The Oldest and Most Popular Slovene News-paper in United, States of America štev. (no.) 154. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. AVGUSTA _ THURSDAY, AUGUST 10, 1933. LETNIK (VOL.) XLII civilna vojna na kubi n eizogibna, ako diktatorski predsednik machado ne odstopi. _ v '* havani ljudstvo do panike prestrašeno v-sled trajnih pouličnih bitk. — amerika pri-r Cela posredovati. VZROK POLITIČNIH NEMIROV Havana, Kuba. — Samo od odločitve predsednika Machado Se je pričakovala v torek bodoča usoda tega otoka. Že skozi dve kti se vodi močna propaganda Proti njemu in njegovemu dikta-torstvu, a vsemu nasprotovanju Se je mož doslej trdovratno u-stavljal kljub mnogoštevilnim cWeškim žrtvam, ki jih je že zahtevala ta borba. Zadnje dni je napetost proti njemu na-rastla v taki meri, da je bilo očitno, da mora izbruhniti civil-vojna, ako on sam prostovoljno ne odstopi. Že par dni nosi to mesto lice Pravega bojišča. Do panike pre-strašeno prebivalstvo se je pokrilo po hišah ali pa zbežalo iz rtlesta, da se umakne nevarnosti življenje ob neprestanem r^-lianju po ulicah. V torek je dvajset oseb ubitih, drugih ^8et je obležalo smrtno ra-p.',^. število lažje ranjenih pa v stotine. Umevno je, da je takih okoliščinah vsak promet Popolnoma ukinjen in zaprte so vse trgovine. Nastala je že resna nevarnost, da se pojavi lakota. Sredi teh strahovitih razmer 3e napravila ameriška vlada poskus, da konča to abnormalnost. naročilu iz Washingtona je ai*ieriški poslanik Welles pričel Posredovati. Ameriško posredo-Vanje pa se vrši le diplomatič-111111 potom; do oboroženega na-stoPa bi bila Amerika prisilje-airiei'iških državljanov v nevar-lla le tedaj, ako bi bilo življenje 08ti, v tem slučaju bi se šele ^služila tozadevne pravice, ki 31 Sre po pogodbi iz leta 1901. v Ko je v ponedeljek zvečer pri-Cel Welles s svojim posredova-^Jera, se je med prebivalstvom ^širila napačna govorica, da j® Machado na prigovarjanje A-erike odstopil. V par minutah ?? se zbrale na cestah mase •lUdstva, ki so z glasnimi vzkli-1 dale duška svojemu veselju, vseh strani so se valile mno-Proti vladni hiši; policija ^ bila proti njim popolnoma moči. Ko pa so mase pri-ti 'e do vladne hiše, je tamkaj Ganjeno vojaštvo obrnilo na strojnice in jih pričelo ko-Srd ljudstva proti tiran-diktatorju se je s tem še Selo8o bolj poostril in dvignil proti njemu celi otok, ako bo imel toliko razsodnosti, da Prej pravočasno sam odstopil. -o- UdELEŽBA na razstavi narašča ^Chicago, 111. _ Čimdalje c Posetnikov iz raznih krajev nierike prihaja dnevno na p 1C£iško svetovno razstavo. c-teklo nedeljo je prišlo na j zstavne prostore nad 177,000 obl -V ponedeljek Pa so bile v dsti razstave same presene- . Pe nad nenavadno velikanki množicami. Že pred pol- l4fi nG prest°Pil0 ograjo okrog >°00 obiskovalcev, kar j« v ® ^a celih 50,000 več kakoi ^ Ponedeljek prejšnjega tedna bu °m tega .tedna bo v petel .razstavi dan države Illinois VELESILE SVARE NEMČIJO Hitlerjeva vlada se ne meni za opomin velesil, n'aj se preneha hitlerjevska propaganda v Avstriji. — Resen obmejni ^incident. Berlin, Nemčija. — Fašistična Nemčija vodi v Avstriji stalno propagando, da odtuji tamkajšnje ljudstvo sedanji avstrijski vladi, ki se je pokazala kot odločna nasprotnica Hitlerjevega režima. Ta propaganda je zavzela že tak obseg, da je postala notranja varnost Avstrije ogrožena, in zato se je obrnila avstrijska vlada na velesile Francijo, Anglijo in Italijo, naj posredujejo pri Nemčiji in jo po-svare, naj drži svoje roke proč od sosede Avstrije. Velesile so izpolnile željo Avstrije in v posebnih spomenicah opomnile Hitlerjevo vlado, da s svojo propagando krši mirovno pogodbo, v kateri se povdarja, da se bo respektirala neodvisnost Avstrije, krši pa tudi nedavni pakt med štirimi velesilami, v katerem je zajamčen mir v Evropi za deset let. S presenetljivo hladnostjo je Hitlerjeva vlada sprejela ta o-pomin velesil. Odgovorila je nanj, da so vse vesti o vpadu hitler j evcev v Avstrijo izmišljene, in s tem da tudi smatra Nemčija ta incident kot zaključen. Kaj bodo velesile po tem odgovoru Nemčije storile, je težko napovedati. Anglija bržkone ne bo ničesar podvzela. Verjetno je, da bo Francija mislila na kak nastop s silo; gotovo pa ni, ako ga bo izvedla. V Franciji se namreč čimdalje bolj poraja mirovno gibanje in mobilizacija za ta slučaj, ko ni domovina neposredno ogrožena, bi najbrž ne bila uspešna. Med tem pa se je na meji med Avstrijo in Nemčijo pripetil še resnejši incident. Pri mestu Kuf-stein je namreč vdrlo preko meje okrog 15 nemških nazijev, ki so ubili nekega avstrijskega stražnika. Ta dogodek utegne voditi do nevarnih mednarodnih zapletljajev. -o-- MRS. ROOSEVELT MED BREZPOSELNIMI DEKLETI Hyde Plrk, N. Y. — Pretekli ponedeljek se je soproga predsednika odpeljala v Bear Mountain park, kjer je po njeni ini-cijativi bilo postavljeno taborišče za 200 brezposelnih deklet, kjer dobivajo na račun vlade popolno oskrbo-. Kakor se je Mrs. Roosevelt prepričala, so dekleta popolnoma zadovoljna in srečna, da jim je bilo preskrbljeno to zatošče. ammm^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmm h kateremu je tukajšnji župan povabil celo državo, naj pri sostvuje. V soboto bodo