Narte Velikonja
Zver
Kaj je na zemljevidu, opis kraja, krajevne in narodnostne posebri<Ssi^^
Torej.
Bila sta in se je zgodilo in je bilo. Bila sta Grič in Hrib. Vmes bi morala biti dolina. Pa ni bila dolina, ampak je bila gora. Cestij med Ilribom in Gričera ni šla čez goro, ampak je šla okoli gore. Če bi na zemljevidu iskaii Grič, bi nič ne našli. Kajti, naši učenjaki se niso še toiiko izpopolnili, da bi na zemljevidu narisali tudi GriČ in Hrib. Torej. Zato si z zemljevidom ne moremo pomagati. Toda če bi pogledali Grič m Hrib z navadnimi očmi, bi videli, da sta bila oba na bregu in da bi se lahko reklo Griču Hrib in Hribu Grič. Ker bi pa težko ločili, če bi bili obe vasi Grič ali Hrib, so morali reči eni GriČ, drugi Hrib. Kaicra je bila prva, ne vedo, kajti tistikrat se ljudje še niso brigali za zgodovino. Tudi drugače si nisi vedel pomagati, ee nisi malo bolj pogledal, bodisi na GriČ aK pa na Hrib. Kajti na Griču si irael vrJi brega hišo, fcaieri se je rekio :Pri luknji«. In si torej imel na Hribn najnižjo hišo v dolini, ki so ji prarili »Na špici«. Navadni zemJjani si s tem niso vedeli pomagati. Če pa si Tedel, da je bila najprej votla bukev in, da je pri tej votli bukvi bila najprej oglarska koča in, da je iz te nastal Mev in, da je iz tega hleva nastala hisa, ki se ji je morala bnkev umakniti, torej, ves vse, Bukev je izginila, Iuknja je pa ostala. Ker so irae|i na Griču luknjo, so torej moral iimeti na Hribu špico. Tu, da je zataknil vrag, ko je nosil v goro, svojo palico. Potem je zazvonilo. in je pustil goro in udrtino, kamor je hršnila nj^ova palica. In če v tisti hiši danes vodo kuhajo, pravijo, da je topla. To pride vse od vraga.
Drugače sta si pa bill vasi podobni. Obcma so rekli pri oblasteh: občini-
Torej, da ne pozabim še nekaj posebnosti: na Hribu nisi smol reči klo-basa, na Griču mezeg. Klobasa nisi smel reci zato, ker jfc pred tremi poko-lenji nekoč torej pes ugrabil klobaso na plohu, pa so to kiobaso rešili. Dejali so jo nazaj na ploh. in je potem cela Tas pojedla vse klobase. Zato niso vedeli, pri katcri liiŠi je bila pasja klobasa. Tri pokolenja torej niso več videla te imenitne človeške priprave. Na Griču pa nisi smel reči mezfjg. To pa zato, ker so imeli na Griču pred tremi pokolenji takega iraenitnega mezga, da so z njim Štirinajst dni poizkušali, in ni nič jedel, nič pil. Šliri-najst dni je skozi zelena očala oblanje gledal. Ker so bile zelene, je mislU, da je torej trava. Štirinajst dni ni torej niČ jedel. nič pi|. Zato se prav nic ne čudimo, če mezeg m mogel prav nič veČ teči.
70                                  
B   >In mezeg ni mogel nie vee ieči in je moral v jarefc lečt.«                        J
ff Vse to fai rekli vi in bi torej mislili na ubogega osla. Jaz pa to povenj, Ba 8O na mezga, ki je bil občinski, torej smele izlivati gospodinje pomijfe. |fe so pa otroci podili. kolikor ji_m drago. Zato je resnicna pri tera mezga Hgu> pesem lo pa to, da tri pokolenja že niso videla mezga. ^V O kjobasi so izvedeli na Griču, o mezgu na Hriim. Kako dobri sosedje ^Hft stvar gledajo. tega vam pa torej ne morem do pičice povedati.
^m         Kako jc odbornik Zaletel hodil na Grič in kaj je videl.
