dan novega lita. Zdel se mi je prav takov, kakor je naše piličlo obzorje, ki nam ne obeta dosti jasnih in sobnih dni v bodočem letu. Tlačila nas bode bržkone e*i nemškega liberalizma, kateremu je zasijalo ba? za Božično danilo toplo solnčice, v katerega žarki se bode 'greval v na-»topivšem letu. Kaj ponuja pa Lam Slovanom ta nemški liberalizem, to nai* je le predobro znano. Pa pustimo visoko polit;*, naj jo tirajo, kakor vedo in znajo, tovariši ttflfori nad črto.
Da bi nam vsaj vsocijalnem, narodno-dru-štvenem oziru se bilo naajati kaj boljega v novem letu! Niti v tem oziru d kaže se mi vesela perspektiva. Če so me lani obajale črne misli ob koncu leta, ko sem premišljal nie Bocijalne razmere, neso se zboljšale v teku raiucga leta v toliko, da bi letos na mladega leta da zrl popolnoma vesel v bodočnost.
Rodil se nam je eser kakor „Feniks" novi pevski zbor v »Glasbeni latici«, ki je tudi nastopil pr.\v Čiatoo v teku minoaga leta, pridružil se je
krasen venec dražestnih slovenskih dam pevskemu kolu, kateremu je „Glasberia Matica" omislila mlado čilo moč na čelo. V tem oziru nadejati nam se je torej prav lepega in veselega napredka za bodoče leto.
Odprl se bode novi hram Tulijo, v katerem naj bi domača umetnost našla več zavetišča nego je bilo v starem. Ako se bode postopalo složno, pokaže lehko .Dramatično društvo" v novem gledališči, da navzlic vsem oviram lepo napreduje, o čemer smo se imeli priliko osvedočiti baš pri letošnjih predstavah. Da se pa to doseže, treba sloge!
Ko sem baš pri gledališči, prihaja mi na misel, kako dolgo bodemo sploh še jedino mi Slovenci tako srečni, da se bode poleg domače besede po našem dramatičnem hramu šopirila nemška muza in se bodo njeni avečeuiki (!) obuašali^tako drzno in Burovo, kakor se je to zgodilo te dni, ko sta dva uemška glumaca prav nesramno opsovala z besedami „sla-viseher Hund" necega Rlužabnika deželnega odbora, ko je v deželni redutui dvorani vršil svojo službeno dolžnost. Stvar skoro ni verojetna, da bi človek, ki bi v Ljubljani kot nemški glumac moral lakote poginiti, ako bi jedel samo nemški krub, bo drznil izustiti take 'besede, vender se nam je to poročalo iz zanesljivega vira, da nemamo povoda
dvomiti o istinitosti, poznavajoč aroganco večinoma židovskih komedijantov, ki se šopirijo po naši, jim po milosti prepuščeni deželni dvorani. Iu take ljudi naj bi zaveden Slovenec še podpiral!
V čitalnici naši bil je Silvestrov večer posebno živahen, a vladala je v gorenjih proBtorih neka ele-gična otožnost poleg vsega hrupnega veselja, ki se ni dala utajiti. Bil je to zadnji Silvestrov večer, ki ga je praznovalo društvo v starih svojih prostorih. Da se preselimo v nove večje prostore toliko za-Željenega „Narodnega doma", brezskrbno bi se bili poslovili iz Btarega svojega doma, ki nam je vkljub svoje tesnobe in raznih uedostutkov moral zadoščati dolgo vrsto let za naše društvene veselice.
Ali godi so nam glede" „Narodnega doma* menda kakor Izraelcem v puščavi. Stari rod mora izumreti, bode li novi rod učakal '„Narodni dom", tega nam dozdaj še ne pove uobena pratika. Mogoče pa je, da se bode obistinil stari pregovor, ki pravi „sila kola lomi", ter da nam bode sila rodila toliko potrebno d ob toj no narodno zbirališče. Kar je ustvarila peščica Nemcev v Ljubljani, to bode menda vender zmogel tudi ves slovenski narod, ki je za „Narodni dom" že pokazal toliko požrtovalnosti in bi jo gotovo Se nadaljeval, samo da vidi, da se je stvar vzela resno v roke.
upoštevala njih načela in se ozirala na njih utemeljene želje. To je gotovo jasno povedano in veseli nas, da so se konservativci končno ohrabrili v ta korak, da vsaj izvemo, pri čem da smo.
Kakšne pa naj bodo te koncesije? Brez nobene dvojbe želi konservativni klub, da bodi v vladi primerno zastopan, kakor so Nemci in Poljaki. D > slej bil je jedini zastopnik konservativnega kluba grof Falkenbavn, ki je po skromnih svojih močeh deloval v prid nemških konservativnih načel, za tiste elemente Hohenwartovega kluba, kateri so najprej narodni in potem šele konservativni, se pa nikdar zmenil ni. Češko frakcijo Hobenvvartovega kluba zastopa minister PraŽak. Ako bi se torej posrečila ta najnovejša akcija Hohenvvartovega kluba, da spravi na kako zaupno mesto v vladi svojega somišljenika, mogli bi jugoslovanski poslanci po vsej pravici zahtevati, da bodi to mož, kateri nam je naklonjen, kateri pozna naše razmere in bi bil tudi voljan uložiti ves svoj upliv v našo korist. Saj smo mi južni Slovani jedini, kateri nimajo na merodajnem nieBtu nijednega zagovornika, in temu nedostatku je pač v prvi vrsti pripisati, da se upajo izvestni faktorji dajati duška svoji animoznosti proti nam. Prepričani smo, da, ako bude II henwartov klub res začel delovati aa realizovanje v „Vaterlandu" napovedane tirjatve, tudi naši slovenski poslanci ne bodo pozabili varovati naše interese odločno in energično — kajti pri tej priliki se utegne pojasniti razmerje mej vlado in Hohenvvdrtoviua klubom, a tudi razmerje mej nemškimi konservativci in slo* vanskimi poslanci.
Završuje* ta člančič, želimo po starodavnem običaji tudi poslancem slovenskim veselo in srečno novo leto, zahvalimo je za njih dosedanjo požrtvovalnost in rodoljubno delavnost, želeč, da bt v novem letu lepim tem lastnostim pridružili še neizprosno odločnost in energičnost.
Politični razgled.
Vol ran je dežele.
V L j ubijani, 2. januvarja. Cnedik in Bilinski. Načelnik državnih železnic baron Czedik se je odpovedal in na njegovo mesto stopi član poljskega kluba, dr. Bilinski, doslej profesor politične ekonomije na vseučilišči v Krakovu. To imeuovanje je izvestno samo koncesija, katero je dala vlada poljskemu klubu, za njega podpiranje vladne politike. Grof Taafte je spoznal, da mora odškuditi Poljake za to, ker so do sedaj hodili za ajim čez drn in strn, in kakor je vsprejel nemške zaupnega moža v ministerstvo, toda moral je pozvati tudi kakega Poljaka — ako ue v ministerstvo, pa vsaj na kako drugo politično važno mesto. Sicer je pa Bilinski velik prijatelj liberalnih Nemcev in zagovornik poljsko-neiuške zveze. *
Mestni zbor Praški. V zadnji seji mestnega zbora Praškega nastal je mej Mlado- in StaroČehi srdit prepir. Pri posvetovanji o mestnem proračunu trdil je neki Staro-čeh, da mladočeški poslanci doslej za mesto Praga niso storili ničesar Mladučehi pa so trdili, da so Staročehi o svojem Času še manj ko nič storili za Prago. Bivši Praški župan slavil je na to Riegrove zasluge za Prago in Sturočehi začeli so klicati r S lava liiegru", na kar so Mladočebi odgovarjali z „Slava punktacijam".
Baš v tem oziru naudajajo me neprijetne misli za bodočnost, ker tudi vrlemu „Sokolu" ni se po* srečilo razpisano darilo za načrte „Sokolskoga doma", a on nema v tem nobene krivde. Tako tudi letos še ne bodemo imeli svojega „Sokolskoga doma", ki bi vsaj začasno nam postal narodno zbirališče. Kako se bode razvijalo naše socijalno društveno življenje v tako neprijetnih razmerah, pokazala bode nam bodočnost.
Mogoče, da nam baš nastopivše leto s svojo mrzlo in neprijetno politično sapo prinese zopet tesnejo zvezo v socijalnom življenji, da preneha vsaj nekoliko razpor, ki nas je dvojil na veselje nasprotnikov naših. Vsaj v društvenem življenji skušajmo biti složni in jedini, ker to žalibog ni povsod tako, kakor bi moralo biti. Po neslogi pa trpi le naš narodni ugled. To ne velja samo za središče naše, nego tudi drugod kažejo se iste nevesele prikazni, a vender bo baš tam ne jemlje ozir na prislovico „medice cura te ipsuin!"
Z iskreno željo, da se to zboljša v tekočem letu po vseb pokrajinah slovenskih, kjer nam je sloge tako živo potreba, izrekam nado, da nam novo leto
Hrvatski sabor. Ban hrvatski odgovoril je v zadnji bora na interpelacijo Barčieavo o Reškem upraaanji. Ban je ugovarjal Bsjčičevi trditvi, da so Madjsri falsificirali pogodbo in § 66. sami skovali. Ban je trdil, da je provieorij zakonit in zavrača trditve, da je hrvatsko zastavo kdo razžalil. Odstranitve hrvatske gimnazije na Reki ne zahteva nijeden kompetenten faktor, a glede župnika Bedinija in njegovega postopanja proti hrvatski liturgiji pravi ban, da to ne spada v njegovo področje. Končno izjavi ban, da so Hrvatje sami krivi, da Reka ni sdružena m trojedino kraljevino, ker so 1. 1870 dotični predlog grofa Aodrassvja odklonili. — Barčić pobija bana in dokazuje nepravilnost njegovega postopanja.
Viianjo države.
Rusija in Vatikan.
V Vatikanu niso z Rusijo nič kaj zadovoljni. Vzlic temu, da se pogaja Rusija že delj časa z Vatikanom glede ruskih katolikov razmer, deluje Rusije — baje — še vedno proti katoliškim svojim podanikom. Poslano pa se je zamerilo v Vatikanu, da je veliki kuez Pavel, brat carjev, ki se je mudil te dni v Rimu, pozdravil samo kralja italijanskega, da pa ni prišel v Vatikan poklonit se sv. Očetu, kakor je to navada tudi pri nek atol išk i h članih vladarskih rodovih.
Italijanski pravosodni minister Ferraris dal je svojo ostavko in s tem odstranil je ministerski predsednik Rudini veliko parlamentarno nevarnost. Ferraris imel je izdati nekatere vršilne ukaze novim zakonom, pa jih ni hotel podpisati, ker je ministerski svet proti njegovemu privoljenju izpremenil nekatere točke. Ferraris predlagal je razen tega amnestijo za tiste anarhiste, kateri so se udeležili izgredov dne 1. maja. Ministerski svet odklonil je to amnestijo, ker jo je hotel Ferraris raztegniti tudi na največje hujskače, kakor so obsojeni Gipriani, Bardi itd. Rudini prevzel je začasno sam pravosodno ministerstvo. Humunska kriza.