imeli svoj dan črnci, v nedeljo bo pa Inemški dan, na katerega se pri-, čakuje rekordna udeležba. Iz Jugoslavife, PIVOVARNIŠKA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI, DOŽIVLJA KRIZO — NAMERAVAJO UKINITI NEKAJ PIVOVARN. — DRUGE GOSPODARSKE VESTI. _ SMRTNA KOSA. _ RAZNE NESREČE, NOVICE IN DRUGO. G. Machado, predsednik in diktator na Kubi, ko je ncdavr-o v nižji zbornici kongresa objavil, da ne namerava odstopiti do konca svojega službenega roka, do leta 1935. Proti njemu pa se dviga čimdalje večja nezadovoljnost in ravno ta ča s so na Kubi razmere take, da meje že na civilno vojno. SUHAŠKE SILE RAZPmČENE Suhaški urad v Chicagi razpu-ščen od četrtka zjutraj. —o— Chicago, 111. — Neprijetno je tukajšnji suhaški urad presenetila brzojavka, ki jo je prejel v torek iz Washingtona, v kateri se je javilo, da se ta urad razpusti, in sicer z veljavnostjo od polnoči med sredo in četrtkom. S tem bo izgubilo delo 195 suhaških agentov, in s tem se tudi konča zadnji ostanek strahovlade, ki so jo suhači še pred nedolgimi meseci s tako neomejeno oblastjo izvajali. Celotno delo prohibicijskega urada bo prideljeno v naprej justičnemu departmentu in njega oddelku za preiskave. -o- RAKETIRSTVO PRI PRODAJANJU PIVA Waukegan, 111. — V torek zjutraj je težka bomba eksplodirala v kavarni Nick Dracos, na Genesee in Lake st. Eksplozija je bila tako močna, da je razdejala celo opremo v restavraciji, razbila okna več blokov naokrog in napravila škode za tisoče dolarjev. To je bil že drugi bombni napad na ta lokal. Policija smatra, da je to svarilo lastniku, naj preneha prodajati pivo po 5 centov vrček, s čimer dela konkurenco drugim točilnicam piva. -o- FEDERALNO POSREDOVANJE PROTI ZLOČINSTVU Washington, D. C. — Veliko vnemo je pokazala federalna vlada, da se ukrenejo koraki proti naraščajočim zločinskemu valu v deželi. Kakor je bilo nedavno poročano, je Roosevelt poveril načelniku' svojega "možganska trusta", profesorju Moleyu nalogo, da sestavi na črt, kako bi mogla federalna vlada storiti svoj del v tem ozi-ru. Prvi korak se je storil, ko je v ponedeljek pridobila vlada dve največji izdelovalnici orožja v deželi, da boste podpisali pogodbo, po kateri se bo ,ste obvezali, da boste prodajali strelno orožje samo vladnim edinicam, s čimer se bo zločincem stavila ovira, da bi z lahkoto prišli do strojnic. KRIŽEM SVETA — Regina, Sask. — Okrog 300 oseb je bilo pretekli ponedeljek aretiranih od kanadske policije, ki so iskali zločinca, ki je ubil nekega policista. Pri iskanju je bila udeležena vsa tukajšnja mestna policija in z njo kraljeva in železniška policija. — Clarenville, N. F. — V torek zjutraj se1 je italijanska ar mada 24 aeroplanov dvignila v zrak za polet preko Atlantika. Armada je na poti proti domu in je morala za dvig čakati ugodnega vremena več dni. — Asuncion, Paraguay. — Za pokrajino Gran Chaco se še vedno vršijo boji med tukajšnjo državo in Bolivijo. Uradno poročilo tukajšnje vlade je v ponedeljek objavilo, da je bila bolivijska ofenziva na celi fronti odbita. ■ i — Washington, D. C. — Z vlado Haiti se je sklenil sporazum, po katerem se bodo odtegnile ameriške mornariške čete in bo kontrola nad otokom prepuščena domačemu vojaštvu. Sporazum se bo popolnoma izpeljal do 1. oktobra 1934. i -o—— preveč juhe i Chicago, 111. — Geo. Vever-ka ima tako delo, da mora celi dan jesti juho. Je namreč preizkuševalec pri neki tvrdki, ki konservira juho v kantah. Pred letom dni je nekoč prišel domov z dela in njegova žena je postavila predeni za večerjo skledico juhe. Moža je tako ujezilo, da bi moral po celodnevnem uživanju juhe še doma to jesti, da je zgrabil skledico in jo vrgel ženi v obraz. Pretekli ponedeljek se ;je vršila obravnava za razpo-roko. revne ženske v nemčiji Berlin, Nemčija. — Kancler Hitler je v ponedeljek izdal uradno odredbo, po kateri j« ženskam, ki hočejo pripadati k "nazi" stranki, prepovedana uporaba lepotilnih sredstev, kakor je barvanje obraza, obrv! ali ustnic. Ženske, ki bi se temi ne pokorile, ne bodo pripušče-■ na k strankinim zborovanjim. NEMIR V KAZNILNICI Predpravice gangsterja Drug- l1 gana povzročile upor. E —o— t Leavenworth, Kans. — Iz tu- S kajšnje federalne kaznilnice se I poročajo vesti o naraščajočem r nemiru, ki se poraja med kaz- r njenci. Nezadovoljnost kaznjen- r cev je bila povzročena zlasti ^ vsled privilegijev, o katerih so 1 izvedeli, da jih je užival s po- š močjo treh jetniških uradnikov r chicaški gangster T. Druggan. ( Pretekli petek je nemir kaznjen- ' cev prešel že v pravi upor. Eden j oddelek je napadel v obedni dvo- ] rani stražnike, jih pretepal, na- 1 to pa razbil pohištvo in okna. i Oblasti sicer zanikajo ta inci- ] dent, vendar pa ne podajajo ni- < kakega pravega vzroka za nove ' šipe, ki so jih dali v soboto vložiti v okna. i -o- ZNIŽANJE VOZNIH CEN NA NO. SHORE Chicago, 111. — Tisti, ki se ; dnevno vozijo po North Shore : železnici, bodo pridobili na znatno znižani voznini, katero : je družba odredila z veljavnostjo od 1. septembra naprej. Kupiti pa morajo knjižico z najmanj 60 vozovnicami in ' razdalja vožnje mora biti najmanj od Kenoshe, Wis., do Chicage. Tako med Wilmette in Chicago stane zdaj 60 tike-tov $12, nova znižana cena za ( nje