Doilo , ,30.Vili. 1931 foUntnu plaSan* ▼ gotoTlnf. -ferafcr prilog* J. izdaja Izhaja viak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din r—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina 0^20’—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71. Jugoslovan Cena Din 1*' Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Oprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-09. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Posl. ček. rač.: Ljubljana 15.021. St. 200 Ljubljana, nedelja, dne 30. avgusta 1931 Leto II. Evropa na velikem in odločilnem razpotju Dalekosežna važnost francosko-ruskih pogajanj — Pakt o nenapadanju bi bil takoj dopolnjen s paktom o politični spravi — Značilno in sumljivo vznemirjenje v Nemčiji — Izjave Zaleskega in Litvinova ■ ■ s. mm,-_______ Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu bana dr. Marušiča in drugih funkcionarjev si ogleduje razstavo »Ljubljana v jeseni«. 1 jva inozemska priznanja Nj. Vel. kralju Pariz, 29. avgusta. AA. časopis »Monde II-lustre« prinaša članek Georgea Grand-Jeana pod naslovom »O priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra«. Pisec prinaša razgovor z jugoslovanskim kraljem v Topoli in ugotavlja, kako sijajno je Jugoslavija proslavila ta jubilej svojega vladarja. Nato prinaša avtor nekaj osebnih vtisov s potovanja po Jugoslaviji. Na tem potovanju je imel pisec priliko raz-govarjati se z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, o o katerem pravi, da je prisrčen, ljubezniv in priprost. Na koncu člankar pravi, da mu je Nj. Vel. Kralj Aleksander v razgovoru izrazil željo, naj bi se vse bolj in bolj okrepile zveze, ki družijo jugoslovanski in francoski narod. Članek je okrašen s slikami Nj. Vel. kralja inj kraljice, prestolonaslednika Petra ter s sliko kraljeve rezidence v Topoli. Tudi »Miroir du Monde« prinaša članek, opremljen s slikami, s svečanosti proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, člankar pravi, da se teh 10 let kraljevega vladanja ujema z razvojem jugoslovanskega čuv-Etva, ki je bilo prve dni po zedinjenju tako silno in ki je pozneje začelo giniti, kar imajo na vesti samo brezvestni politiki, člankar pravi, da je Nj. Vel. kralj Aleksander kot živ simbol narodnega edinstva takrat združil sile jugoslovanske družine. Pariz, 29. avgusta. AA. »Europe Nouvelle« prinaša članek izpod peresa Mousseta za desetletnico vladanja Nj. Vel kralja Aleksandra, članek ima tale motto: »V izjemnih okoliščinah sedanji režim prizna, da je izjemen in da se bo sam umaknil, kadar bo zagotovil bodočnost jugoslovanske demokracije. Za zdaj se more ugotoviti čudežen polet jugoslovanske države. To je bilanca dela tega režima.« V samem članku Mousset pravi, kako gan-lijvo in soglasno je bilo manifestiranje Jugoslavije za Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je pokazalo, kako država misli in čuti. Nato člankar priznava velike zasluge sedanjega režima za naše javno življenje. Beograd in Zagreb sta kakor prerojena. Pojavila so se cela nova predmestja. V ostalih krajih države nenavadno hitro napredujejo ceste in železnice. Nezdravi kraji se asanirajo. Zivljenski standard kmeta se je dvignil. Gospodarske krize, ki je v Jugoslaviji bila že itak znatno manjša kakor drugod, v državi ni. Navzlic skepticizmu, ki je vladal leta 1919., se mora priznati, da sta notranja in zunanja konsolidacija države uprav čudežno napredovali. Izvršil se je popoln preobrat v Jugoslaviji. Za vse to se je treba zahvaliti brigi, ki jo kaže Nj. Vel. kralj za narod ln to