Ministerska kriza rumunska — nekaj povsem navadnega v tej državi — je končana. Konstitu-cijonalna stranka Carpova združila se je na podlagi natančno določenega dogovora s konservativno frakcijo v jedno jedino stranko, katero vodi Ca-targiu. To je bil uzrok, da so odstopili miuistri javnih del, financ in pravosodja, na katerih mesto so prišli kandidati nove stranke. General Mano, od-stopivši minister, postal bode predsednik zbornice. Ker bodo v kratkem nove volitve, zmagala bode gotovo nova stranka in si pridobila veliko večino.
Dopisi.
postane prav Brečno in veselo!
A-
Ia Spodnfe Šiške 28. decembra. [Izv. dop]   Dne 19. t. m. vršil se je pri mu III. redni občni zbor našega gasilnega društva. — V ta namen zbralo ae je v čitaluiški sobi 31 društvenikov. Ker stotnik ni bil navzočen, otvori podstotnik zborovanje ter pozdravi navzočega župana in došle člane. Ob jednem prebere pismo stotnika gospoda J. C. Ju-v&utiča,  v  kaUrem  se ta odpoveduje nacelulStvu društva, zahvaljujoč se za izkazano mu zaupanje in naklonjenost. — Tajnik poroča o delovanju društva tekom leta. Iz poročila povzamemo, da se je društvo udeležilo dne 21. maja t. 1. ognja v Stožcah, dne 24. maja t. 1. pa napravilo svojo veliko ustsnovno veselico, katera je društvu donesla Čistega dokodka 452 gld. 46 kr.   Posebnih  zaslug  za to veselico stekel si je gosp. Franjo Dre ni k, pevska zbora domače čitalnice, kakor  tudi pevski zbor društva „Slavec". Vsa zahvala za ugodni fiuančui uspeh te veselice gre gospodu Avgustu Juvančiču, ki se je mnogo trudil za nabiranje dobitkov in darov v gotovini.   Gospa stotnikova pa je na čelu domačih deklet s požrtvovalnostjo skrbela za prodajo srečk in ljubeznivi pozdrav gostov. — Blagajnik naznani, da je društvo imelo v pretečenem letu dohodkov 860 gld. 7 kr., redni troški so neznatni  in se je glavni del došle gotovine porabil za  poplačo starega dolga; na račun novokupljene brizgalne se je plačalo 500 gld., tako da je za novo brizgalno le še 983 gld. 18 kr. dolga.   Druzega dolga društvo nima, pač pa znaša skupno društveno premoženje 3502 gld. 39 kr.
Podstotnik predlaga po sklepu odbora, da se častnim Članom društva imenujejo gospodje : Janez Knez, župan; Otokar Faukal, Štefan Pogačnik in Alojzij Maver, posestniki v Dolenji Šiški, za njihove zasluge v korist društva; ta predlog se vsprejme brez debate.
Za tem vrši se volitev novega odbora po listkih. Z veliko večino izvolijo se: Stotnikom: Hugon Eberl. Blagajnikom: Peter Keršič. Za odbornike: Viljem Maurer, Janko Škarjevec, Jakob Jesili, Franjo Zajic, Franjo Zakotnik. av- Pri točki „ Posamezni nasveti" predlaga gos. V. K rž i š n i k, da
se bivši stotnik gosp I. G. Juvanjiič voli častnim članom društva. Gos|. Anton Ku»z podpira predlog, kažoč na zasluge odstopi vsega stotnika, ob jednem pa predlaga zahvalo in prizmnje za delovanje odbora v pretečenem Htu posebno še zato, da se je nakupila še jedna jako potrebni brizgal niča, katera omogoči gasilnemu društvu a »daj z uspehom protiviti se kakemu požaru v donači občini, kar dozdaj z jedno samo brizgalnioo \\ nedostatno dolžino cevij ni bito mogoče. Oba predloga se soglasno sprejmeta. Lepo napredujočemu drultvu želimo Se za naprej obilo uspeha, kateri mu je pri požrtvovalnosti odbora in ratftva gotov, ako mu dosedanji podporniki ostanejo i »adaje zvesti.
Ia FoHtoJIne 30. decembra.  [Izv. dop.] Dopolnjevaje poročila o Rikitožkera požaru dne 20. -t. m. blagovolite na znanje v\pti, da je prihi-hitelo na  lice požara najprvo Pottajinsko gasilno društvo s 50 možmi, poti m Zagonki in kontao še Veliko-Otoški gasilci.   Burja je tako hudo divjala, da ni bilo misliti, da bode mogoče kaj rediti. Vender se je složnemu  postopanju gasilcev, katere je c. kr. žandarmerija hvalevredno podpirala, posrečilo rešiti 12 poslopij preteče nevarnosti. Delalo je nepretrgoma 5 brizgalnic, mej temi 3 Postojioskega gasilnega društva, ki je imelo tudi 320 m cevij seboj. Vrhu vseh ovir pritiskal je še huJ mraz, tako da so cevi zmrznile in se je zamoglo le z ono vodo gasiti, ki so jo ženske donašale.   Pohvalno nam je omeniti gosp. c. kr. okrajnega zdravnika dr. Ivoz-mutha, ki je gasilcem, kateri so se pri ognju na očeh poškodovali,  takoj  na licu mesta pomagal. Vender je kljubu temu 6 Postojinskih gasilcev obolelo,'kateri še sedaj niso ozdravili.  Postojinako gasilno društvo ima do 300 gld. škode na ožganih uniformah in pa drugih v sled požara poškodovanih opravah iu orodju. Spretnemu vodstvu načelnikovega namestnika Postojinskih gasilcev gosp. J. Inocentu se je zahvaliti, da se je ogenj kljubu hudim oviram omejil. Častno in pohvalno pa so tudi delovali gg. gasilci Janez Sever, vodja brizgalnic, J. Kolar, Štefan Debevc, Anton Milni, Anton Milavec, Janez Stremar, Janez Mariušek  in Matija Devet  vsi iz Postojine, dalje g. Karol Oešnik, načelnik Zagorskih gasilcev, Matija Čopič in Al. česuik in Zagorja. Prvo pomoč skazal je revnim pogorelcem blagi dobrotnik gosp. Janez Dekle v a, ki je revežem podaril pod sena, katerega je mej nje razdelil. Dal jim je pa blagi gospod tudi denarne podpore in nabral mnogo obleke, kar je posebno onim otešilo, katerim je čisto vse pogorelo. Blagemu dobrotniku tisočere hvala, Bog mu poplati.
Dan 20. t. m. je bil pač nesrečen, ker je mej tem, ko je bil v Rakitniku požar, tudi v Postojim v dveh dimnikih gorelo. Hvala Bogu, da se je ogenj naglo udušii vled opreznosti načelnika gosp. Aut. Petriča sicer bi bili imeli grozno zmešnjavo.
Is hrciikega okraja 1. januvarija [Izv. dop.] (Šolske razmere.) Če v kateri deželi ali v kakem kraji, katerekoli graua javnega življenja ne napreduje in se ne lazvija tako ugodno, kakor v drugih krajih, navadno se krivica za to pripisuje postavam in uredbam, pa ne toliko ljudem, katerim je dana v roke vlast, izvrševati te postave in uredbe. Najboljši zakoni, najlepše uredbe ostanejo na papirju, da, pokvarijo se celo, če orgaui, katerim so poverjeni, niso vestni.
Kar se tiče postave o ljudskih šolah, ne bi mogel ravno reči, da so z ozirom na naše krajevne in narodne razmere Bog ne kako poaebuo čudo završene modrosti, vonder značijo pogledom na prej obstoječe šolske zakone velik napredek šolstva, in mogli bi storiti še večji napredek, da se tolmačijo in rabijo v istem dubu, v katerem jih je stvoril po-stavodajalec, da se napačno i u krivo ne uporabljajo in pa v strankarske svrhe ne zlorabijo.
V našem okraju je razmerno z drugimi kraji naše in posebno sosednih dežel dovolj šol, mej njimi mnogo lepo urejeuia, večinoma so šolska poslopja v dobrem stanu, lepa, prostorna, svoji svrhi zadostujoča. Vidi se na prvi mah, da ljudstvo, ako tudi težko, posebno v sedanjih slabih časih, vender molči in brez ugovora (ioprinaša velike Žrtve za Šolstvo, ki se zahtevajo oi njega; saj vidi, kako so mu otročiči uka željni, ia kako lepo napredujejo. Da je temu tako, zahvaliti se imamo učiteljstvu. katero je, z redkimi izjemami, ne samo doraslo svojemu poklicu in svoji zadači v Šoli proti otrokom,
Dalje v prilogi.
ampak ai je a stojim vedenjim izven Sole pridobilo
BpoStovanje in uvažen je.
Žalibože, da je mej učiteljstvom našega okraja
kakor v vsaki pšenici, tudi ljulika, ali to na svetu
drugače biti ne more. Nemamo prilike, da povzdig-
' nemo svoj glas na kompeteotna mesta, v krajnem
ali okr»jnero šolakein svetu, kjer vladajo še veduo
nasprotniki naSe-ja. Iiudstva, kjiterim je germanstvo
nad ise. Riba smrdi od glave, pravi stara, prislo-
vica in to velja tudi g'ede ;in.-ih Šolskih razmer.
Kdor nožna soškega nadzorrika breškega okraja,
.... i ta ve, da tudi njega ni njtfbvo strokovno znanje
spravilo na mesto, katero zaieda, nego druge lastnosti, katere sicer niso aepniojno potrebne za čust Šolskega nadzornika. V ostrem, mislil bi človek, da je vsaj plača primerna njegovim zaslugam, ter da mora biti ž njo zadovolje!. Tega pa še pri tem gospodu opazili nismo, ampkk smo se prepričali, da si razume svoje   borno stanje poboljšati.