pa bo $8.58. | KRVAVE VOLITVE V KENTUCKY Louisville, Ky. — Med pri- ^ marnimi volitvami, ki so se preteklo soboto vršile v državi | Kentucky, je na mnogih krajih ( prišlo do krvavih pretepov, pri katerih je bilo vsega skupaj ubitih 14 oseb, težko ranjenih pa 10. Večina nemirov in pobojev se je izvršila v osamljenih • krajih, in sicer bolj kot posle-1 dica osebnih sovraštev kakoi i pa iz političnega nasprotstva. i Stari sovražniki so se na voli-i ščih srečali in na novo pričeli s - prepiri, kar je za mnoge imelo i usoden konec. Najzanimivejše vesti «o • An.er. Slovencu; čitajte ga! Kriza pivovarniške industrije V zadnjih par letih je pivo-varniška industrija v Jugoslaviji zašla v krizo, iz katere si ne vedo drugače pomagati, kakor da bodo ukinili nekaj pivovarm da bo drugim mogoč obstanek. Poslovni rezultat se je v enem letu zmanjšal za 20 milijonov Din. Zgodilo se je to že lansko leto. Leta 1931 je namreč imela pivovarniška industrija 16 milijonov dobička, koncem lanskega leta je pa izkazovala za 4 milijone izgube. Vzrok, zakaj je pivovarniška industrija zašla v tako težko stanje je iskati v nazadovanju konsuma. Do-čim je potrošnja piva pred na-jstopom gospodarske krize, znašala okrog 730.000 hI, je predlanskim dosegla le 550.000 hI, lani pa le 340.000 hI; letos pa ne bo znašala nad 250.000 hektolitrov. To postavlja cel obstoj te industrije v nevarnost. Potrošnja piva pada predvsem i radi tega, ker je cena pivu v sorazmerju z drugimj alkoholni- i mi pijačami veliko previsoka. Visoka je pa radi trošarine. Država je namreč ukinila trošarino na vino, kar je v znatni meri pomagalo vinorejcem, do-čim znašajo trošarine na pivo 70% pivovarniške cene. S tem je postalo pivo le bolj luksuzna pijača, ker je primeroma veliko dražje kot vino. Pivovar-narji sedaj premišljujejo, če bi ne bilo umestno, da bi namesto dosedanjih 30 pivovarn, obratovalo samo 5 do 6. -o-- Žetev se je pričela Na nekaterih posestvih v Vojvodini so pričeli z žetvijo pšenice že v začetku meseca julija, drugod pa pozneje. Donos letošnjega pridelka pšenice znaša približno 12 met. stotov na kat. oral. V splošnem je računati, da je letošnja letina pšenice precej boljša od lanske in je bo ostalo precej za izvoz, dočim je lanski pridelek komaj kril domače potrebe. -— Kmetski sovražniki Iz Litije pišejo; — Naši kmetje so letos zelo udarjeni radi Rednega deževja. Zlasti za mrvo je slabo. Kosci še najdejo | priliko da pokose, a velike težave so s sušenjem in spravljanjem mrve. K tem težavam so ■ se v okolici med Polšnikom, i 'Presko, Manulom in Gradiščem pojavili še drugi nevšečni gost-i je — divji prašiči, ki so pribe-i žali iz Jatne jih kum-Ijanskih i hribov. Spravili so se na žitno • polje in na krompirjeve nasa-i (de v okolici Gradišča in skoro - jVse popolnoma uničili. Najbolj : je prizadet kmet Medved iz . Gradišča. — Nedavno je šel - neki hribovski fantič proti Li-s jtiji. Iz gozda je začirl neobi-3 'čajno cviljenje in je postal, da jbi videl kaj je. Tedaj se je pri-[valila iz hoste cela družin« i jčrnuharjev. Do smrti prestrašer je fantič pribežal k bližnjemi; naselju in pripovedoval o zver-jadi. -o-- Lepa starost V sredo, 26. julija, na god sv. Ane je na graščini Kot, pri Mirni na Dolenjskem praznovala 90 letnico svojega življenja vdova-graščakinja Ana Dolarjeva. -o-- Tepen je bil V Čadražu, občina Št. Jernej na Dolenjskem so |imeli 16. julija žegnanje, katerega se je udeležil tudi 19-letni posestnikov sin Franc Kromar iz Cad-raža. Naenkrat se je pojavil pred njim sosedolv sin, ki je Franceta udaril z nekim topim predmetom po glavi in mu razbil nos ter ga tudi drugače poškodoval. -------o- Smrtna kosa V Ljubljani je .umrl Ivan Kmet, posestnik. — V celjski bolnici je umrl Josip Goričar. posestnik iz Krokarjev pri jGornjem gradu star 79 let. — V Gradcu je umrla Jožefa Žim-nik, hčerka že umi-lega kovača Ivana Žimnika iz Celja, stara 58 let. — V Vukovskem dolu je umrl Karol Šerbela, ugledni posestnik, star 79 let. -r0- Požar V Mestinju je gorelo v kopitarni g. Koniga. Ogenj se je naglo razširjal, vendar se je posrečilo mestinjskim gasilcem, da so rešili nekaj poslopja, zlasti delavnico in tako obvarovali vsaj nekaterim delavcem zaslužek. -o- Cigani kradejo otroke Iz belovarskega okraja poročajo, o vedno večji ciganski nadlogi, ki izvršuje vlome in vsakovrstne tatvine. Posebno radj kradejo male otroke, katere potem pphabijo, da z njimi beračijo. Tako so ukradli v Fai-kašetvciu neko deklico, kameri so oblili roke in noge z jneko jedko tekočino, da je ideklica v strašnih mukah kmalu potem izdihnila. -o Dravsko polje V Bohovi so pred enim letom ' ustanovili gasilno društvo. 