morajo priznati tudi najbolj ogorčeni nasprotniki Jugoslavije. Treba je imeti pred očmi, da je Nj. Vel. kralj Aleksander v kritični fazi, ko ni bilo več drugih sredstev, prijel sam za krmilo In rešil državo pred propastjo. Takrat se je moral kar najhitreje odločiti. Nato omenja Mousset spet gornji motto in pravi, da je razvoj integralnega Jugoslovanstva zdaj v polnem teku in to je baš tista faza, v kateri se nahaja sedanja politika. Bilanca dela desetletnega vladanja NJ. Vel. kralja Aleksandra ne more imeti druge posledice, kakor da se vsi prijatelji Jugoslavije pridružijo željam, ki so v Jugoslaviji v navadi, in ki se izrečejo v kratkih besedah: Na mnoga leta! Romunija proti sovjetskemu dumpingu Bukarešta, 29. avgusta n. Romunska vlada namerava za vsako ceno preprečiti, da bi rusko blago preplavilo rumunska tržišča, ker bi ruski duinping uničil romunsko trgovino in gospodarstvo. Spričo tega so romunske oblasti pozvale carinske organe, naj posebno pazijo na uvoženo “‘»go, da ni morda sovjetskega izvora. Dognali da pošiljajo sovjeti svoje blago v Romunijo Pod etiketo drugih držav. Pariz, 29. avgusta, r. V tukajšnjih političnih krogih se opaža veliko začudenje nad "vznemirjenjem, ki se je pojavilo v Nemčiji vsled vesti, da se pripravljajo pakti o nenapadanju med Francijo in Rusijo na eni ter med Rusijo in Poljsko in eventualno tudi med Rusijo in Romunijo na drugi strani. Listi ugotavljajo ta pojav kot zelo značilen ter naglašajo, da je zadrževanje Berlina in nemške javnosti v tem pogledu tem bolj čudno, ker nemška vlada stalno naglasa miroljubni značaj svoje zunanje politike. Ni nobenega dvoma — pripominja — da bi tak pakt znatno utrdil mir, a dejstvo, da se Nemčija kljub temu vznemirja, dokazuje le, da njeni miroljubni nameni niso povsem iskreni, kajti sicer bi morala novo akcijo za konsolidacijo miru le pozdravljati. Pariz, 29. avgusta, r. Današnji »Temps« se bavi v svojem uvodniku s francosko-ru-skimi pogajanji. Že nekoliko časa — piše — se vršijo med Parizom in Moskvo razgovori, ki naj bi dovedli do pogodbe o napadanju med Francijo in Rusijo. Ta pogodba bi se takoj dopolnila s paktom o spravi med obema državama. Ni dvoma — nadaljuje »Le Tempsc — da bi imela taka pogodba precejšnjo politično vrednost, dasi bi bila sklenjena z vlado, ki ne spoštuje preveč pravil mednarodnega občevanja. Na eni strani bi bila z njo enkrat za vselej spravljena s tega sveta laž o francoskem militarizmu, ki da pripravlja oboroženo intervencijo proti sovjetski Rusiji. Na drugi strani pa bi tvorila taka pogodba resen korak na poti h konsolidaciji miru na evropskem shodu. Razume pa se, da bi Francija mogla skleniti tako pogodbo le v okviru obvez, ki izhajajo za njo iz pakta o Društvu narodov, in pa tudi le v soglasju s posebnimi sporazumi, ki vežejo Francijo s Poljsko in Romunijo. Kot taka bi tvorila francosko-ruska pogodba o nenapadanju nekako protiutež napram rapallski in berlinski pogodba med Rusijo in Nemčijo. V nadaljevanju se list dotiče tudi vznemirjenja, ki so ga ta pogajanja izzvala v Nemčiji. Enostavna pogodba med Rusijo in Francijo bi se Nemcem ne zdela nevarna, pač pa so začeli vpiti, čim se je doznalo, da ne gre samo za pakt med Francijo in Rusijo, temveč za pakt, pri katerem bi bila udeležena tudi Poljska. Posledica takega pakta bi bila, da bi se Poljska rešila nevarnosti napada z dveh front v slučaju vojne. In ravno v tem vidijo Nemci ogrožanje svojih življenjskih interesov. List zaključuje, naglašajoč potrebo, da se zadržanje Nemčije glede te stvari pazljivo zasleduje, kajti v