Dobili sn)o v roke nedavno nekak cirkulur v št, 2001. ex 1891;- torej uradni spis, podpisan po gospodu nadzorniku lastnoročno, kakor je tudi cela okrožnica jspis njegove roke. V tem spisu pozivlje VBe ravnajoče učitelje, to je, vsacega poiedi-- nega posebe, da naj mu naznanijo, koliko in kakšnih učnih sredstev potrebujejo Še za svojo Solo, ker bi jih v slučaju potrebo on sam za dotične šole naročil. Pri tem bi ania.o pripala nekakšna provizija, pa tudi usluga učinjena neki firmi, katere predstojnik v Celji stoji v prvem redu bojevit h pangermanov. Gosp. nadzornik ima tudi svoje posebne mi I Kiice, katerim je posebno naklonjen. Glavni njegov miljenec je Breški nadučitelj, siromak pa je tudi* potreben močne zaščiti in podpore, inače joj mu! Navada je v ljudskem življenji, posebno pri dobroćudnih ljuddb, da, če s kom govorijo, 'ter ga hočejo ogovarjati, hvalijo najpiej njegove dobre lastnosti in Se nema teb, njegovo dobro srce (oh siromašno srjce, za kaj moraš vse služiti) z najlepšimi frazami; ga opisujejo, da ga morejo za tem ub koncu dobra ujesti. Nam se zategadelj ne more očitati, da hočemo gosp. Breškega nad učitelj a-d i rek tor j a in spe ogovarjati, in to iz razloga, ker $.\ v početku hvalili ne bodemo, ampak ga bitro s kraja prijel, ter ga predstavili svetu v celi njegovi goloti,, v kateri se je pokazal nam, in ii:er storimo to ca podlagi takovih podatkov, katore moremo, če treba, povsod in pred vsakim dokazi ti.
Torej penimo; prosimo ja naše častite bralce oproščenja,  t jih malo delj katere bi nejiebalo postaviti
stojni organi Btvar objektivno presodili. Da gospod Brežki naduitelj pri učitenatvu tega okraja ne uživa noben i^a zaupanja, \4 dokaz, da ga to uči-teljstvo"proti rjegovemu lastnemu in proti prizadevanju drugih upliv ih mož ni hote o izvoliti za okrajnega zastopnika \ i zadnji učitelj/ ti konferenci. Spravil je skupaj z -se 5 glasov, računajoč k tem tudi Bvoj lastni y is. Kako viao ;<i je čislan g. Brežki nadučitelj k učitelj mladii s tudi v krogih svojih Bomišljeniko kake sijajne ispehe on doseže s svojo posebp metodo podučivtnja, dokaz je to, da vsak sin tulajfinjih rodbin, u;eri je namenjen pohajati višje ole, dobi v četr :e n letu ali pa po dovršenem čet tem letu pose bu Iga učitelja, da ga pripravi in spi ounegu stori za višje šole.
Da je pa gospod nadut telj ne samo uemšku-tar, ampak j kakor sam mis , polnokrvni german, tega mu ntte ne bi verjel, i dor samo jedenkrat v roke dobi rgov nemški konc pt. Imeli smo priliko, več takih faisov videti in čija ti in rečemo samo, da so vzbuili vseobče veseljelin velik smeb. Mogoče, da seje že s tem, njeni i nekako neprijateljskim idijonpm nekoliko sprijanil, odkar ima priliko slišati iisto, nepokvarjeno lemščino iz ust svojih otrok, pohjajočih nemški otro ki vrtec v Brežicah. (Dieser Fas," von dem die Wogen der Blavischen Hocbfluth nprallen vverden.) V predalih Gmške stare tetke z dn 19. decembra t. 1. opazil sem pod naslovom , V m LaridesBchulrathe" smdeče priznanje: „Na dalje se je za njihovo marljivo delavnost na polju gostodarskega poučevanja in Šolskih vrtov izrazilo prVnanje: sledi 36 imen naduciteljev' štajerskih mej njimi z razstavljenimi Črkami »lavno ime našega Brežkega aadučitelja, g. Janeza Ornika. Gledam, čudim Be, ni \v mi zdelo verjetno; dolgo sem že v Brežicah, pa nisem dozdaj slišal, da ae g. Ornik posebno mnogt interesira za gospodarske stvari, posebno pa za šuski vrt, katerega celi utis
zadržujemo s stvarmi, na svetlo, da so pri-
je takov, da si vsak človek misli, to je uzor Šolskega vrsta, kakor bi ne smel biti.
Pa ako se take zasluge tako lepo priznavajo, zakaj ne bi Človek, ki je na merodajuem mestu iu pri merodajmh osebah dobro upisan, zakaj nebi gledal, da se njegovo stališče, na katero se je poj>el visoko nad vse druge učitelje, tudi vidno ne skaže. Napenja vse sile, tudi njegovi prijatelji somišljeniki in ščitniki, kako bi mu prisili naslov „direktorja". Zdi se mi, da je že dvakrat poskusil srečo, katera ga je prevarila, ali 'dosleden devizi: Kdor vztraje do konca, bode zveličan, on skuša po tretjikrat svojo srečo. Na temelju doprinaSdnih priznaoic, do-bitih pohvalnic, priporočbe gospoda nadzornika, ter tukaišnjh svojih uplivnih prijateljev, katerim je vedno vhjoo služil, usluge delal pri agitacijah in volitvah, na temelju svoje&a obširnega znanja, nadzorovati Btavbe, pa inukar bilo mej Šolskimi urami, na temelju vsega tega sklepamo, da bode takrat dobil dolgo saŽeljeni uaslov, in da s tem postane češčen človek, še bolj ko je bil do zdaj Mi mu ne zavidamo, pa da postane dvorni svetnik, ker prišlo-ca pravi : Komur Bog da službo, temu da tudi za to potrebno pamet. Samo jedno bi želeli, in sicer v interesu onih, kateri mu do te časti pomagajo, da skrbijo tudi zato, da bo tudi plača narasla, prema povišanemu dostojanstvu, zakaj — to bodo že vedeli.
Slišimo du Be gospod naduriteli strastno zavzema, da se odcepi občina Ilreška od občine Za-kotske v šolskih zadevah in da se napravi posebna Šola za nemške otroke z izključno nemškim poukom ; na ta način bi nastala meBtna šola z jednim razredom, ker za več razredov te nebi našlo dovolj otrok, in gospod nadučitelj postal bi direktor mecene jednorsziednice. Častitamo. O drugem učitelju nebi govoril, saj ga vsak dovolj pozna, če nebi bilo tudi to karakteristično, da je ta človek tudi ljubimec gospoda nadzornika in tukaj uplivne gospode, kateri so ga pa vender hoteli splaviti na bolje mesto, ko se videli, da mu je na Brežiških tleh že malo prevroče, samo da se ga rešijo, kar jim je pa spodletelo, in sicer po lastni krivdi tega učitelja.
Če sem se spočetka poh\aliio izreke) o šolskih poslopjih iu uravnavi istih, to vender tudi tukaj velja: nulla regula sine exceptione Da bi si pa človek mogel misliti, da je kraj tako prilično urejenih šolskih razmer vender še mogoče na ti šoli, katera se tako protivi vsem zahtevam dandanašnjega čaBa, da morajo učenci kapelske šole zavidati svoje kolege v črni Afriki, kateri imajo vsaj prostora dosti, pod košato palačo, ter lahko roke vsaj toliko gibljejo, da si muhe odganjajo. 230 dečkov in deklic upisano je v tej goli, katera ima samo jedno šolsko 8obo, ozko in nizko, prostorno k večjemu za 40 učencev ; tu se jih na nadrvi pred poludnevom in po p.»lud ne, po 100 in še več, tretjina jih komaj najde meBta v klopeh, drugi stojijo, čepijo ali klečijo okolu peči, sten, mej vrati in pred vrati in za to množico nastavljen je jeden sam učitelj, ki služi že trideset let na tem mestu, ter stori v svoji dobroćudnosti, kolikor mu mogoče. Uči otroke, kakor mora, prosi povsod že čez deset let, da se temu neznosnemu stanju že jedenkrat odpomore, vse zastonj. Pred 1 — 5 leti, ko mu je že gorelo do nohtov, ohrabri se in predloži brež-kemu okrajnemu glavarstvu preponižno pnšnjo, v kateri natanko dokazuje, da je to barbarstvo ne samo proti učitelju, temveč tudi proti učeči se mladeži. A vse ni nič pomagalo stvar, bila je odložena ad calendas greacas, in ostalo bode kakor je, ker tudi od sedanjega načelnika glavarstva in okrajnega šolskega nadzornika se ni nadejati, da bi Be stvar predrugačila. To se jim ne zdi potrebno.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 30. decembra.
(Konoc.)
V daljni razpravi o mestnem proračunu za 1. 1892. oglasi se mestni odbornik Hribar, trdeč da je mestni magistrat dosti storil za stranske tro-toirje. Danes more pevati pa zopet staro pesem, ter zahtevati, naj se isti gospodarji, kateri so zidali nove hiše, v smislu določil stavbene postave venđer jedenkrat prisilijo, da narede trotoirje. Posebno Rimska cesta je o taj zadevi skrajno nevarna in da bi imeli letos snežno vreme, zgodile bi se bile lahko že velike nesreče. Naj se torej mestnemu magiu \tu naroČi, da pozove hišne posestnike novo zidanih hiš, da še v teku leta na-
rede po postavi predpisane hodnike pred hišami, drugače pa naj postopa mestni magistrat proti njim strogo v smislu postave.
Župan g. G r a s s e I 1 i opomni da je ma-gistratni gremij že opomnil dotične hišne gospodarje, naj svojo nalogo, kar se t.iee trotoirjev, spolne. Da se ni zgodilo vse, kakor bi moralo biti, krivo je le sedanje slabo vreme in da je bilo razmotra-vati še vprašanje, h kakšnega materjala naj bi bili hodniki.
Mestni odb. Pire toži, da se na ljubljanskem gradu zmirom uničujejo nasadi, vsaj nad njegovim stanovanjem v gosjioda Kolrnana hiši na Mestnem trgu izruje neka ženska vse kar vidi. Nevarnost je jako velika in kaka katastrofa se lahko prigodi. Mestni organi naj se pouče, da posebno tudi nad gospoda Škaberneta hišo j)azijo.
Župan g. Grasselli odvrne, da je res nedavni naliv oškodoval nasade na Ljubljanskem gradu in da je bode treba popraviti. A poučevati mestnih organov pač ni treba, ker so že mnogokrat imeli priliko se na lici mesta 0 stanji poučiti.
Mestni odb. dr. Stare nasvetuje, naj se hodnik na cesarja Franc Jožefa cesti od hotela pri „Maticuu do hiše bankirja Maverja prenovi, oziroma razširi. Preozek je in vender hodi ondu največ prebivalstva katero se sprehaja proti Tivolskemu gradu. Sedaj pa, ko se bode otvorilo novo gledališče, bode potreba ta hodnik razširiti Se večja, ker sedaj ni mogoče v:č ko dvem osobam po tem hodniku hoditi.
Župan g. Grasselli naglasa, ako se hoče ugoditi nasvetu dr. Stareta, da bode treba odpraviti stari kanal, kar bode prizadevalo mnogo tro-škov, tedaj je vstaviti vočjo svoto v proračun za leta 1892.
Mestni odb. dr. Stare nasvetuje, naj se ustavi še 2000 gld., kar poročevalec g. Ravnili a r podpira. — Sprejmo se potem vsi nasveti. — Ljubljanskemu gasilnemu društvu dovoli se za nakup novih cevi, ker so stare že obrabljene, svota 700 gld.