2e • po enem letu svojega delovanja, so si nabavili nov brizgal- i no, katero je pred kratkem slo-, vesno blagoslovil hočki dekan i Alojzij Sagaj ob številni udeležbi domačega in okoliškega prebivalstva. L -O—— ) Obsojen komunist Anton Strmec, 32 letni hla-) pec, rojen v Prevaljah, se je i moral zagovarjati pred sodi-i ščem, ker je bil obtožen, da je 1 jpripadel komunistični stranki ■in se udeleževal komunističnih - sestankov v Celovcu in na Du- * naju. Obsojen je bil na eno leto - robi je in za 2 leti izgube čast-i .nih državljanskih pravic. n -o- a'ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Strahovlada na Kubi - Nemška propaganda pza mir IfcMERIKANSKI SL'OVENEC VABILO NA GRIČEK ASIZIJ Škotska. — Vodnik tujcev se ustavi z družbo pred velike podzemsko jamo. — Kako neki je mogla nastati tako velika jama? vpraša mlada Američan- — Takoj vam povem, odgovori vodnik. Več stoletij je tega, ko je šel tu mimo Škot. Takrat je bila ta jama še mišja luknja, pa mu je padel v njo novčič. ♦ # * V vaški šoli. — Nadzornik inspicira. Učiteljica vpraša Ne-žico, koliko je pet manj štiri. Nežica ne ve. Nadzornik ji skuša pomagati, dvigne roko, skrči štiri prste in pokaže palec. "Nežica (uslužno) : "Gospodična učiteljica, gospodična učiteljica, gospod nadzornik hoče ven." * :!: * Med prijateljicami — Kateri klobuk mi lepše pristoja, beli ali zeleni? — Zeleni, ker ti zakriva ves obraz. * * * Izbira rieveste. — Stara teti-ca Emilija si je nadela nalogo, da priskrbi nečaku Branku primerno nevesto. Ko jo je izbrala, je uredila tako, da bi jo nečak videl, ne da bi bodoča nevesta o tem kaj vedela. Branko (po ogledu) : "Teta, : grdo žensko si mi izbrala. Pa 1 še šepa po vrhu. Tetica, kaj ona vedno šepa?" Teta: "Ne, ne! Samo takrat, kadar hodi..." * * * Pri zobozdravniku. — Zdravnik: "Zakaj pa tako tulite Saj se še nisem niti dotaknil vašega zoba." "Res je, toda stopili ste nV na kurje oko." Med in kurji gnoj. — Učenec'. . "Sinoči se mi je sanjalo, da ste •i padli v sod medu, jaz pa v jamo za k,ur j i gnoj." Mojster: "Gorje ti, če se ti bi sanjalo tako, da sem padel jaz . v gnoj!" Učenec: "Konec mojih sanj , pa je bil ta, da sva nato drug . drugega oblizala. . ." * » * Pogodil je. ..— ..Mladenka: .. "Lice me tako peče in srbi. Kaj naj storim, gostpod doktor?" Zdravnik : "Vi ničesar, go* i spodična, a vaš zaročenec naj i se večkrat brije..." * *!* J]! i Dvojna smola — Zakaj p» •j jočeš, fantek? s: — Zašel sem. ,f — In rte weš prave ulice? — Ne. Šel« danes smo se pre-. selili. — Kako ti je pa ime ? o — Tudi ne vem, ker se jc a moja mamica šele danes omoži-o la. j -o- i. jlRITE "AMER. SLOVENCA"' Klevete proti Sv. Stolici in duhovnikom I- F.DGAn fclCE FVUTSROUr.MS (Metropolitan Nrwsvai»er Sirvirrl ♦TARZAN IN ZLATI LFV DENAR C1031, by Edgar Rice Burroughs, (nc. All rights reserved. pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so kile naše cene^ Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 100............Din 130 Za $ S.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00............Din 220 Za $10.00 pošljitc....$10^ Za $1'0:00............Din 470 Za $15.00 pošl;ite....$l6.°() Za $10.80 ............Din 500 Za $20.00 po9ljite....$21.00 Za $20.00............Din 960 Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $21.00............Din 1000 fo $40.00 pošljite...^-23 Za $50.00............Din 2440 'u $50.00 pošljite....$51-50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite iia: Sedli so za velike mize Oparci, Bolganiji in zamorci, veliki duhovniki ih duhovnice, kar jih je preživelo, Tarzan in La in ko sc gostili. Jedli so iz zlatih krožnikov, ki so jih rabili še nekdanji Atlantiti in katere je dandanes najti samo še v kakih pripovedkah. Naslednje jutro pa se je Tarzan podal s svojim levom Džabaljdo na pot proti Wazircem in proti svojemu domu. . . Ko je Tarzan vstal raz daritvenega altar.ja se ie naslonil, pogledal veliko duhovnico La z nasmehom rekoč: "Moje delo je zdaj končano. Zdaj boš lahko mirno in zadovoljno vladala z ljudmi iz palače demantov, ki Ti bodo zvssto služili, bolje, kakor Tvoji Oparci. Tako so tisto noč Slavili v Oparju veliko slavje. Priredili so takoj velike pojedine in La je bila zopet proglašena za kraljico in veliko duhovnico v Oparju... '•poli in miruj!" je zapovedal Tarzan levu in slednji je resnično ubogal in se mirno naslonil nazaj na Tarzana. La pa je pobrala daritveni klavni nož, prerezala vrvi in oprostila Tarzana. Potem še le je zagledala, kaj se je zgodilo z Cadjem in kako strašno je obračunal z njim veliki lev. "Za vse to imava zahvaliti Džabaljdo, njegova zasluga je to," je dejal Tarzan. Ko je pa Tarzan začul stopinje se je ozrl ?. iltarja po dvorani in i<" vid-I kdo jr. ie ta za-kfczfi: "Nič 6e ne boi La, živ sem. Pridi in me sprosti! Povezan sem trdno in siimo Džabaljda me je rešil pred smrtjo." Z velikim veseljem je stekla velika duhovnica La proti daritveneinu altarju, da tamkaj reši Tarzana. Toda veliki lev je planil po koncu m glasno zarjovel ter pokazal svoje strašne zobe. . . John JericK (V pisarni Amerikanslcega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, f BFriS I AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 10. aVgusta 1933. i pm m najstarejši siovensm t^ l list v Ameriki. |&v Ustanovljen leta 1891. ' Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. i _ Izdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 \J ! -- Naročnina: Za celo leto ....................................$5.00 Za pol leta __________________2.50 Za četrt leta ------------------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_______$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta------------1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ................................