tem vprašanju se bo še posebno jasno pokazalo, kaj si je na se- danjem velikem in usodnem razpotju evropske politike treba misliti o dobri veri Nemčije. Pariz, 29. avgusta. AA. Na večerji, ki jo je snoči priredil francoski kolonijalni minister na kolonijalni razstavi v Parizu na čast poljskemu zunanjemu ministru Za-leskemu in ki se je je udeležil tudi predsednik vlade, je imel zunanji minister Za-leski govor, v katerem je med drugim povedal, da sta Francija in Poljska v medsebojnem sporazumu, vendar vsaka zase vodili pogajanja s sovjetsko Rusijo v svrho sklenitve pogodbe o nenapadanju. To ini-cijativo, ki sta jo začeli Francija in Poljska kot mirolj. državi, so vsi radostno pozdravili. Poljska s simpatijami in zaupanjem spremlja stremljenja Francije v tem pogledu in vidi v tem stremljenju samo normalne politike miru, ki je Francijo in Poljsko vedno združevala. Na koncu svojega govora je minister Za-leski dal izraza svojemu upanju, da francoski in poljski trud ne bosta zaman. Poljskemu zunanjemu ministru je odgovoril francoski ministrski predsednik La-val. Naglasil je, da nikoli ne bo pozabil in da nikdar ni pozabil prijateljstva med Francijo in Poljsko, ki mora obe državi voditi pri vseh njunih akcijah. Nova odkritja o delovanju Paveliča in Perčeca Hišna preiskava pri Perčecu vendarle izvršena — Cele zaloge raznih sredstev za fal- sifikatorsko delavnico Dunaj, 29. avgusta. Pod naslovom: »Zakaj molči policija« prinaša dunajski »Der Abend« nova odkritja o delovanju hrvat-skih emigrantov na Dunaju. List javlja, da je dunajska policija dolgo pustila glavne krivce železniške katastrofe v Zemunu pri miru, nazadnje pa vendarle izvršila hišno preiskavo v teh gnezdih atentatorjev. Nerazumljivo pa je, kako da sicer tako zgovorna dunajska policija o tej preiskavi molči. List nato piše: Kakor nam danes zagotavlja očividec, se je v resnici izvršila sedaj — sicer v resnici šele tri tedne po naših prvih odkritjih — v hiši Wiednergiirtel 6 v bivšem stanovanju hrvatskega zarotnika Perčeca hišna preiskava tega monarhističnega gnezda. V celi okolici že vedo, da je našla tam policija kljub temu, da je bilo že mnogo odneseno, neprijavljen tiskarski stroj, tiskarske črke, letake, pa tudi municijo. Nadalje so našli v Perčečevem stanovanju raznovrsten materijal za maskiranje: napačne brade, šminko in kompromitujoče fotografije. O tem zakasnelem, a vendarle zanimivem uradnem poslovanju se še do sedaj ni javnosti ničesar sporočilo. Prav tako interesantne zadeve so se odigrale v zadnjih dneh v hiši Karolinengas-se 7. Tu stanuje nevarni hrvatski monarhistični zarotnik Perčevič, ki se je te dni Sporazum glede francoske fin. pomoči Angliji Sporazum uradno potrjen — Francija podpiše eno polovico skup- nega kredita 80 milijonov funtov, voljen vtis London, 29. avgusta. AA. Reuter poroča: Uradno se razglaša, da se je snoči dosegel sporazum glede francoske finančne podpore Veliki Britaniji v znesku 40 milijonov funtov šterlingov, • ki bi jih Francija posodila Angliji. Od te vsote bi polovico prispevale francoske zasebne banke, polovica pa bi se dobila v javni subskripciji v enoletnih zakladnih bonih, ki bi se obrestovali po 4 in pol odstotka. Teh 40 milijonov funtov tvori polovico celokupnega kredita 80 milijonov funtov, ki ga Francija in ameriške Združene države stavijo Veliki Britaniji na razpolago, tako da bi vsaka država prispevala polovico. London, 29. avgusta, n. Na politične in finančne kroge je zelo povoljno delovala vest, da so se pogajanja, ki so se vodila v Parizu in Združenih državah, zaključila