Poročevalec R a v n i h a r stavi za finančni odsek resolucijo, naj se vender že dovrši <'rtež za mestno regulacijo.
Mestni odo. H r a s k y naglasa, da bi bilo pač umestno, da se vender izvrši mestni črtež za regulacijo. V ta namen naj se razpiše zopet drugo mesto mestnega inženirja s plačo 1400 gld. Dela ne bode novemu inženirju preostajalo. Treba bode izdelovati načrte za električno razsvetljavo, za n o v i m o s t i> r e k o Vodnikovih ulic vReselnovo cesto, za nove kopeli, za tržišče i. t. d. Govornik pravi, da, ko je omenil plačo 1400 gld., so se slišali nekateri „oho-klici" a temu nasproti mora naglašati, da inženirji v državnih službah dobe dosti boljo plačo, ko mestni inženirji, in da se bode onim plača še v kratkem poboljšala. Torej nasvetuje, naj se nastavi začasno drugi mestni inžener z letno plačo 1400 gld., dokler se mestni uradi ne organizujejo.
Mestni odb. Filip Zupančič se odločno protivi nasvetu j>rei/govornika flraskega. Novo nastavljeni inžener bi dosedanjim le postopati po-m&gul, tu je pa Cisto nepotrebno. Kaj j>a bode novi nastavljeni inženir vatvariti zamogel, zgolj rudeče črte v stare plane bode zarisal, torej ni nikakor potrebno, da se postopanje pri stavbenem uradu se pomnožuje.
Mestni odb. H r a s k y misli, da take izjave niso za javno sejo.
Mestni odb. Zupančič odvrne, da se je o delavnosti mestnega stavbenega urada že mnogokrat pritoževal v tajnih sejah, a ker je to zaman bilo (dr. Tavčar kliče : Pa v javno sejo to vender ne spada!) mora se pritožiti v javni seji. če se toži v jedno mer, enkrat mora vender priti rešitev teh neznosnih odnošajev.
Zupan g. Grasselli misli, da je sodba o stavbenem mestnem uradu prehuda in pretrpka. Gotovo je, da je pri stavbenem mestnem uradu mnogo zastankov, a to ima svoj razlog, ker mora stavbeni urad premnogo občevati z raznimi strankami, mora nadzirati razna naznanjena dela itd. Proti izjavi gospoda mestnega odbornika Zupančiča mora župan odločno ugovarjati, kajti ko bi bili uradniki, kakor jih je opisal mestni odb. Zupančič, ne smeli bi več službovati pri mestni občini Ljubljanski. Da ni mestni stavbeni urad ravno uzoren, je gotovo, ali pri malih močeh se tudi Bog ve koliko zahtevati ne more.
Mestni odb. Prose ne c misli, da drugi in-žiner ni nikako potreben in ako so nastavi že druga tehnična moč, naj bode nastavljena zgolj začasno.
Župan Grasselli opomni, da so druga stolna mesta in še manjša mesta dogovorila se s finančno upravo, da so nje tehnične sije izvršile taka dela, kakor je regulovanje načrta stolnega mesta. Tudi on, župan, obrnil se je na dotično merodajno mesto in nikakor ne dvomi, da bi finaučno ministerstvo ne ugodilo tej prošn;". Županu vsaj se je poročalo, da finančno rainistorstvo nikakor neče nasprotovati želji mesta Ljubljanskega in da bode radovoljno ugodilo, da izirše finančni organi to delo.
PoroČeralec mest. odb. Ravnili ar pravi, Ja načelno   ui nikdo  ugovarjal,  naj   se  ne ust*"* dolgo zaželjeni črtež za uravnavo mesta. Pre^ oziroma resolucijo pa umakne, naj se po
mestnega odbornika H r a 8 k eg a nastavi poseben inžiner, a o tem naj še prej razpravlja stavbeni odsek in stavi potrebne nasvete, kar mestni zbor vsprejme.
Nadalje stavi poročevalec mestni odbornik Kav ni ha r predlog, naj se organizacija mestnih uradov hitro izvrši. (Sprejeto jednoglasno).
Konečno nasvetuje poročevalec mestni odb. Ravnih ar, naj se vsa mestna poslopja, posebno pa Tivolski grad, popravijo.
Mestni odb. dr. vitez B)eiweis podpira ta predlog. Posebno treba bi bilo popraviti mestno hišo (rotovž) ter uhod predrugačiti. Napravila so se stanovišča v rotovškem poslopji, za mestno redarstvo in za prižigalce plinove razsvetljave. Teh prostorov v prihodnje treba ne bode, ker se bodo redarjem napravili po mestu okrog novi prostori in bode v nakupljeni Galletovi hiši prostora za redarstveno stražnico. Torej naj se lepi uhod v mestni magistrat zopet vravna in polepša v rokoko stilu, in naj se prizidovine podero.
Mestni odbornik Trček želi, naj se tudi ma-gistratna ura popravi.
Župan (i ras s rili naglasa, da, kar se tiče magistratnega stolpa, o tem pač ni govoriti, kajti slab je zelo in maje se in ziba. Najboljša ura, katera bi se v tem stolpu namestila, ne bi Šla prav. Torej treba novega trdnega stolpa. Ako se mestnemu stavbenemu uradu naroči, da popravi vsa mestna poslopja, potem bode gotovo tudi predlagal popravo frotovža, da se odpravijo spodnji zazidani prostori in da se zopet ustvari stari balkon na ma-gistratnem polopji. Sprejmo se potem vsi ostali predlogi na kar se zaključi javna seja.
Doi
mace stvari.
— (Slovensko gledališče) Jutri v ne deljo igrala   se   bode   burka  v 4 slikah  s petjem „Pojdimo   na Dunaj."   Ustopniua   je zuižana. Gledališki list prijavljamo na drugem mestu.
— („Glasbene Matice" moški pevski zbor) piiredi, kakor hiu > že naznanili, v čast žeu Bkemu pevskemu zboru danes zvečer v dvorani čitalnice „družhiaski pevski večer". Opozarjamo p. n. povabljeuce in sploh prijatelje domače glasbe, da je pričetek točno ob 8. uri. Taki pevski večeri utegnejo postati prav zanimivi in privabiti še marsikatero pevsko moč v kolo „Glasbene Matice", ki se tako lepo razvija na vse strani.
— (S i 1 v e s t r o v a veselica v Č i t a 1 -niči Ljubljanski) je privabila s svojim mikavnim vsporedom veliko in zbrano družbo v društvene zgornje prostore. Prva zasluga na jako po-voljnem uspehu gre izvrstnemu brzoslikarju Mira-L i v a - B e j u iz Ivahire, ki nam je napravil v čudovito kratkem času lepo sliko, predstavljajoče bijuvajoči Vezuv. Nade, ki jih je odbor stavil v potujočega umetnika, so se v polni meri uresničile. Naj bi sc kmalo zopet v Ljubljani pomudil. Slika je bila za znatno svoto na korist „Narodnomu domu" in „ Slovenskemu društvu" prodana. Zasluge za to ima v prvi vrsti trudoljubivi g. H. T u r k. Odlični 'pevci gospodje: Pavšek, Branke, Lilek,Dečmanso narodnemu občinstvu že itak od najboljše strani znani. Da so tudi ta večer drage volje s svojim izbornim resnim in šaljivim petjem jako dobro zabavali, je samo ob sebi umljivo. Hvala jim! Tudi vojaška godba se je resno potrudila svojo večjo nalogo izvršiti točno. Na svojem programu je imela tudi več slovanskih točk. — Po času in društvenim razmeram primernem pozdravu gospoda predsednika o polunoči, sledil je improviziran, a živahen ples, o katerem je večina družbe vstra-jala do blizu tretje ure popolunoči.
— (Silvestrov večer »Slavcev") v spodnjih prostorih čitalnice bil je prav dobro obiskali ia zabava jako živahna. Posebno ugajala je poleg pevskih številk vaporcda deklamacija g. N i-gr i u o ve, solopetje g Medena in komični prizor „Jiiri v Ljttbljani", ki je vzbudil mnogo smeha. Vrlo pevsko društvo „Slavec" sklenilo je prav ve-H'1'j staro leto ia pričelo novo leto z živahnim plesom, ki se je razvil po končanem vaporedu. Do pozue ure sukala se je vesela mladina, drugi pa so pri čašici vinca uazdravljali novemu letu.
— (Slovensko gledališče.)   Vsem nemškim   veseloigram je lasten  ta   nedostatek,  da so premalo zabavne.   To velja tudi o igri  „Strijc bogatin", katera se je sinoči predstavljala. Snov igri enfant terrible, ki očara hipohondričnega in dvajset let starejega strijca-bogatina, je že stara in obrab Ijena, vzlic temu unula jo je pisateljica še dosti spretno prikrojiti in so nam zlasti nekatere karakteristične epizode bile prav všeč. Glavna hiba vsej •m je pač to, da je silno razpredena in razteg-
-! v dolgih presledkih oJ dovtioa do dovtioa
premi8ljali smo, kako vse drugače bi bil francosk pisatelj to snov porabil. Igralo se je jako dobro. Gospa Borštnikova je] bila živa in prikupna Irma, gospa Danilova prav dobra Kamila, goapč. N igri nova jako ljubezniva Amalija, a za damo, katera se že bavi s posredovanjem zakonov — makari tudi brez sebičnega namena — celo preveč lepa; tudi gospč. Slavce v a nam je ugajala Gospod Borštnik pogodil je Julija Lavina izvrstno, takisto gre tudi pohvala ostalim gospodam, s kratka, predstava uspela je prav dobro. Posebno je še omeniti prekrasnih toilet v 3. dejanji. Gospa Borštnikova imela je balo atlasovo krilo s čipkastimi rokavi; gospa Danilova tem no rodeče bar šu novo krilo, katerega prednja pola je bila iz belega, s cvetkami obšitega atlasa: gospč. Slavčevaje imela krilo iz rožnobojnega atlasa, a gospč. N i g ri n o v a krilo iz rudečega atlasa, katerega prednja pola — bel z biseri obšit atlas — je vzbudila občno pozornost. Tako krasne toilete je na Ljubljanskem odra le redkokdaj videti.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") ima svoj redni občni zbor v sredo 6. t. m. (sv. treh kraljev dan) ob dveh popoludne v gostilni „pri Zvezdi". Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Rizui nasveti in interpelacije. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— (Okrajni mestni šo ls ki s v et Lj ubija ns ki) je odredil, da trajajo počitnice na vseh javnih in privatnih ljudskih šolah Ljubljanskih] zaradi epidemije ošpic in zaradi nastopajoče hripe do uštetega 17.dne januvarija t. 1.