^M TaJto je s Hriba iotej nekoč popoldne korakal eedmi odbornik Zaletel. Hgrakal je proti GriČu. Ker je hodil po cesti, je zavihal nos nad bližnjico. Hfrda občiuskemn odborniku se ni spodobilo. da bi šel po bližnjici. Pa kaj K bodjl po bližnjici, če je bila pa cesta iako vzorno in torej bogato nasut^. B| ne clrobaega, ampak debeleje natolčeaega kamenja. Torej gotovo misUt^ Hlmu je bil kratek Čas. To se inotite. Dolgčas mu je bilo, zato je iz žepa i>. Tidccl kuverto. Uradno kuverto. Sama občina je pritisnila nanjo svoj pecaf. In je bilo na kuvcrti napisano njegovo ime in tudi hišna šterilka. In v t(«j lcuverti je btlo vabilo. Tudi uradno vabilo. In pod to vabilo je na eni strai^i ofočina pritisnUa svoj pečat, na drugi strani pa je sam oče žapan zapisal, kako mu je ime. Iu mu jc bilo torej imc Kos Matija. Tn na tem TabUu ie bilo poleL Tsega drugega zapisano, da je danes občinska seja. Veste, da je OG«pnil sedmi odbornik ZaleteL Vendar je torej bral do konca in. titdi ttskano jvzorec ATFI<. Ko je do konca prislovkal, je Še enkrat pogledal, koga se vae to U(v. In je videl sroj naslov in svojo hiŠno istevilko in rekel: To se tice mene.t
^o jo je l\otcl utekntti jopiču v žep in jc že utaknil vanj. se je ozrl Da
.- m še enkrat pogledal. In ko se je prepričal, da se prvič ni motil, se ie
,...ti obrnil. še enkrat pogledal in oddirjal proti domu. Če reccm dirjalt
hof"-cih torej povedati hitrico, kako je bežal, Če bi Škornjev ne imel na nogaii,
bi gn ti šc dohajali ne. Tako bežimo samo, če smo nbili soaedovo kuro ali
pa. cp smo prelukujali botrovo pipo.
J1.weJi. -V^p/ hf ^"j »VeA^itvp psščilš teči. Mi hš \shk& isff^S t jvsjmv? aU ^s Ž^ na soscdovo hruško. Časa bi imeli dovolj. Toda mi smo pošteni. Sosedov hla]ne čaka s sultanom na pragu. Vidite, mi smo pošteni in ne ležerao v senco in tudi sosedovih hrušk ne maramo.
Oni je pa tekel. da, da se ga jc glava držala, in, da so se ga nšesa držala in L(n-je mti. ki bi trclil, da je bil smrkav ali, da se mu je slina cedila po Uru.li."
Kako je znpan sklical sejo, koga ni bilo in kaj je žopan Kos mislil.         |
L^ Med iem časom  pa lahko pogledamo, kaj je s sejo. Rekli amo, da je |pla iista občina Hrib podobna občini Grič. In kcr smo torej povedali, da ¦^ sedmi odbornik Zaletel šel po poti, smo, mislim, tudi s tem povedali. da je bilo torej v vsej občini samo sedem odbornikov. Župan Kos je bil prri, In tisti, ki je šel na pot in je zdaj tekel proti domu, je bil njegov odbornilt,    ' Zdaj razumemo, zakaj oče župan ni hotel otvoriti seje. Tistemu, ki ne ra*_ tune, pa povemo, da bi bil preneumen. Kajii nasprotniki so Šteli tri glasov^, njegova stran je štela dva in on ne bi prišel v položaj, da bi odloČil. Zda.j tudi razuraerao, zakaj je torej tako tekel Zaletel domov. Ni ga bilo strah   i samo tistega, kar je videl, ampak dobro je vedel, v kako zagato bi pripravi]   J bofia župana.                                                                                                        I

Torej. Oce župan je iskal po vseh aktih in potl streho in v klou   \   ., [ aici je čakal Zaletcia in je še dcklo poslal na njegov dom, naj ponUtU, kuj ijc 2 njim. \;a videz je iskal spis. Ko so nasprotniki pre&teli, koliko je njih in koliko nasprotne strani, so boteli imeti st*jo in je raoral očc župuri Vsnl čas orlgovarjati. zakaj Še ni otvoril seje. Na tlnevnem redii »o bile pa ya; reei ln bi hila nasprotna stran lahko županu naložila kakšna sramottm ,/ jauja ali pa uobcnih in bi morali sklepe nu prihodnji seji še enkral pn-r sati. Zdaj torcj vcnm. zakaj jo oni tako teke! proti domu. Bcžal pt» je i,,| da se ga je giavu rlržala in so ga čevlji komaj dohajali. Kaj bi bilo. t,-inož ne imel uog v fevljih! Da pa je ctlen žulil. to nič nc de.