$5.00 For half a year _________________________ 2.50 For three months _______________________ 1.5C Chicago, Canada and Europe: For one year __________________$6.0C For half a year_______3.0C For three months ____________________ 1.7J Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.__ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the. post office at CfricagA, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Slovensko liberalno in socialistično časopisje v Ameriki od 1 časa do časa pripominja z velikim vidnim zadovoljstvom, da je f Sv. Stolica Mussolini jeva zaveznica pri zatiranja zasužnjenih : Slovencev na Primorskem. Za nerazsodne ljudi je to seveda, : zlasti onega dela naših ljudi, ki uživajo duševno hrano, kakoršno ' servirajo n. pr. "Gl. Naroda", "Proletarec" in pa "Prosveta". Ti : dobro vedo, da naša slovenska srca noč in dan žaloste za našo pre- ; lepo Goriško in Primorsko. In vsak, ki bi se drznil nam zabrusiti v obraz, da mi nismo upravičeni do te zemlje, ki že nad tisoč let nosi pečat slovenske pridnosti in je prepojena s slovensko krvjo in znojem, bi naletel na silen odpor pri vsakem Slovencu. To je najbolj občutljiva točka pri nas. To vemo vsi, saj je nam vendar vsem silno hudo za zasužnjenimi kraji, ki jih je nam odtrgal naše zemlje lačni Italijan. So pa med nami ljudje, ki so drugače veliki "mednarodnja-ki". Pravijo tudi, kar je prav, da je italijanski delavec prav tak suženj, kakor slovenski delavec in da kapitalističen bič oba prav tako tepe, kakor slovenskega delavca. Mi se s tem strinjamo. Toda kar hočemo s tem je to, da pokažemo na logiko naših lawn-dalskih "meclnarodnjakov" in naših cordtlanskih liberalcev, ki sama sebe po zobeh tolče. Socialisti in liberalci vidijo v italijanskem delavcu sebi enakega človeka. Kadar pa govore (pozor!) o italijanskem duhovniku, zlasti o sv. Očetu, tedaj pa italijanski človek ni več človek človeku enak. Tedaj iz takega naredijo na enkrat velikega zaveznika Mussolinija, ki 2 njim v kakem skrivnem kotu kuje načrte, kako bi najhitreje pomoril in spravil iz sveta Primorske Slovence, itd. Torej Italijan socialist je nam enak, Italijan duhovnik — ta je pa pošast, še hujši od Mussolinija, itd. Take podobne klevete zijajo večkrat iz uredniških člankov naših socialističnih in liberalnih časopisov. Kljub temu, da uredniki sami dobro vedo, da se s tem grdo kleveta sv. Očeta in katoliško duhovščino. Pa kaj zato? Mečimo blato, nekaj ga že ostane, je geslo teh klevetnikov. Takrat pa, ko je sv. Oče javno protestiral proti fašističnemu počen j an ju, ko je obsodil prenapeti nacionalizem in ko so fašisti vsled tega grozili Vatikanu itd., o vsem tistem pa socialistični li sti niso ničesar poročali. Kaj še! Njihovo klevetanje je prav; tisto, kakor se večkrat čuje: "Duhovniki so največji podporniki militarizma, itd. Med vojno so blagoslavljali laške kartone in puške in drugi zopet druge itd." Vse to ima en namen, napraviti pri ljudeh ut'is, da so duhovniki ljudski sovražniki, itd. — Vse skupaj pa so to same gole klevete. Nepremišljeno ljudstvo, ki to bere, pa misli tuintam, češ, morda je pa le res tako. Resnica pri tem blagoslavljanju je pa popolnoma druga. Duhovniki vseh narodov spremljajo ob času vojn svoje ljudi vojake v vojno. Blagoslavljajo jih kot ljudi, ki gredo v nevarnost proti smrti. Ljudi blagoslavljajo, ne pa orožje. Za ljudi in njihove duše molijo, ne pa za orožje in kanone. To je bilo že večkrat pojasneno, pa ne pomaga nič. Verski nasprotniki klevetajo naprej, češ duhovniki blagoslavljajo kanone in puške. In pri nerazsodnih ljudeh to vleče. Vojna nikomur ne prija, vsaj tistim ne, ki morajo sami vanjo. In kaj lažje je, kakor zasejati sovražnost med takimi do duhovnikov s kleveto, češ, poglej, kanone žegnajo in puške, naši duhovniki na tej strani drugi pa na drugi strani, itd. NA OBISKU MED SLOVEN- . SKIMI FARMARJI Milwaukee, Wis. | Vem, da mi ne boste odrekli prostor v listu za ta mali dopis. Na obisku sem bil v Willard, Wis. Kako presenečenje je bilo, ko smo si podali roke po dolgih 28 letih. Nazadnje smo se videli v Pueblo, Colo. Ko so začeli podirati rudotoplinice, smo se podali vsak v svoj kraj, s trebuhom za kruhom. Tisti, ki so si znali poiskat srečo, so kmalu dosegli, kar so želeli. Omenil bom nekaj imen, s katerimi smo bili dobri prijatelji ali sošolci v starem kraju. To. so: Frank Boh ali Peskar. Drugi Frank Hribar, katerega pa že krije črna zemlja nad pet mesecev. Ni mj bilo dano videti ga, kakor tudi ne njegovo prvo ženo Manco. Sedaj z drugo ženo se Hribarjeva dnuiina prav dobro razume. Kar ?.2 jih je,, pa samo eden je preskrbljen. Frank Boh ima tri sinove, ena hčerka je že preskrbljena. Tretji je Frank Volk, ki ima tudi veliko družino. Četrti jc Joe Lužar, ki ima tudi precej veliko družino. Peti je Joe Perko, tudi precej velika dru žina. Tako staršem teh dru-' žin ni prav nobene sile; samo ; malo pokomandirajo, pa je vse ! opravljeno. Stroji jim veliko pomagajo pri poljedelstvu. Ko-' lilcor sem se jaz prepričal, so 1 vsi Willardski farmarji dobro 1 podkovani. Vsi gori imenovani so prišli ! na Willard pred 25. leti iz Pue-1 bio, Colo. Tam je tudi dosti drugih Slovencev, ki so prišli iz vseh Združenih držav. Lahke 1 trdim, da se nikjer drugje \ 1 Ameriki ne dobi toliko sloven-L skih farmarjev skupaj, kakot jih je ne Willardu. Pa vsi se j dobro razumejo med seboj. Po j litike ni opaziti med njimi. Njil" glavni dohodki so od mleka v; Skoro vsak ima od 20 do 5( i krav. Mleka jim ni treba dalei - voziti, skoro na vsaki dve milj ;i imajo sirarno. Njih dohodki s( e povprečno po sto dolarjev n: :i mesec. a Pred 25. leti, ko so se nase h lili tukaj, ni imel noben več ko i- 80 akrov zemlje, pa še tisto vsi ii v štoreh. Kakor se vidi, jim n e bilo z rožicami posuto. Dosti s< e pretrpeli, predno so i z čistil i- zemljo. Potem so pa pomalen o' prikupovali zemljo tako di >.