— (Pri današnjem žrebanji srečk stolnega mesta Ljubljanskega) zadele so sledeče srečke ia sicer: Št. 64878 glavni dobitek 25.000 gld ., št. 69.162 drugi dobitek 1500 gld , št 43.977 tretji dobitek 600 gld., št. 55.921 četrti dobitek 600 gld., št. 31.427 peti dobitek 600 gld., št. 8525 šesti dobitek 600 gld., št. 54 066 sedmi dobitek 500 gld., št. 44.984 osmi dobitek 500 gld. in nadaljnih 142 številk vsaka po 30 gld. Poslednje omenjene izžrebane številke priobčimo prihod njič.
— (Draginjska d oklada državnim uradnikom ) Vesti z Dunaja javljajo, da je finančni mini sttr dovolil uradnikom zadnjih treh vrst, poslujoči m po mestih s 40.000 ali več prebivalci, draginjsko doklado letnih 120 gld. od novega leta naprej.
— (Občni zbor samostojnega kon je-reJ8keg» odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske) bode v ponedeljek 4. januvarja 1892. 1.
pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Vspored: 1. Poročilo o delovanji 1. 1891. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev po pravilih izstopivših dveh odbornikov. 4. Predlogi in nasveti posameznikov.
— (Vabilo na koncert,) ki ga priredi Litijsko pevsko društvo" v nedeljo, dne . prosenca  1892. 1. v prostorih g. J. Oblaka v
Litiji na korist društvu z nastopnim vsporedom: 1. Ant. Foerster: „Samo", moški zbor. 2. Hrab. Volarič: „Gospodov dan", mešani č veter ospe v.
V. F.: „ V mraku1*, samospev za bariton s sprem-Ijevanjem glasovirja. 4. D. Beriot: »Evezzosa sila Rosa", za gosli in glasovir. 5. Ant. Nedved : „Slovo", moški zbor s samospevom za tenor. 6. E. Titi: „0 uvertur a", čveteroročno igranje glasovirji. 7. F. S. Vilhar: „Mrtva ljubav", mospev za sopran s spremljevanjem glasovirja. Viktor Parma: „Eno devo le bom ljubi č ve ter o spe v. 9. Ant. Nedved : „ V e n e c slovanskih pesni", moški zbor. 10. „Prostaz abav a". Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Ustopnina za podpornike prosta. Neudje plačajo 30 kr. za osebo in 60 kr. za rodbino. Preplačila se hvaležno sprejemajo.    K obilni udeležbi vabi najuljudnejo
odbor
— (Stroje iz tovarne v Dvoru,) ki ?e prenehala, prodal je knez Auersperg večinoma to varni v Štorjah pri Cel ji za 90.000 gld. Za delavce, ki so prišli ob kruh, ustanovila se je sicer penzij ska blagajnica, a odškodnine so primeroma le majhne, kakor smo že jedenkrat poročali. Poslopja pa stoje prazna. Bode li nova železnica vzbudila v življenje kako drugo podjetje, je še negotova stvar, a želeti bi bilo.
— („Hralno društvo" vGorenjem Lo gatci) priredilo jena Silvestrov večer v društvenih prostorih veselico  s tombolo in petjem. Udeležba bil« je nepričakovano — slabn, a tudi program se
mm
na aa-
8.
u
ni z vrši I točno. Je-li temo narok slabo vreme sli — slabe razmere, je nekaka uganjka, katero rešiti bode v atanu ne le odbor, nego tudi — stro? opazovalec. Cas bi pa bil, da se te razmere zboljšsjo!
— (Vipavska čitalnica) imela je 31. dei cembra 1891 svoj letni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni: Gosp. dr. Josip Kenda predsednikom, g. Matija Erjavec podpredsednikom, g. Hrabroslav Jamšek tajnikom, g. Ivsn Zupan blagajnikom!; dalje gg Ivan Nosan, Ivan Može in Radoslav Silvester za odbornike. Iz poročila^predsediikovega pometi je, da je imelo društvo v pretečenem letu 19 časnikov na razpolago,, in sicer 14 slovenskih ter 5 neuških. Sklenilo se je tudi, da se na novo naročita Usta: .Slovanski svet" in .Novice".
— (Strajk mej rndarji v Zagorji) *f je baje pričel danes in sta se odpeljali popoludne dve kompaniji vojakov v Zagorje
— (Žalostno.) V Gelji bili so te dni obsojeni pri okrožnem sodišču trije dijaki Celjske gimnazije 14 do 15 let stari zaradi tatvine na več« mesečno težko ječo. Kaj bode iz teh mladeničev, ko prestanejo svojo kazen ? Res žalostno !
— (Odbor .Slovanske čitalnicevMa-ri boru") sestavil je za letošnji predpust ta-le program: 17. prosinca 1892. plesni vencek, 2. svečana 1892. Prešernova alavnost (koncert). Na-tančneji program te slavnosti bode se pravočasno naznanil. 14 svečana 1892. plesni venček. 28. sve* čana 1892. šaljivi veter plesom. Razven tega bode v čitalnici vsako soboto streljanje na tarčo, in vsako nedeljo proBta zabava.
— (Glede na visoke vinske cene) raz-pošiljajo okrajna glavarstva na Štajerskem oklic na županstva in žandsrmerijska postajna poveljništva, da strogo pazijo na vsako protizakonito ponarejanje vina ali razprodajanje ponarejenih vin, katera je pri prodaji kot taka naznaniti. Oklic omenja raznih vrst ponarejenih vin, ki se nikakor ne smejo prodajati kot pristno vino.
— (Uripa na Koroškem) se razširja prav zelo, posebno v Celovcu je veliko bolnikov. Dozdaj se je zabeležilo okoiu 400 slučajev, ki pa k sreči neso nevarni.
— (Srednjeevropski čas v Trstu.) Od novega leta naprej naznanja se v Trstu poludne za 4 minute 57 sekund prej nego dosedaj z navadnim poludanskim strelom. To je namreč zaradi u vedenja srednjeevropskega časa, po katerem velja za naše kraje poludne meridijana, ležečega za 15 0 zapadno od Greenvricba.
— (Božičnica otroškega vrta družbe 8v. Cirila in Metoda v Rojanu) vršila se je prav lepo. Občinstva bilo je obilno iz Rojana in iz Trsta. Podružnice predsednik g. Martelauc pozdravili je vae navzočne. Ves vspored vršil se je gladko in točno in zaaluii posebno {zahvalo za to marljiva vrtnarica gospica J. Fabijanijeva. Obdarovanih je bilo z obleko 55 otrok, ki so dobili poleg tegs, kakor tudi ostali otroci, vsak malo vrečico s sadjem in sladčicami.
— (Nova ploskovna mera.) Kakor znano, vpeljala se je z novim letom uradno metrična mera tndi za ploskve in površja. Metrična dolžinska mera se je zaradi svoje praktičnosti in jednostavnosti kmalu udomačila, ali težje pa pojde b ploskovno mero. Že sploh je težko predstavljati si pravo velikost kvadrata, ali pa zemeljskega površja, ki je na kaki karti narisano. Treba je namreč dolžinsko število vedno samo s seboj pomnožiti, da se dobi potem ploskovno svoto, če ima n. pr. dolžinski rni-rijameter 10 kilometrov, bode imel ploskovni miri-jameter 100 kvadratnih kilometrov. Najmanjša ploskovna mera bode od sedaj naprej kvadratni meter (1 w»a), ki je skoro štirikrat manjši nego kvadratni seženj. Sto kvadratnih metrov se imenuje ar in sto arov pa hektar (ha). Sto hektarov dajo zopet jeden kvadratni kilometer (1 bi") ia sto takih jih gre na jeden kvadratni mirijameter (1 Mm*). Ali nasprotno: jeden kvadratni kilometer ima v sebi 1,000.000 ma, ali pa 10.000 arov, ali 100 hektarov. V primeri s staro mero bode sedaj obsegal lm* « 0278 □ sežnja, 1 ar = 27*804 □ sežnjev, 1 ha xa 1 oralo in 1180364 □ sežnjev. Nasprotno meri: 1 □ seženj = 3'6 m\ 28 □ sežnjev a 1 ar, 1 oralo as 57 arov in 54643 m*, 2 orala = 1 ha, 15 a in 9-285 m«, 1 □ milja = 57*546 ali nekaj ve« kot pol kvadratnega mirijametra.
— (Železnica fiz Travnika preko Liv na v Dalmacijo) bode se baje začela graditi še to leto.
K w
Telegrami „Slovenekeiini Narodu":
Sofija 1. j»nnT«n)»- OdnoNl mej Bolgarijo in mq Porto »<*<> mč sprememl.. Turški Evlav-komi««- Keš.d-paša bil pred nekaterimi d.evi pri »'dijenc. pn knezu in po-
tem pri srireji. ■ "
Rim J* Januvaria. Novoletni vsprejem v
Kvirinak ^»>od J'*6; ure- K[alj P0' udari al veliko udanost Italijanov za ustavo in
za kr*1evsko hišo* Nadeia se» da Bč bodo vsprej«le trgovinske pogodbe in da bodo koristne narodovim interesom. Politični položaj Evrrpe je takj da se sme pričakovati miren raz-oj pričetega dela.
Pariz 1|. jauuvarja. Pri vsprejemu diplo-zuatičnega zbofa rekel Carnot, da republika, če tudi si je f zavesti pravic in tradicij Fran-ni navezana na politiko miru in mejnarodne sl^ge. To želi, da vzemo na znanje vse vlade
jannvarja.   Kraljica Natalija in   namerava tam
o slano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čistoće pile,
skufteno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 ikatljica a 16 pil velja 16 kr., I zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-I »njem se jako svari. — Zsehtevsa) 1 are eno Men-Htein-ove Ellsabetne pile. — Pristne bo samo, će ima vsaka fikatljica radeoe tiskano nafto protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in nafto firmo: lekarn« „prl sv. Leopolda", DbmmsJ, mesto, Kette der Spleicel- and IMnukengasee. - V Ljublaal ne dobivajo pri gosp. lekarjl «3. l?l«eoll-Jl. (949—8»
Pariz L
kupila je graščino Biaritz stalno nastaniti se.
Bruselj 1. januvarja. Kralj obolel na hripi, vender njegovo stanje splošno povoljno.
Madrid 1. januvarja. Uradni list prijavlja novi cirinski tarif, ki stopi v veljavo 1. februvarja.
Budimpešta 2. januvarja. Glavni blagajnik Piussicli domovinske hranilnice, ki je poneveril 60.000 v denarjih in jeden milijon rente, se je ustrelil.
"VoitsberK 2. januvarja. Rudarji v Voitsbergu in K&liachu pričeli štrajk.
Kazne vesti.
* (Hripn) razširja se po gornji Italiji vsled deževnega in vlažnega vremena prav zelo. V Milanu je skoraj ni rodbine, ki bi ne imela kacega bolnika. Število umrlih se je skoraj podvojilo. Blizu Bergama v dilini Brembane je hripa posebno huda in je na stotine bolnikov ter jih mnogo umrje že že nekaj dni 'potem, ko so oboleli.