Kttko je Zaletel javil in kaj so odborniki storili.
Pravkar je dckla javila. da /aletela ne l>o k seji. ko je hotel obrisati ^ mokroto z aosa in ust. Tisti, ki ste pouižnega srca. bostc rekli. da je yk snukav ia slinast. Na Hribu so torej vscmu lemu rt*kli niokrota.           ' ^l
Oče Župau je vea nesrečen hotcl olvoriti sejo in torej  tudi spremeiiif? dnevni red. ko jc odbornik Zaletcl padel na prag. Spoteknilo se mu je klf-leno in je aekaj zaklel ia potem kriknil:
>Zver!<
Medtem ko je poglcdal, kaj se mu je totej spoteknilo )ji ko jc o)lf dTignil, da bi dostojno pozdravil narzočnc, je bila veža praziia.
Seje so imcli pa kar v veži, da ni bilo treba nobeuih vpat odpirati, <¦«¦ katerega odbornikov vrgli na cesto. Torej tudi stoiov ni liilo Ircba islčau so scclli kar na ognjisče.
Zato boste razumelu zakaj jc bila veža sejni prostor, zakaj je bila prii/i hom pa povedal.
; Prcd pragom in na dvorišču je bila luža. kajti župan je rekel, dit 111111.^ biti mokro, sicer je prab. Zaletel se je dvigiul. oiepal s kolen hlato in rek^ I T68 preplašen. ker je bila vcža prazna;
>Na sredi!(
Ne boui popisoval, kjer ven so vse prikiikaLi obeinski otlborniki. Opisal hom ssmv nnjpt>i?nmnejšt*ga. Ta je t&rvj sp)cza\ nu ua}>ol in rau je hi)o ime Brezovar Simon. in se skril. kolikor se ,jt* dalo za Ionce. V zadregi je vpgel lonec z nape, zatu ise je zapledal njcgov obraz. Kdor je nataiičneje pofiledal. je laliko videl tudi njogovc skornje. ki sc> bili veliki in so prav iisti liip vrgli i torej po tleb raliu za kavo. vžigalice. svecnik in mast za čevlje.
[Kai je bilo z napovedano sejo in kako je oce žnpan obveSčal svecano sej<i.
|        Če bi bili drugi Casi, ])j bil župan Kos hud in bi nasprotniki lelcli s!>
Ivtata in Še račnn bi jiin pt*slal. Sedaj so bili pa časi rcsni. Torej! /.ai'> oni, Brezovar, ki je bil trclen kovač, dviguil glavo. Pa ne mi^li-te. da ln rok: tako je držal roke. kakor jih držite, če se bojite volka ali parkljji strahu nli vseh  strahov straliu.  Pogledal je skozi  prste in ko je  vkiel.
¦ Zaletel  Jaka. ki jt- bil  županu dolžan, na pragu že stoji  in  iina  iniui/ i
[koleua, jo vprašal:
I       Zdaj šele mu je mogel. ves moker po obrazu i.n brarli. sedrai odboruifc [Zalefcl  Jaka odgovoriti:                                                                                    J
I         \a cc-sti.,                                                                                      (t>alje«
t         l \apa je unj>ušč nad kraškimi ognjii^i. uamcnjen Itutrcin in mliriit /;i kattOU mČB ne dobiš v vsej hiši. kar isčeš. je gotova nu tiapi.
                              72