- ima sedaj vsak po 100 do 20i o akrov zemlje. si; To sem napisal, da bodo tu d drugje vedeli, kaj so sloven.-vk mi farmerji na Willardu. Pa tudi t do'bro živijo tam Kamor sem .di prišel, takoj je bil na mizi pri- jus grizek in liter mišiganca. sr Prav lepo se zahvalim gori pi omenjenim za prijazno postrež-- bo, zlasti pa Frank Bohu in nje- si govi soprogi za vso postrežbo1, _ ki sta mi jo nudila in za brez- v že p lačno vožnjo. Lepo se zahva- ^ lim tudi Mrs. Hribar za po-strežbo. Še posebej pa se mo- n ram zahvaliti Mr. in Mrs. Ja-nežič za lepo domačo zabavo, katero so nam napravili na ^ julija zvečer. Pozdravljeni vsi i Skupaj ! Joseph Hren, Ancel r( član društva št. 65 KSKJ --.o--p VEST! IZ COLLIN WOOD A Collrnwcod, O. k Najbrž bodo čitatelji tega ® lista in morda tudi urednik, misliti, da sem že zmrznil, ka- 8 kor so pred časom -nekatere '* banke, ki se še sedaj niso ota- | jafe, kljub neznosni vročini, ki pritiska na nas že nekaj časa.. R Sedaj se v resnici lahko reče, 0 V • Q" da je res susa, bolj kot poprej, ko je še vladal 18 amend- ^ j ment, seveda suša radi vročina. ^ Drugače je pa še precej mokro, 1j samo da bi bilo tudi kaj dela. 11 Piva je namreč dovolj. Ne bom " sicer tajil, da se tudi glede de- • la nekoliko na boljše obrača, pa ® po večini le za take, ki niso 2 brezposelnosti še nikoli občutili, zlasti ne- tako kakor jo jaz, c 7 v ko bo kmalu 4 leta, kar sem brez dela, dasi vedno hodj.m 1 x okoli in stikam, kje bi kaj do-jbil, kak zaslužek. — Tako, se- * j daj lahko vsak spozna, v kakšnem gmotnem stanju se naha-1 jam. " j Pa pustimo to moledovanje * lin preidimo na stvar, o kateri ' sem se namenil poročati in to so ■ : naši pikniki in druge novice. ' — Kakor vsako leto, priredi dr. ; . sv. Jožefa štev. 169, KSKJ svoj 1 . letni piknik v nedeljo 13. au-I gusta na Pintarjevih farmah. Obeta se prav vesela zabava, i tako vsaj pravijo. Vsega bo do-> volj, mokrega, suhega, kuha- : i nega in pečenega in povrh se j bo plesalo, kar se da. Torej : - fantje in dekleta, ki vara je ve- i L! sel je se zasukati, nikar ne za-; I mudite te tako ugodne prilike, i i |Vsak član in članica naj pri-) pelje s seboj tudi svoje prijate-i lje, da nas bo več. — Zadnji i piknik, katerega je priredila ! i Zveza collinwoodskih društev v ' } korist fare, baje, kakor neka-, teri pravijo, ni bil posebno i obiskan. Seveda, jaz nisem bil i tam, ker imanv vedno prazen žep, zato ne morem posebno z lj gotovostjo poročati. Saj ljudem J ni za verjeti vsega, ko pa šc novice o raznih proslavah, ki se vrše, ne poročajo pravilno. Dne 30. julija je obhajal č. g. župnik Rev. Vitus Hribar 40- n lejtnico mašništva. — Je pač o redka slavnost za duhovnika, j ker jih je malo, ki jo dočakajo, t. Proslave 40-letnice, se je .ude- j ležilo več sosednjih gg. duhovni- n kov in tudi sam prevzv. g. škof s Shrembs, ki je imel slavnostni s govor v angleškem jeziku. V j slovenskem jeziku je pa govo- 1 ril pomožni župnik fare sv, i Lovrenca. Rev. Father Slap- r šak. Sv. maša in vsa cerkvena i slovesnost se je vršila ob 10:30 tavljalnico, so precej ne- sj lava(ini. Rodbina Lean je last- ], 111Ca dnevnika "Washington- j, ska Pošta." Ta list je bil svoj- p eden najbolj čitanih dne- r v'nikov. Od 1. 1928 pa je začela n naklada lista padati. Padala je d Vse do zadnjega časa, ko je,p sklenila rodbina Lean pokreni-| S( ti akcijo za ozdravljenje pod- g Jetja. Mrs. Leanova je ponudi i v ta namen celo svoj dragulj, 7 na katerega je dobila 400.000 j, dolarjev posojila. t, Okolu "plavega diamanta" ]< 8e vije venec legend, kamen pa s Prinaša baje prokletstvo. Vsak, njegov lastnik je doslej imel ij Nesrečo. Pred 250 leti je bil ta jt diamant še okrasek desnega jj °česa Buddhovega kipa na £ daljnem Vzhodu. Dva sužnja !s !'ta nekoč ponoči vlomila v pa- j-Kodo ter ga ukradla iz kipa. ^nega tatu so pobili na begu, je srečno izginil in pro-diamant nekemu lovcu slonov, ki pa je že 48 ur po tem ^gO'dkju postal žrtev leva. ga je pomendral do smrti, nirličevem žepu so našli žlahtni kamen, ki pa so ga sina-,rali za reč brez vrednosti Ta-0 Je prišel diamant v nadaljni j '^oniet in po mnogih pravljic-1 ^ pripetljajih je postal nje- j lastnik francoski dvor, kje1 j 8a uvrstili med dike kron 8«ih draguljev. Kralj Ludo\ik XIV. a ne zato ker imaš zdrave in lepe zobe. Ne smej se nikoli preglasno, kajti preglasen smeh se slis'i grdo. Prizadevaj si nasmehniti se tudi takrat, ko je vse okrog tebe potrto in obupano. Pokaži, da si močan in odporen, kajti to je v življenju zelo važno. Uči se smejati od deteta in smej se, kakor ono od