* (Velika železniška nesreča) pripetila se je blizu postaje Kosovo na ruski progi Brest-Litevsk-Smol^nsk. Ekspresni vlak zadel je ob neki vojoški vlak in je baje 20 osob mrtvih, ranjenih pa nad 100.
* (Berolin v megli.) Zadnje dni decembra bila je v Beiolinu taka megla, kakor znana Londonska in sd je pripetilo več nesreč.
* (Krvoločen begun.) V Egeru pobegnil je štabni vodja J. H. od 73. pešpolka zarad raznih kaznivih dejinj. Žandarm A. H. zasačil ga je v neki bližnji gostinci in ga hotel odvesti v zapor. Mej potom ustreli je vodja z revolverjem na žandarma, ki se je zgrujlil težko ranjen. Begun zbežal je potem na pokopališke in se tam ustrelil.
* (Eksplozija parne cevi.) Preteklo nedeljo razpočila se je parna cev električne razsvetljave v Palais Koval v Parizu, ki oskrbuje dva gledališča z električno lučjo. V obeh gledališčih nastala je namah popolna tema in se je moralo prenehati za 20 minut s predstavama. Občinstvo ostalo je mirno na svojih setiežih in se pokazalo jako hladnokrvno. Kurilec pri stroji bil je vsled eksplozije težko ranjen. J
* (Ni sreča na železnici.) Blizu Ha-etingsa na tovo-Jorški centralni železnici zadela sta dva brztvlaka. Spalni vagoni so se vneli in je bilo mrtvih 10 potnikov, ranjenih pa nad 20.
* (Celo Parižanom bilo je preveč,) kar se je (predstavljalo pretekli teden v „Theatre moderne" vi Parizu. Zadržaj igre bil je tako škandalozen, da ho razjarjeni gledalci hoteli pisatelja linehovati. Direktorja dotičnega gledališča pozvala je policija, da se zagovarja.
* (LA n c h o v a n j e.) Dvajset našemljenih mož udrlo je y jetnišnico v Dewittu v Arkansasu v Ameriki in so ustrelili z revolverji "tri jetnike, ki so bili v preiskovalnem zaporu zarad poskušenega umora sopjoge jednega iz mej napadalcev.
št. 17. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 457.
V nedeljo dnč 3. januarja 1892.
V dvorani  I^.Jixl>l|u.*i**lc«-> <Mt**Inice.
POJDIMO NA DUNAJ!
Barka v Štirih slikah. Poleg francoskega „La Cagnotte" za slovensko gledališče priredil I. Ogrinec. — Reži ser gospod Ignacij Borfitnik.
Brus poje uložko kupletov.
Prva slika: Obletnica.
os o B Bi
Lipe Krtavec, ekonom — — — — gospod BorStnik. L.zabeta, njegova sestra   — — — g. Borštuik-Zvonarjeva. Helena, njegova hči— — — — — gospa Danilova.
Žnlec, lekarnar----— — gospod SrSon.
Cvenkovič, trgovec z želodom— — gospod Urbančič.
Pavel Pravičnik, aktuarij---— goBpod Danilo.
Dejanje se vrSi na Vrhniki, Draga slika: V Dianiajaltl goatlluicl.
0SOBE:
Lipe Krtavec------gospod BorStnik.
Lizabeta--------g- BorStnik-Zvonarjeva.
Helena--------gospa Danilova.
Žulec —--—-----gospod Sršen.
Cvenkovič    — —--■---gospod Urbančič.
Edvard, prvi natakar — — — — goBpod Sturm.
Jean, točaj    —------gospod Karlič.
Sodni sluga — —-----gospod Oblak.
Tretja slika: Pri *»<lI*<•!■.
o 8 o BE :
Lipe Krtavec ----------gospod Borštnik.
Žalec — — — — —-------gospod SrSen.
Cvenkovič    — —--------gospod Urbančič.
Edvard   — — — — — — — — — — gospod Šturra.
Bras. aktuarij   —-------gospod Perdan.
Prvi   \     j-,        —-----gospod Bergant.
Drugi j 80dni sluea------gospod Oblak.
Gospod   — — — — — — — — — — gospod Mulić.
Četrta slika: V /itvodil MkrlvuoNtlj.
OSOBE:
Lipe Krtavec     — — — — — — gospod BorStnik.
Cvenkovič     — — — — — — — gospod Urbančič.
Žulec — — — — — — — —  — gospod SrSen.
Lizabeta ■— — — — — — — — g. Borštnik-Zvonarjeva.
Helena     —--— — — — — gospa Danilova.
Pavel Pravičnik--— — — — gospod Danilo.
Srečko Skobec, posestnik zavoda     gospod Lovšin.
Adam, njegov pisač  —--— — gospod VerSec.
Bras  — —  —--—--— gospod Perdan.
sapnlh organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
GLAVNO SKLADlITl__
------JlT
lajolsnjs
lula*
ki se rabi nspeino sama ali z gorkim mlekom pomešana. (1—V Ima miloraztopljivi. osvežujoči in potnim joči upliv, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo.
O) Pokov!
(Q8 Bratje pevci „Slavc.a" vabijo se jutri v nedeljo 3. t. m. oh 10. uri v goBtilno k „Virantu" radi važnega posvetovanja. Nkli«*«folji.
ar Anathjrioova ustna voda ia zobni prašek 9
ohrani ustaj krepČtt   čeljustna meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna skatlja sobnega  prfska 20 kr.;  12 steklenic 4 gld.; 12 škateli samo 2 gld. (81—160)
Lekarna Picioli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila ae kvrSujojo z obratuo pošto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI IW
■tojl
za vso leto 4 gld. BO kr.; za pol leta 2 gld, 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so * Uiitoljitiils
30. decembra: Pranja Jelovšek, /asebnica, 83 leti Vegove ulice št. 10, mitrasuiuB.
31. decembra: Ivana Vidranr, ka.?4arjeva hči, 1 '/< lota, Črna vas št. 30, bronohitis. — Jo-i p Furlan, kajžarjcv sin, 5l/i lot, bv. Petra cesta &t. 51, bronchitU. — Jožefa llerbst, zusebnica, 8f» let, Dunajska centa št. IO, roalttsiuus. — Neza Golob, dekla, 60 let, marasmust — Jane« Ižauc, umirovlj. stražnik, 80 let, Židovska steza ftt. 4, inaraainu.s. — Krna K cliter, paznikov sin, 6 let, Hrenove  ulice  št.   13, croup.
Meteorologično poročilo.
Dan II	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
o a> •o »4 eo	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	730-5 m. 730-1 m. 739-1 mm.	1-2° C 7-6° C 6 2° C	brezv. si. jzh. si. jzh.	megla jasno obl.	000 sn.
a 08 •**|	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	728*4 stn. 729 0 sto. 731 -2 mm.	6- 8« C 7- 2« C 5-4«C	si. jzh. si. jzh. si. jzh.	obl. obl. obl.	181 »s. dežja.
Poslano.
MUTUAL"
največja in najliogate]0a zavarovalnica na svetn.
Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti.
Garancijski zaklad <io64-3)
3673± milijonov goldinarjev a. v.
Skoro T'O milijonov   -£ol<lintir-j«v več, kakor vsiika druga zavarovalnica.
Avstrijska filijala,
koncesijonovana  od c. kr. miniHterstva in jednakopravna z d* miru"- i m i društvi.
Zaktinltaa kavcijn in vnv rezerve avstrijskih zavarovalnin naloieuc ao v A \ Mri ji.
I^i-iiitieva tbtm lO.
Društva Je pred mesecoin dnij lastniku police številka 978.1il7 laro^ilo clieck na funtov slerllngov 1099.1» kot dobiček zu I. 1891,
Ta polica izdana je bila I. IH8B. za funt. st. 10.000 po petletnem dividendneui nnćrtu. Takih izidov ne more imveatl nolieua urim« obNlojcea savaruvalnies.
Od IVOJe ustanovitve pa do 1. januvarja 1H91 izplačala je ..MITI Al." Iitstnik. in polic već kakor 760 uillijauov KOltllnarjcv iu sicer 209 milijonov za deleže otl uoblčkM.
Leta 1890, dubili so lastniki polic na deleže od! dobička tt.9U>M.»ftU> goldinarjev. (1119—2)
tieueraluo ravnateljstvo za Avstrijo: IDvinstj,  I.. XjOlolco-witz;plaLtz 1.
Glavni zastopnik za Kranjsko:
ALOJZIJ bSNČSS
v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu.
Mejnarodna
PANORAMA
t986-34) V Ljubljani
na Kongresnem trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. uro zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer
l m! opni na za osebo SO kr.   O ustopnic so dobi za 1M> kr.   Otroci lO kr.
Jutri v ucileljo dne 3. iu v poiiefleljelc slu« 4. Juiiuvarju IH02:
Hipne slike iz Pariške svetovne raz« stave 2 Eiffelovim stolpom.
Prvi oddelek.
Srednja temperatura 5"0° in 6-1°, xn 7-9° in 9 0° nad normaloD.
2D-o.3TL3jsls:SL "borsa dno 2 januvarja t. 1. vfteraj
Papirna renta.....gld. 92-7.r)
Srebrna renta.....„ 92'30
Zlata renta.......109f>f>
6°/0 marčna renta ... „ 102-40 Akcije narodne banke . . „ 1012 — Kreditne akcije   ....    „ 291-75
London.......„ 117*65
Srebro.......,      —'—
Napol........„ 935
C. kr. cekini....., 5-ftK
Nemške marke.....57*95
4l/„ državne sreike iz 1. 1854 .    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864   .  .    1O0   „ 179 Ogerska zlata renta 4%   .   .  .       ... 1C6
Ogerska papirna renta 5°/0......101
Dunava reg. srečke 5% . . . 100 gld. 121 Zemlj. obe. avstr. 4«/i70 zlati tast. listi .   . 115
Kreditne srečke......100 gld. 185
Rudolfove »ručke10 „ vO Akcije anglu-avstr. banke . . . 120 , 153 Tramway-dru8t. vel j. 170 gld. a. v.....220
danes gld. 9295 „ 92-55 . 109-50 „ 102-40
h 1013-„ 292-75 h 11795
9-35V, 5-59 . 57-97'/, 134 gld. 50 kr. 70 , 20 ,
50 „
50 "
f;2 !
za kopita in parklje.
Patentovani okćvi       < 1010—7) za parklje volov za leto in za zimo
in KKcr za težke in lahke goveiliie pasme.
Patentovane podkve za konje z nadomestilnlmi nasadi.
Podkve za tovorne  in vozne
konje, lovskn, jahalna   in dirkalna železa. Patent, podkve z gumijevimi nasadi in poveznimi
nlogami itd. ('ara p u a železa,
hodna železa, žeblji za kopita in parklje,  podpore za kopita iz železa in jekla, vojaško-oblastveno   predpisane podpore,  patentovane  H podpore, patentevano podporo z gumijevimi ulogami.