na zelo uspešen način. S prav posebno naglico so sklenili dati Angliji posojilo. Na osnovi doseženega sporazuma dobi angleška banka 5 milijard frankov od francoske banke in 20 milijonov dolarjev od Morgana in njegove finančne skupine, ki jo tvorijo po večini ameriške banke. Delegat angleškega finančnega ministrstva Roos, ki je vodil pogajanja v Parizu, se je danes vrnil v London. Povedal je, da je bilo posojilo sklenjeno za dobo 8 let. Washington, 29. avgusta, n, V beli hiši se je vršila važna konferenca pod vod- Amerika drugo polovico — Po-v Angliji stvom predsednika Združenih držav. Bili so prisotni državni tajnik za finančne zadeve Mellon, guverner zavoda Federal Re-serve Bane in še nekateri bankirji. O tej konferenci so izdali uradno poročilo, ki pravi, da so na konferenci govorili o splošnih finančnih vprašanjih. Z dobro poučene strani pa izhaja zatrdilo, da so se na konferenci menili v prvi vrsti o posojilu, ki ga dobi Anglija. Aretacije komunistov v Nemčiji Berlin, 29. avgusta, n. Davi ob 6. url je berlinska policija, ki so ji pomagali detektivi, obkolila vse one dele mesta, ki so znani po komunistih. Posamezne mestne okraje Je obkolilo več ko tisoč redarjev ln civilnih organov. Nato so se pričele hišne preiskave. Preiskali bo vsa stanovanja. Nekateri stanovalci so se branili s silo in policija je aretirala ved ko ato sumljivih oseb. Preiskave so se izvršile zaradi poslednjih spopadov in atentatov, ki so Jih nedvomno zakrivili komunisti. Berlin, 29. avgusta. AA. Policija nadaljuje aretacije v delavslcih predmestjih. Prijela je do 150 ljudi. Pri mnogih so stražniki našli orožje in municijo. Francosko posojilo Grčiji Atene, 29. avgusta n. Zastopniki grške vlade so zaključili v Franciji pogajanja za sklenitev velikega posojila, s katerim nameravajo v Grčiji regulirati svoje otomanske dolgove. peljal s ponarejenim potnim listom z Dunaja v Meran. V njegovem stanovanju so se ponovno izvršile ponareditve potnih listov. Kakor nam poroča neki očividec, so te dni iz stanovanja Perčeviča naložili več manjših zabojev pod zelo sumljivimi okoliščinami in jih odnesli v neko dunajsko banko, kjer so jih skrbno shranili za zaklenjenimi vrati. Ali v resnici ni naši politični policiji znano, da so se nahajali v teh zabojih med drugim vsakovrsten materijal za ponarejanje, dalje več sto uradnih formularjev, dalje več rdgoveniatxčlBk,umlhwyumlhwy mnogo še neizpoljenih potnih listov in večje število uradnih štampiljk — torej kompleten materijal za falsifikatorsko delavnico. Ali hočejo zopet čakati, da bo »Abendc postregel z novimi odkritji in jim imenoval banko, ki se je spozabila tako daleč, da so se je mogli poslužiti kot ta j n? skrivališče? Kdo pa je ta Perčevič? Dunaj, 29. avgusta. Iz zanesljivega vira se nam sporoča tole: Dunajski listi nam ga predstavjajo kot hrvatskega emigranta, ki bi torej imel vsaj na videz nekaj pravice, da se vmešava v naše notranje razmere. Toda Perčevič ni hrvatski emigrant, temveč avstro-ogrski podpolkovnik, ki sicer izhaja iz graničar-ske rodbine, ki pa je vse življenje prebil pod dvoglavim habsburškim orlom. Perče-vie ni jugoslovanski državljan, če pa je avstrijski, ni znano. Pač pa se ve, da prejema avstrijsko pokojnino. Sedaj živi že nekaj časa pod fašistovskim pokroviteljstvom v Meranu, kamor je prišel z inadjarskim potnim listom. Če s pravim ali ponarejenim, se tudi ne ve. Perčevič ima stalno bivališče na Dunaju IV. okraj, Korolinen-gasse 7. V telefonskem seznamu je na strani 717 vpisan tako-le: Perčevič Iwan von, Obst, A. d, IV, Ka-rolinengasse 7, telefon U-40-1-96. Radovedni smo, ali bodo avstrijske oblasti z ozirom na konkretna odkritja »Aben-dac storila svojo dolžnost, ko se bo Perčevič vrnil s ponarejenim madjarskim potnim listom. Ali ga bodo vprašali, kako se strinja njegova pot v Meran z dolžnostmi avstrijskega oficirja. Javnost pa bi tudi rada zvedela, če ima Avstrija v resnici toliko denarja, da plačuje pokojnino atentatorjem! Stara*. 