vsega srca. Ce se znaš tako smejati, sj vreden zavidanja. Nikoli se ne smej nedostatkom drugih ljudi. Ne pozabi, da ni nihče na svetu popoln, torej tudi ti ne. BODOČNOST ELEKTRIKE Tehnika se je v zadnjih letih tako mogočno razvila, da ne samo vstreza zahtevam, ki jih stavimo nanjo, ampak bi lahko storila še mnogo več, če bi to od nje zahtevali. Z majhni mi gospodarskimi sredstvi bi se dal še izboljšati železniški in avtomobilski promet, vožnje po vodi in v zraku. V par minutah dobi danes človek telefonski priključek k 35 milijonom telefonskih naročnikov na zemlji in vseeno j«, kje biva telefonski naročnik, ki ga človek kliče, na samotnem otoku ali v pusti dolini. Slike dnevnih dogodkov se lahko v par minutah izmenjajo med najoddaljenej-šimi kraji zemeljske o'ble. £ pomočjo brzojava se da prenesti v razmeroma kratkem času cel konverzacijski leksikon iz pri sorodnikih, je napeljal električni tok v hišo. Ko se je gospa Špejblova zvečer vračala domov, jo je sin z veseljem sprejel na pragu domače hiše ter ji rekel: "Mamica, zdaj pa pritisnite na ta gumb!" Gledal je, kako bo za-žarel materi obraz, ko se bo v hiši prižgala električna žarnica. Toda joj! Komaj seje starka dotaknila električnega gumba, se je zgrudila mrtva na tla. Nekje v električni napeljavi je bila napaka in starka je postala žrtev toka. Kakor blazen je začel Špejbi tekati po dvorišču, od tam pa je zdrevil na bližnjo postajo, kjer se je vrgel pod kolesa premikajočega se vlaka, ki so mu odrezala obe nogi. V smrtno-varnem stanju so ga prepeljali v brnsko boniščnico, kjer je izdihnil. -o- TRI TISOČ ČEVLJEV POD 1 VODO Zoolog William Beebe, ki se je nedavno spustil z umetno jekleno potapljaško kroglo do 2400 čevljev globoko v morje in je s tem dosegel globinski rekord, pripravlja novo odpra vo na morsko dno, ki naj se to-pot pogrezne še globlje po možnosti do globine nad 3800 čevljev. Potapljaška naprava, ki naj omogoči ta drzni eksperiment, sestoji iz jeklene krogle, ki se rabi v potapljaške svrhe. Od običajnega potapljaškega zvona se razlikuje v tem, da ima trojno ostenje zaradi naraščajočega vodnega pritiska v velikih globinah. Ta gondola, ki jo Beebe imenuje batisfero, ima dve iz- 'alovi ležijo že v polju 15 cm lolžine in e k sp er im entator j em ;o znani še krajši valovi, ki me-•i j o v dolžino jedva 3 in pol cm. ?ri reševanju vseh navedenih problemov se odpirajo elekfcri-d novi vidiki. Njih končna rešitev v pozitivnem smislu jc samo še vprašanje časa. --o— KATOLIČAN V SODOBNI DRUŽBI Olomuški nadškof je pred kratkim izdal pastirsko pismo, ki zadeva sport, tisk, gledališče, kino, ples in modo sploh. V tem pismu prepoveduje olomuški nadškof katoličanom sodelovanje pri avtomobilskih Sirkah, motornih dirkah, letalskih tekmah. Prav tako prepoveduje škof vsakršen sport, ki vede v podivjanje. Z-a moškega in tudi za dečka mora biti športna obleka: hlače in trikot, za dekleta in gospe hlače in do kolen segajoče krilo in bluza z rokavi, ki segajo do komolcev. Skupna telovadba moških in žensk, dečkov in deklic ni dovoljena in pri deklicah in ženskah se mora telovadba na orodju omejiti do skrajnosti. Prepovedano je skupno kopanje obeh spolov. Prav tako so prepovedane družinske kopeli. Uro za zborovanja je treba tako določiti, da se udeleženci lahko udeležijo službe božje. Prepovedano je prirejati plese ob sobotah in na predvečere pred cerkvenimi slovesnostmi. Katoličani ne smejo izvajati modernih plesov, ki dražijo čutnost. Ženske morajo biti v družbi vedno tako oblečene, da jim krilo sega najmanj če« kolena in rokavi, do komolca; prav tako 11» smejo nositi prozornih oblek in takšnih, ki se preveč prilezejo na telo. r SfcrSn"? (jfirw AMERIKXNSKI 51X3VENEC Četrtek", 10. avgusta 1933. •«0000000 ■00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 l m Toda njena beseda je zvenela trdo in pela gotovo, čeprav sta se stiskali ustnici druga na drugo, da je kri izginila iz njih. V cerkev pa ni mogla. Tudi mati niso šli in Janez ne. Samo očeta ni strpelo doma. .Morda so šli zato, da bi Križanemu povedali svojo skrito skrb in njemu zaupali srce, ki z ljudmi ni znalo govoriti, ampak samo nemo z Bogom, ki tudi tiho, neslišno prošnjo razume. Mati in Cilka sta ostali v hiši. Janez pa je odšel pod tepko pred hišo in legel v njeno senco. Nekaka soparica je ležala v zraku, Janez pa je bil truden od dolge in naporne poti ter neprespane noči. Tako Janez dremlje v senci in misli na Cilko in Matevža, ko začuje na kolovozu od Jermana sem korake. Preden se vzravna, da bi natančneje pogledal v globel, posveti v solncu bajonet in za njim se prikaže financar Ivan. Vsa kri zgine staremu Janezu raz obraz in kakor bi ga modras užgal, plane kvišku in stopi financar i u nasproti. "Ne hodite dalje!" ga ustavi in pokaže na cesto za porobkom. "Tam doli pojte!" Financar ga gleda začudeno. "Zakaj bi pa tu mimo ne smel?" "Ali res nimate nič srca in hočete dalje, ko veste, da bi vas videla Cilka!" , "Pa kaj bi bilo potlej !" "Lahko si mislite!" "Ali je kaj hudega?" Janez molči, a se ne umakne s poti. Financar skomizgne z ramama in hoče mimo hlapca dalje. "Tu ne greste naprej," se postavi Janez trdo pred stražnika in dlani mu same od sebe skočijo v pest. "Ti mi boš