•Tonike in kopitno razpredelnice pošiljajo zastonj infrankovano
M. HANNS sinovi, Dunaj, l„ Straurhgasse 2.
3398
■a,
Mlad, marljiv
vrtnar
si mere takoj brez posebnega kapitala zagotovili samostojno Rtalno eksistenco. — Vet je izvedeti v upravništvu „ Slovenskega Naruda.*4.        M (2—1)
ini ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Šlpeka Tfl ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let autoritete, ker odpravi vsako nepri rojeno gluhost uklanja takoj slab posluh, ušesni tok in vsako ušesno bolezen: dobiva se proti dopoSiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstm-Ogcrski franko-vano po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni g. A. nt. K ogla in v mestni lekarni g. M i 11, le rja v Zagreba; nadalje pri Za-nutti-ju v Trstu, Jožefu C r i s to f o 1 e tt i-j n v GOTicl ; Antonu Mizzano na Reki, — na Ihinaji pri e. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu  št. H in
Eri lesarju T w e ni y - j u , Mariahilferstrasae 106.— Pristno lago se dobiva samo v steklenicah z utisnenirn napisom
c. kr, sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. ('X2>
4 I
stanuje (S7y—13)
Mpri Maiicu", II. nadstropjef št. 25 26.
Onlinujr vsak  dan  od '.<. —1*2. ure dopoludne in
od 2—IS. ure poporodne.
Ob -nedeljah in praznikih od !*. — 1. ure popoludne.
\it jnovefše in na j bo l j**t* umetnih ■Oboi i j in sob« — \ ttil»ol j««> In trpežne plombe > zlnln In platinu Bit »prednje »obe,  |m>«,|i Klcnjeii«'   plombe povsem iu
■leritKloeno tuke, kakor mo solijo. X» vh» ileln in  opernelje se £iirntilirn.
200 veder belega boljšega vina
iz leta 1890. in 1891., potem 10 veder dobre črnine burgundske, zrele za steklenice, je po ceni na prodaj tudi na malo.
Več pove gospod postajski predstojnik v Reichenburgu ob Savi. (ins-2)
88 ^s^si3s^R%sss tiBL ^"^^
za nesrečne žrtve samooskrumbe (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo
Dra Retau-a
hebeohrana.
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trp-na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njei govi pouki rešijo vsako loto na tisoCe bolnikov gotove smrti. Dobiva so v založni knjigarni „Verlag s-Magazin R. F. Blorey v Lip-skem (Saško), Ncumarkt 84", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—2)
a ni več! =
Muro iu prelsknseno domine zdravilu so
pristni
"'J'   "9t yyil»WIE*' 1 ki prese-
%&>*^ netljivo hitro uplivajo
proti kašlju. Iiripuvosli, r.usli-zenju i. t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov jo porok za uspeh. Paziti je torej natančno na ime OxA*w Vietzt' in na .,*■«'!>«#«*» anantko**, ker se prodajajo posnetki, ki so brei vrednosti ali celo
škodljivi. — V /.*«/njili a 2» iu lO kr. <.lavna zaloga: l.eUar F. Križan, Kroinerlz. Zaloge pri  vseh lokarjih in trgovcih s špecerijskim blagom.   V Ljubljani   pri:  1 . pl. Trnkoesj) -jii, lekurju in I.. tireeel-im, lekarju.   (918 15)
I66e
vešča, urna
UUo ulici in
brzojavna opraviteljica.
Zmožna nemškega in slovenskega Jezika, dobrega vedenja in lepe    hitre pisave.  Plaća m dogovoru — Prošnje kojim so dekreti,  spričevala in foti«raftja Dril dejati  pošljejo  naj  se na  „Slovenski Narod" pod fiifro »rag*«*_(U29-2)
Zenitna ponudba.
Star sem 30 let, nekoliko premožen in ft?
želim dobiti nevesto, katera ima tudi nekaj £
premoženja, ako je tudi stara 50 let. t%j
Resne   ponudbe  vsprejecia   upravnistvo E
„Slovenskega Naroda" v Ljubljani.   (1103—3) £
Ak» imnte
piitiko, 3krnino, skbe živce, nevral-gljo, lsohias, slab« cirkulacijo krvi, uorvozuo-slah zoltd.ee. kongestijo v glavi, ako vas je padel mrtiid, ako nemate spanja, uq imate bolečino v hrbtu, hrbtno susloo — zahtevajte tltetrovano brošuro o s častnimi diplomi In t zlato svetinjo v Kolonji, AVelsu. Stuttgii tu odlikovano in v Avstro-Ogorski c. iu kr. izključno priv.
galvan -elektro-magnetičnii uplivajočo
frotimo pripravo.
Brošura razpravlja o uplivu, |>orabi in uspehih te priprave. — Priprava volja 12 gld. — 11 u stro van o. brošuro z natančnim popisom poraho po&ilja se fran-kovano in zastonj \r. tovarno izumitelja. —lfi)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
DUNAJ, I., NehulerMirartMO I*.
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča .svojo "bogato ZSulOgf©
|j štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kopanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
sploh V»ega v 1«» nI roko s|ia«l;i jn••<-»a blaga.
nza.e (416-.-J7)
w Jp vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni.
Nedoseženo!
Eneipp-ova sladna kava
risi« ali z
Oelz-ovo kavo
pomešana, je /drata. eeiiena kava, fino duhteca, kateri je dajati prednost pred drago, trovilno bobovo kavo. — lam-ipp-ova slad na kani je pristna, ako se prodaja v rudečib, čveterooglatih zabojih z variioatuo Kimmko, kakor
je tu natisnena. (1006—4) 4selK-ova kava Iv a našo firmo.
Hvatfe ®4tm ? Bregene«
od veleč. gosp. župnika Sob. Kneipp-a za Avstro-Ogorsko Jedina privil.
tovarna sladno kave.
Dobiva 86 v vseh boljših trgovinah s špecerijskim blagom.
Zastopnik za Štajersko in Kranjsko: Anton Stadler v Gradci.
Naznanilo otvoritve jermenarske in sedlarske obrti.
Slavnemu občinstvu ljubljanskemu, mestni goBpodi, gg. uVoSčkonii in Bpost. posestnikom z dežele usojam si uljudno naznaniti, da sem z lanasnjlm dnem otvorll ua
sv. Petra cesti si. »4
jermenarski I sedlarski obrt.
Izdeljujem vsakovrstno konjsko upreino In opravo **Jeto, J*J-mena za »troje na pdr, kovoege itd., sploh vsa v Jermenarafcojrtroao vštevalo&a se dela iz trpežne tvarine in solidno.
Vsakovrstne poprave in prenavljanja izvršujem točno m Po «o-^
goce nizki ceni. j   /1130-2)
V obila naročila se priporoča | v
Franc Velkavrh,
jermenar in sedlar, sv. Petra cesta štev. 34 v
9
Pememba lokala.
Že s let obstoj«** in dobro znana
prva ivstrijska anončna pisarna A. OPPELIK
je odslej naprej fjtiiiij9 mesto. <ilr«naiifcerga»i*e 12
(na oglu lekarne, Singerstrasse 15) in s priporoča v točno oskrbovanje inseratov vsake vrsi za vse Dunnjske, tu- in inozemske liste, kole-d .rje itd. itd. po nizkih cenah.
i     — Ceniki in prorn/nnl zastonj. -
UBERALl VORR
DAIUEN
o ro
Preo bleke^^^l ^Popravila.
•o8***
SUCHARD
NEUCHAIEl(SCIIWBZ|
LEICHTLOSLICHER CACAO
A . . ■ i, r >j. i)   ■    1 K°   .COTA.SEN       Ni r. K i U ,T f t •
puškar
v Borovljah (*?erlacli) na Uoroškom
izdeluje in prodaja vsakovrstno novo pnitke in revolverje ter vse lovske priprave, ptUronc ter drsno
streljivo po najnižjih conah. — l'uške so vse pre-Nkušene  na ces. kr. izkušavališči  ter zaznauienovane z znamko tega zavoda. (17f)—$f>)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
J. KAPSCH
juvelir na  Prešernovem  trgu v Ljubljani
usoja se sv jim častititn prejemnikom in slavnemu občinstvu naznaniti, da je svojo
trgovino z zlatnino, srebrnino in dragocenostmi
premestil v vojo lastuo hišo
'iiji, Presaišrnoveiii tVjBfii-
Zahvaiuje so za dosedanjo naklonjenost in za veliko zaupanje, priporoča Be i |i nadalje v mnogobrojna naročila, zatrjujoi točno in vestno izvrševanje. )
_ Vstim svojim naročiteljem veselo novo leto! mat—
S spoštovanjem
J. KAPSCH
(1139-2) juvelir.
>.a* Ls     fti o.
Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z dne 12. decembra 1891, štev. 10430, odredi se s tem
v zapuščino dne 23. decembra 1888 umrlega gosp. Aleksandra Dreo-ta v Ljubljani spadajočih in dosedaj deposithunih If* dragocenost i j
na dan 4. januarja 1892. leta
od 9. do 12. ure dopoludno in od 2. do 5. ure popoludne v pisarni podpisanega sodnega komisarja s tem pristavkom, da se bodo posamezne stvari tudi pod eenitveno ceno proti takošnjemu plačilu oddale.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1.891.
Ivan Gogola
c. kr. notar kot sodni komisar.
L Luser-jev obliž za turiste.
Goloio in liilro upli-vnjiče sredstvo proti
kurjim i. «-e*«ui,     S ~ -      ^ ...
tuli eni ia t cd-        \r. ... platin, petah in j&jT V,',ku
dtugiiu trdim  >^J^ _ pnzi.alnih
praškem ~s P'8*:"1, 1° na
kože.     S*S§^nft ',f?le'1 v
:lavni rapoiiljalnicl; L- Schwenk-a lekarna
A    &X tf)24) Moidling-DunaJ.
Pristen sumo, če imala navod in obliž varstvriio znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj  se pazi in favrne vse manj vredne ponared.be.
Pristnega imajo v l.jiil>-Hiinl J. S\v<»boda, U.pl. 'l'riikoczy, G. Piecoli, L. GreoehV lludollnvem S. pl. Sladovi«, F. 11 .lika ; v Kamniku J. Močnik;
v <viovei A. Egger, W.
Thurnm-ald, J. Himba-cher; v Brexah A. Aich-irifrer; v Trgii na Koroškem) C. Menner; ▼ ■telj iiU h P. Scholz, Ur. K. Ktltnpfj v (.oriei G. B. Pontoni: v lloltv liersru A. Untli ; v lira 11 j: K. Bavoik; v Kad* 0. i- Anilrien; v Idriji Josip Warto; v ICimIoi I |lei A. Rohlek; ■% C^elJI J, Kupferschmid.