2 'mmmmmmms* Zakaj molči dunajska policija? Še iz cesarskih časov je dunajska policija znana, da rada sestavlja svoja poročila zelo gostobesedno. Tej svoji navadi je ostala zvesta tudi v republiki in ko je bila zažgana justična palača in so se odigrali na Dunaju krvavi dogodki, je avstrijska policija naravnost blestela po svojih lepo in na široko sestavljenih poročilih, ki bi delali čast vsakemu novinarskemu agitator-iu. In še v zadnjem času, ko je našla dunajska policija pri nekem slaboumnem čevljarju v Wahringu par zarjavelih pušk, je dunajska policija o tem >velikem« dogodku poslala v svet vež kolon dolga poročila, v katerih ni manjkalo niti pretiravanj. Vsa ta lepa navada dunajske policije pa je čisto ugasnila, ko je šlo za rovarjenje hrvatskih emigrantov na Dunaju. Ne poročila naše policije, ne pozivi dunajskih listov, ne senzacijonelna in čisto konkretna odkritja avstrijskih listov in niti atentati, iki so jih izvršili hrvatski emigranti niso mogli pripraviti dunajske policije do govora. Dosledno je o vseh teh dogodkih molčala, kakor da se ti ne bi vršili čisto pred njenim nosom. Upravičeno vzklika zato dunajski >Der Abend< v svoji številki z dne 28. t. m.: Zakaj molči dunajska policija? In za njim moramo ponoviti to vprašanje tudi zlasti pa po novih odkritjih, ki jih v isti številki prinaša »Der Abend« in ki jih objavljamo na drugem mestu. Ta odkritja pravijo, da je dunajska policija po celih treh tednih, ko je bila od dunajskega lista opozorjena na gnezdo hrvatskih emigrantov, vendarle izvršila v teh gnezdih hišno preiskavo. Jasno je, da so ti zločinski zarotniki vsled ponovnih pozivov dunajskih listov tekom teh treh tednov odnesli iz svojih gnezd najbolj komprimitu-joč materijal, toda kljub temu je našla policija še vedno toliko materijala, da bi mogla takoj pričeti z aretacijo vseh onih, ki so se shajali v teh gnezdih. Sicer tako gostobesedna dunajska policija pa o rezultatu teh preiskav ni črhnila niti besede. Zakaj to? In vendar je našla v obeh zločinskih gnezdih hrvatskih atentatorjev stvari, ki jasno dokazujejo, da so služile v zločinske namene. Napačne brade, ponarejeni potni listi, ponarejeni uradni formularji, muni-cija, tajna tiskarna, kompromitujoče fotografije, in slično, vse take lepe stvari, ki spadajo k rekvizitom falzifikatorjev in zločincev, je našla policija še po treh tednih, a dunajska javnost ne bi smela o tem zvedeti niti besede? Ali je mar v Avstriji običaj, da uporabljajo ljudje take rekvizite kar nemoteno? Ali pa imajo nekateri tujci posebno pravico, da se poslužujejo vseh teh stvari? Ali pa naj molk policije pove to, da se o rezultatu hišnih preiskav molči zato, da ne bi bilo treba prijeti teh zločincev? Če sme organ hrvatskih zločincev »Grič«, ki izhaja na Dunaju, celo javno proslavljati atentatorje, potem bi človek res moral tako misliti. Drugo vprašanje* pa je, če bo s tem zadovoljna tudi poštena dunajska javnost. Kolikor mi poznamo Dunajčane, niso ti prav nobeni prijatelji atentatorjev, še manj pa žele, da bi smel vsak tujec pri njih eta-blirati kar celo delavnico za ponarejanje liatin in za uprizarjanje atentatov. Tudi