branil, hlapec?" "Če me ubijete, se ne umaknem in vas ne pustim dalje!" "Bomo videli!" stopi financar jezno dalje in hoče odriniti hlapca. "Gospod!" sope težko Janez in zgrabi stražnika za roko. "Dajte si zlepa reči, ne hodite mimo hiše, ker bi vas videla Cilka, ki je komaj iz omedlevice vstala." Glas trepeta starcu in trda beseda se v prošnjo izprevrže. "Ako bi vas videla, bi ne mogla vzdržati in znova bi jo prijelo. Saj imate vendar srce in veste tudi, kaj bi znova vzbudili v Cilki! Ona ve, da ste vi streljali na Matevža!" Stražnik ne sili dalje. Tudi njemu se zgane nekaj v srcu, ko vidi pred seboj hlapca, starega Janeza, ki prosi, prosi za Cilko. Že meni oditi nazaj in vprek po parobku na cesto, ko stopi Cilka na prag in ugleda financarja in Janeza. Financar prebledi tako močno, da Janez opazi bledico in se v težki slutnji ozre. Ko vidi Cilko, se mu koleni ušibita in skoro bi klecnil v travo. Hoče dati znamenje Cilki, ji reči, naj gre v hišo; toda Cilka že stopi proti njima trdo in odločno z brezizraznim obličjem, ki govori samo o tem, da ni krvi v njem, ampak je vsa v srcu. '"Čujte, ali veste dobro, da ste Matevža zadeli?" vpraša suho financarja. Čuden ogenj ji zagori v očeh. Financar prebledi še bolj in komaj izdavi besede iz sebe: "Priseči ne morem, Cilka; ali videl sem, da je omahnil, ko sem sprožil vanj, in padel vznak." Dekle prebledi in tema se ji za hip naredi pred očmi, Janez jo gleda s plašnimi očmi. "Cilka, nisem mogel drugače! Tudi ona dva sta streljala in Tilen je z nožem mojega tovariša. Saj veš, služba je služba!" Cilka pa, ko da ni slišala opravičila, vpraša dalje: "Ali1 niste šli nič pogledat za njimi?" "Jaz ne, ker me je drugi prevrnil po tleh ter sem si izpahnil nogo. Toda šla sta dva z Nemci in čez čas prišla nazaj povedat, da sta se morala oba, Tilen in Matevž povaliti v Koroško stran v grmovje in tam kje obležati, kakor kažejo sledi. Nemci so šli za sledjo in gotovo so ju dobili!" Pa se ustraši strašne bledice v Cilkinem 0-brazu in tolaži: "Upam pa, da ni bilo smrtno; saj nisem meril v glavo, ampak samo v život. Če je ranjen, so ga dobili Nemci, ga obvezali in zanesli k ljudem ali celo do zdravnika." Toda bledica iz Cilkinih lic se ne umakne. Tako ji je, da se niti prestopiti ne more. Ali financar ne sme vedeti kako jo boli! "Kaj pa je z drugimi tihotapci?" vpraša. "Dva, Anžeta in Mohorja, smo vjeli. Menda so bili samo ti štirje. Več vsaj jih nismo videli. Toda Anže nam je ušel iz Spodnje koče in nismo ga dobili več; morda so ga Nemci. Samo Mohorja so odpeljali avstrijski stražniki." "Kaj je z Matijo?" sili Cilki v misel in vpraša dalje: "Samo štirje so bili, pravite?" "Kolikor je meni znano. Sicer so Nemci popoldne menda ujeli nekoga z Dobrave v Rožici, toda jim je ušel, pa je baje samo po opravku šel čez mejo in utekel, da ne bi bil kaznovan, ker ni imel prehodnega dovoljenja." "Toda kako, da vam financar jem vsi uteko?" vpraša Cilka porogljivo. "Nimamo peruti in ne poznamo vsake kozje stezice kot domačini, posebno tihotapci. Oni, ki so ga Nemci zajeli včeraj popoldne, je padel po plazu, da sta ga morala stražnika skoro nositi; pa jima je vendar ušel, čeprav je imel polomljeno nogo. Tako so pravili snoči Nemci, ki pa seveda niso vedeli dovolj natančno, ker so samo slišali pripovedovati." "Matija je bil to," si misli Cilka. "Toda včeraj zvečer šele, saj je bil vendar obljubil, da bo šel že v petek ponoči?" Financar stopi bliže k Cilki in jo vpraša bolj tiho: "Cilka, si huda name?" Dekle pa ga niti ne pogleda, ampak se obrne in odide proti hiši. Financar si ne upa kljub vsej drznosti danes siliti vanjo. Tudi on ima človeško srce, ker je i njega mati rodila. Zato se obrne tudi on in zavije po stezi na cesto. Cilka sede na klop pod tepko in si skrivši obriše solze, ki ji silijo na vso moč v lica. Janez stopi k njej: "Se mi je kar videlo, da se je Matiji moralo nekaj pripetiti!" "Kaj je neki ž njim?" "Čakaj, Cilka, do Breznika stopim in Lizo pobaram, morda ona kaj ve o njem." "Pojdi no, Janez! mu prigovori dekle. Sram jo je jokati pred Janezom in bi rada, da se ji umakne in jo samo pusti. Toda ko misli Janez oditi, zavije proti njima po kolovozu od Jernejevca sem Lovračeva Lona in jima od daleč kliče: "Sta ga videla! Še ne da miru!" "No, Lona, ali imaš ti kaj novic od tihotapcev?" vpraša Janez pristopivšo Lovračevko. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ..................................... ^'•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl .75c 25181- -Želel bi, da bi bil ptica, O j z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ...................................;......75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubljenca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester .....................................„.75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet.................-................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet.............«.....75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet.......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet .................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj ' akor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za