X
epremočne
vozne plahte
različne velikostpin kakovosti ima vedno v zalogi ii jih daje po ceni (8t>o—11)
špediter e. kr. pri v. Južne seleanlre. v Ljubljani, An l^uuajskl eesti »t. 15.
Dr, to životni balsim
je nnd .'JO let ziano, probavljanje in slast pospešujoče in uapeujiuja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče \
domače sredstvo.
Velika steklenici I gld., mula
60 kr., po post 20 kr. ver. Na vseh dolih z.aVijnine io moja tu dodana, zakonito varovana varstvena aiumka.
Zalege skoro v Vteli lekarnah Avstro (»irske.
P
um se tudi dobi
raško unitersalno domače mazilo
To sredstvo jpspeSujo prav izhorno, kakor sve-dočijo mnoge skikoje, cistenje, zrnjenje in lečenje ran ter pole; tega tudi blaži bolečine.
V tikat Ijieah po *tr> kr. iu 25 kr. Po pusti 6 kt. vee. Na vseh delili zavejnino je moja tu dodaim/.ako-nito varstvena zn&mku.
Glavna asetlogra,
B. FRAGNER^ Praga«
It. 203-201, Mala Mrana, lekarna „pri črnem orlu". r^Po&tua razpošiljatev vsak dan. m
,,K zlatemu državnemu jabolku".
J. PSERHOFER
lekarna na Dunaji.
univerzalni svalki irr;::!:^
I. okraj, SingGPstrasse 15.
Kri čistilni svalki, poprej
je jako mnogo boleznij, pri katerih oe je dokazala izvrstna zdravilna moč teh svalkuv. Ti Bvalki znani su že već desetletij, nHSvetovani eo od mnogih rdfavnikov iti malo je familij, katere nimajo vsaj malo zalogo izhorneg* tega domačega zdravila.
Ti svalki veljajo:   1 Nkafljicm a l!i avalki 21 kr«,   1 /»vo>j m ii ikatljioaiiii
1 ^ kr., ako »e pobija nefrunkuvauo po povzetji 1 IO Kr. Ako se dotifna svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkuv 1 gld. 25 lir, 12 zavoja
2 gld. 30 kr., 8 zavoji 3 gl<i. 3Ti kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev fi^-gld. 20 kr., 10 zavojev 0 gld. 20 kr.   (Menj kakor jeden zavoj *e ne pošlje)
Prosi se, zahtevati izrecno .J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke"
in bftv.it] na lo, da je na pokrovu vsake škatljice  zapihan, kakor na poučnem  listku, podpis
J. Psetkofer In slo«r mdeče.
Ozeblinsko mazilo lončić 40 kr., s tranko-
vanc pošiljatvijo 43f> kr.
«.4 a... rmlr 7,,i »uhod , liripavost, krčni irpOtCeV   SOa   kapelj Itd. I steklenica fO kr.
Americansko protinovo mazilo, Prašek za. potne noge,
kovano dopošiljatvijo 75 kr.
Grolžunovo mazilo.
frankovano dopoSiljat-
v vijo <>5 kr.
Življenjska esenca (Praške kap-
ira l>rot' pokvarjenemu želodcu, slabemu pre-1CB   bavljanju itd. Itd.   1 steklenica 22 kr.
1 steklenica 50 kr.
Angleško čudežno mazilo, Prašek za fijakeije, K; i
frankovano dopošiljatvijo i>0 kr.
Tanokininova pomada kr&?^
boljšo Bredstvo za lase, 1 jaška 2 gld.
Univerzalni obliž SSš SSaffni;
uljesa itd. I lonfič 60 kr., s lrankovano dopošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol ftoi^S
borno domače zdravih* proti vsem posledicam pohabljenega prebavljenja:  1 paket 1 gld.
Kmeti tu naznau|euila lsdelkov so ua prodaj tudi ho vse druge pi» n vsi rljaklli «-nsui-kih uasnau|eue tu- In luoieiuiike f'ni-iiiu<evtieiie Mpecljalltete iu mu tMe, ki Hluča|iio uIho v sal«s;l, n a rt> e »j o (orno in ceneno. — Posiljatve p<> poMti »e točno Izvršujejo, ako Ne denar naprej pošlje, veeja naroellu w>' odpravljalo tudi po pošineni i>ov/tt|i.
Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. dt)5i-4)
1]
20110997
FAJ
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča sc častitim damam. Dame v drugem stanu dobo za samo 9 gld. dobro  brano In popolno oskrbovanje in
sicer za 0 dnij. (1095—1) Z odličnim spoštovanjem
Emilija Nasko
udova, liri zdravnika, izpitann babica, bospodike ulico št. .t uhod iu zvonec je t ud i v Židovskih nlicah št. 4.
i ANTON PRIMER j
I Francovo nabrežje št. 1 v Ljubljani B
p priporoča se slavnemu p. n. občinstvu
i za izdelovanje moskili oltt
J l>o nuJnove|£ili modali iu po kar moutoče £ p n i /.Kili cenah. (1102—3) j
■■■»*■■»<• ■■♦♦■■♦♦M ■■♦♦■■i
Goldinarjev 5—10 jja^jasnusj
tiri-/, kapitala m lire/. iievHriiusti /a knk<i zgubo, »ko proibija zitkonito dovoljene srečke in dr-z žavne papirje. — Ponudbo pod „Srećke* P»-§ slati je ariončiii pisarnici J. Danneberg, na I Dunaj 1, I., KumpfgaiBe.
9 I ■1 mm
JURČIČEVI
X. ZVEZEK.
Fričel se je razpošiljati ter se dobiva pri vseh knjigotržcih.
Cena. broš. 60 kr., eleg. vezan 1 gld. S poStnino 05, ozir. 1 gld. 05 kr.
,Narodna Tiskarna1 v Ljubljani.
V najem se\da
s 1. marcem t. 1392. l>ro<1a'Alnlen « rtvema Nohnma, dalje ukliulišct (ma^uein) in jedna nohn za ■tniiovunje, pujebno pripravna  za same*,   nasproti  p. notarja       L. \[V
okrajnega sodišča, na G'avnem trgu v litiji. _
Nataneneji poboji izvedo se pij lastniku gospodu Ivniin OroliolNck-n v Liliji, lioi
IV ti J holjtaio w r o d h t y o
vno vino]
11 vil m Brevmesser) '
(Vinnm d i gest iz knezoSkofijske dvorne lekarne v Drikscnu Mr. F. C. Brevmesserja
je najboljše in najslgurnejte sredstvo,
da se hitro ločijo vsakovrstne notitve prenavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo
Igld. . Steklenloa za p o skušnjo »tane 30 kr. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode
v LJubljani, j (575—7)
za i» «► 1 ii 1 želo
il « o I
%    Zalivala in priporočilo.
Glavna trgovina
Stan trg It, 13
Jožef Stadler
stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani
uradno pooblaščeni vodovodni instalater
L'dano podpisani zahvaljuje se za dosedanja naročila tu priporoča se za izvršitev vseh v njegovo stroko »padajočih del, ter jamči za naglo in trdno zvrti tov vseh del iz najboljšega materjala.
Velika zaloga Bernskega začinjenega pohišnega in kuhinskega orodja prve vrste po najnižjih cenah.
Tudi ima prav veliko  zalogo  pohišnega in kuhinjskega
orodja ter drugih izdelkov, posebno izvrstnih malnov za kavo in §
vsake vrste strojev za naglo vrenje, pripravo za koprivno kOpel £
*; ali đuS; ćebrioe (banje) za kopanje, v katerih se sedi, tudi take %
V: za otroke. kletke za tiče, fine nagrobne venoe iz kovine, vodne g
škafe,  vrče, vedre, brizgalnioe vsake vrste, hladivnike za iam- §
j| panjec, svetilnloe, ki se rabijo po ulicah, na vrtu in v žepu, sto- «
V Jala za oglje, stroje, v katerih se da a špiritom kuhati guljaš, f,
jti bržole in pečena govedina. Postavljam pa tudi zahode (straniiča) S
j| brezsmradne po najnižjih cenah. Naročila vsake vrste, kakor tudi j*
*♦ ■ popravila se hitro ln točno izvrše, proračuni narede in se razpc- jj šiljajo brzo in poštnine prosto.
S spoštovanjem
^ (ini-2)                              Jožef Stadler. j
Novo racijonalno zdravi)** ije.
e llirošu re
Vsem bolnim na živcih
naj topleje   priporoča  21.  izdaja tzsl Ko mana Welssmauii-a
Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und He|iuny. S
Dobiva ae zaBtonj 1,^32—19;
v lekarni J. Svobode v Ljubljani.
Spričevala znanih zdravnikov.
r
Sadjarnica Karolinin dvor
pri Ptuju na Stajarskem
priporoča za Božič in Novo leto svoj priljubljeni in mnogokat s prvimi
darili odlikovani (1090— 6)
Jabolčni šampanjec, velika steklenica po 1 gld. Vinski šampanjec,       „ „ . 1 gld. 40 kr.
Zaloga pri gosp. Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani.
v Ljubljani, na Starem trgu.
1958—9)
t
: : :
Glavna zaloga
originalnega normalnega trikot-perila po sistetflu prof. dr. J tiger-j a po tovarniških cenah.
Perilo
za gospode in za dame, platnene čipke, vitice, predpasniki.
Kravate za gospode, ovratniki, gumbi za manšete, hlačniki in podvezki.
Trikot in pletene taille, tkanine
Za neveste: tančice, venci, čipkasti robci, pahalke od najcenejše do najfinejše vrste.
♦ ♦
♦ ♦ ♦
♦ o
O
!
o ♦
: :
i
♦
t
t x
l
o
X
t
Največja zaloga
vsakovrstnega svilnega na-kitnega blaga, baržunov, pel lušov, posamenterij, trakov, čipk,  čipkastih ovratnikov,
gumbov. Drobne potrebščine za šivilje in krojače. Najnovejši za vsako sezono
dežniki in solnčniki. Klobuki za dame, gospode in dečke, umetne cvetke in fantazijska  peresa,   agrafe in
ovratne zapone. Nagrobni  venci  in trakovi za vence.
Tovarniška zaloga vsakovrstnih  kožuhovin,  kakor: mufov, kap za gospode in dame, obšitkov, pelerin itd. ? Zaloga
Dunajskih modercev, Praških glace-, svilnih in sukančevih rokovic.
:_---t
Velika zaloga
parfumerij   francoskega in angleškega izdelka. Pristna Eau de Cologne Toiletno milo Kielhaustr-jevo.
Dunajski usnjeni izdelki, kakor;
mošnjički, denarnice, tohočki za smodke in cigareti Tabatiere itd.
Posamentarijski izdelki za vozove in pohišje.
Znamenja za c. kr. uradnike, častnike, gasilce in za razna zasebna društva.
m
l
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnimi in tisk .Narodne Tiskarne"