smo mnenja, da dunajska javnost nikakor ni tako kratkovidna kakor dunajska policija in se zato zaveda, da mora takšno Škandalozno toleriranje zločincev privesti do poslabšanja odnaša jev med Avstrijo in njenimi sosedami. Ali morda misli dunajska policija, da je takšno poslabšanje v interesu Avstrije in njenega gospodarstva? Če misli tako, potem ji moramo povedati* da je v silni zmoti.Hi danes Avstrija, ko tudi nobena druga država, v tem srečnem položaju, da bi ji moglo biti vseeno, kaj mislijo drugi o njej. Zlasti danes ne, ko nujno potrebuje posojilo od Društva narodov, kjer ima Jugoslavija a svojimi zvestimi zavezniki le še nekaj- besede. Pa tudi vsem prijateljem miru ne bo vseeno, če bodo slišali, da se na Dunaju tolerira delovanje ljudi, ki nimajo prav nobenega dru gega cilja, kakor da bi čim preje narušili mednarodni mir. Na drugi strani pa sl tudi naj ne domišljajo vsi javni in tajni protektorji zločinskih atentatorjev, da Jugoslovani ne bi znali varovati svojih interesov. Ne bo zato krivda na strani našega naroda, če Avstrija ne bi'več našla pri našem narodu onega razumevanja za svoje potrebe, kakor ga je dosedaj vedno našla, tem več ko bo krivda ohih, ki trpe, da postaja Dunaj zatočišče in skrivališče zločincev, ki za denar rova rijo proti lastni domovini. Letalski manevri v srednji Italiji Zračni napadi na Firenze in Genovo — Razne nesreče in nezgode Milan, 29. avgusta, v. Sinoči je poveljni-štvo fetalskih vaj v Molinu di Quesa izdalo poročilo o manevrih. Stranka A je izvršila napad na vojaške objekte v Firencah, pred vsem pa tamkajšnje letališče, železniško postajo in vojaška poslopja: Firence so napadli dvakrat, prvič ponoči, drugič podnevi. jutru pa je stranka B odgovorila s protinapadi. Kolona letal je zelo nizko letela čez teoretično mejo. in bombardirala železniško progo RinTini—Bologna—Parma. ' POpoldne pa so letala te stranke napadla s plinskimi bombami Genovo. Letala so priletela nad Genovo z morja. V Speziji je itranka A dobila alarmno obvestilo, toda. njena letala niso mogla ubraniti sovražniku poti do Genove. Skušali pa so ustaviti sovražna letala, ko so se vračala od Genove nazaj. Razvila se je kratka bitka v zraku, vendar so se letala stranke B srečno povrnila v svoj tabor. Stranka A je teoretično izgubila 24, nasprotna pa 7 letal. Vreme je bilo ves dan slabo. Rim, 29. avgusta, n. Včeraj so se pri letalskih vajah v srednji Italiji pripetile tudi trj večje letalske nesreče. Pri napadu na Firfejpce je pri nekem motorju nastal de-tejjt., Letalo je pri Arezzu padlo na tla in zgorelo. Letalec je bil težko ranjen. Drugi incident se je zgodil na železniški progi v Bologni. Neko izvidniško letalo je zadelo v streho hiše in padlo na tla. Pilotu se k sreči ni nič zgodilo. Tretje letalo je prav tako zadelo ob neko hišo v Modeni in se poškodovalo. Pilot je bil lažje ranjen. Defekti pri treh drugih letalih pa niso imeli nikakršnih težjih posledic. Rim, 29. avgusta, n. Mussolini se je z vodnim letalom vrnil v Rim. Letalo je vodil minister Balbo. Danes je Mussolini sprejel zastopnike fašističnih avanguardističnih oddelkov, ki se koncentrirajo v Rimu. Jutri bo tu velika parada avanguardistov, ki se jih bo zbralo okrog 10.000. Milan, 29. avgusta, n. Letala, ki sodelujejo pri italijanskih letalskih vajah v srednji Italiji, so se pojavila tudi nad Milanom, a ga niso napadla, marveč posula z letaki raznih barv. Na teh letakih je bil kratek poziv: Italijani! če bo nastopila vojna, sovražnik ne bo posipal mesta i barvanimi letaki, marveč z bombami, ne z lučjo, marveč. s kroglami in plinom. Italijanski narod hoče mir, toda opreznost nas sili, da se pripravimo, da moremo sovražnika, ki se pojavi nenadoma, pobiti in zavrniti. To pa bomo storili le tedaj, ko bodo močne naše letalske sile. Pogajanja med Vatikanom in Italijo Pogajanja so bila nenadoma prekinjena -7 in Giuriatijem Spor med Mussolinijem Pariz, 29. avgusta, n. Po informacijah iz Rima so se pogajanja med Vatikanom in fašistično vlado, ki so bila že v teku, nenadoma spet prekinila. Vatikan je na pogajanjih zahteval, naj fašistična vlada spoštuj« konkordat in dovoli vsem katoliškim organizacijam nemoteno delovanje ter obnovi vse one, ki jih je pred kratkim ukinila. V zvezi s tem zatrjujejo, da je Mussolini-pripravljen izpolniti zahteve Vatikana, da pa sta proti temu letalski minister Balbo in tajnik stranke Giurati. Antifašistični list »Liberta« poroča, da se je po Mussolinijevem nalogu izvršila po vsej Italiji obširna anketa, katere rezultati so pokazali, da ukrepi fašistične vlade glede katoliške akcije niso bili na mestu. Mussolini je spričo tega sklenil ugoditi Vatikanu in pozvati Giurati ja, naj neha z odporom ali pa naj poda ostavko. Otvoritev sedmega kongresa evropskih manjšin Kongres je otvoril včeraj dr. Wilfan v Ženevi — štirideset narodnosti iz 14 držav Ženeva, 29. avgusta, d. Danes je predsednik dr. Wilfan otvoril VII. evropski kongres narodnosti. Ko so naštevali narodnosti, ki so na kongresu zastopane, so pozdravili prisrčno posebno delegacijo Kataloncev. WUfan Je v daljšem govoru opozoril na zbirko poročil v položaju 40 narodnosti, ki propadajo 14 evropskim državam. Ta 'Zbirka je bila predložena kongresu v obliki knjige; Gre tu za prvi poskus, da pride velika večina vseh evropskih narodnosti v skupni pu- blikaciji do besede. Predsednik je dejal, da ta publikacija polaga prst na rano narodnostnega problema. Izrazil je dalje nado, da so za vedno minuli časi, ko so v Društvu narodov zastopali teorijo asimilacije. — Nato sta dala dva zastopnika Kataloncev daljše izjave. Državni tajnik za manjšinska vprašanja v ru-munski vladi Brandsch Je poslal kongresu pozdravno brzojavko. Državna podpora za nabavo semen * Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo banovinam v ta namen 1,400.000 dinarjev podpore — Dravska banovina dobi 140.000 Din Bfeograd, 29. avgusta. AA. Da bodo naši poljedelci mogli pridelovati boljšo kako-\ittst,ja:rih posevkov, kakor n. pr. semena lanu, konoplje, bombaža, krompirja, tur-ščice, ovsa, pivarskega ječmena in hmelja ter eemena rastlin za krmo, je minister za kmetijstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal odlok, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva dovolijo podpore za nabavo semen jarih posevkov. Ta semena se bodo razdelila kmetom, in sicer brezplačno in na posodo na eno leto preko pristojnih Breških kmetijskih referentov. Pod pore dobe: banska uprava Vardarske banovine 170.000, banska uprava Dunavske banovine 170.000, banska uprava Drinske banovine 160.000, banska uprava Savske baaovine 170.000, banska uprava Moravske banovine 150.000, banska uprava Vrbaske banovine 140.000, banska uprava Zetske banovine 160.000, banska uprava Dravske baMviae 140.000, banska uprava Primor-«k»j banovine 140.000 Din. Skupno je torej v«*m banskim upravam dovoljena na račun- podpore iz dršavnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva 1,400.000 dinarjev. Od te vsote bodo banske uprave porabile 35% za nabavo semena krompirja in rastlin, ki se bo kmetom brezplačno razdelilo, in 65% za nabavo semen lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turščice, pivovarskega ječmena in hmelja. Vse to se bo razdelilo med kmete preko sreskih kmetijskih referentov. V poštev pridejo pri podeljevanju tega semena za setev prihodnjega leta samo skrbni in napredni kmetovalci, predvsem tisti, ki jim je toča pobila; obvezati pa se bodo morali, da bodo vrnili isto količino semena po žetvi prihodnjega leta in iste vrste. Banske uprave bodo dobljeno seme v prihodnjem letu razdelile med kmetovalce, ki letos semena ne bi dabili. To seme pa bo moralo biti pred izročitvijo dobro očiščeno, razkuženo, vreče pa se bodo izročile po nabavni ceni o priliki razdelitve semen. Banske uprave bodo nabavo tega semena izvršile tako, da bodo kmetje lahko pravočasno posejali. Banske uprave bodo kmetijskemu ministrstvu poslale poročila o količini, vrsti in kraju nabavljenega semena, po izvršeni razdelitvi semena pa poročilo o izvršeni razdelitvi po srezih in občinah. Avstrija opusti carinsko v5 unijo Pari*, 29. avgusta. AA. Listi so zabeležUi po-, ročlla, da bo Avstrija opustila nameravano carinsko zvezo med Nemčijo, še preden bo haaško raasftdi&če izreklo obsodbo. Haaško sodišče nekompetentno Jpfrndon, 29. avgusta n. Tukajšnji »Daily Te-legr^pb je objavil vest iz Haaga, da je tamkajšnje" mednarodno razsodišče dognalo, da ni kompetentno za reSitev Bpora o carinski uniji mui Avstrijo in Nemčijo. Sklenilo je vrniti DN vso. zadevo. Dunajski sadni trg 29. avgusta, d. Na današnji sadni trg Je^ pMSlo: 3 vagone Jugoslovanskih Jabolk, S vagonov šumadinskih češpelj, 2 vagona italijan-skev, 3 vagone madjarskega grozdja. *«iSltfnca precej nespremenjena. Pri češpljah boljša cena: 30 do 40 grošev, toda grozdje nekaj ceneje. Požar v Bevčah pri Velenju Skoda se ceni na 100.000 Din. Dne 27. avgusta ob pol osmih zjutraj je začela goreti stanovanjska hiša zakoncev Jakoba in Ivane Krump, posestnikov iz Bevč pri Velenju. Ogenj je izbruhnil bržkone na ta način, ker je gospodinja sušila v sobi hmelj in kurila malo železno peč, pri katerem so se v cevi vnele saje, od saj pa slamnata streha hiše. Ogenj Je upepelil tudi vse žito, ki je bilo dosedaj omlačeno, ter vse premičnine in obleko, ki se je nahajala na podstrešju. Na lice mesta Je prihitelo gasilno društvo iz trga in državnega rudnika v Velenju ter iz Družmirja. Rešili so v neposredni bližini hiše stoječe gospodarsko poslopje, za katero Je obstojala velika nevarnost, da se užge ker je istotako s slamo krito, škodo, ki jo Je povzro' čil požar, cenijo na 100.000 Din. Krump Je bil zavarovan za vsa poslopja pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 25.0000 Din, pri »Dunavu« za 1000 Din ter pri zav. družbi »Vardar« za 60.000 Din. Teniške tekme za pokal N j. Vel. kralja in kraljice Beograd, 29. avgusta. 1. Danes so se nadaljevale teniške tekme za pokal Njunih Veličanstev kralja in kraljice za prvenstvo Jugoslavije. Pri mednarodnih tekmah za prvenstvo države so bili doseženi ti-le rezultati: Gabrovicz (Mad-jarska) in Krasni (Jugoslavija) 6 : 4, 4 : 6 in 6 : 4; Kukuljevič (Jugoslavija) in Zichy (Mad-jaruska) 6 : 1, 6 : 4; Schafer (Jugsolavija) in Nikolaidis (Grčija) 6 : 2, 6 : 3. Tako so se za jutrišnji polfinale in finale plasirali: Kukuljevič, Schttfer, Gabrovicz, in zmagovalca v matchu Vodička in Uidi. Pri narodnem turnirju so bili doseženi za če-trtinski finale tile rezultati: Radovanovič in Kumanudi 6 : 0, 7 : 5; Punčec in Zlatanovič : 4, 6 : 3; Konjovič in Zeler 6 : 1, 6 : 0. Juniorji za četrtinski finale: Bojovič in Šarič : 0, 6 : 2. Najbolj zanimive tekme so bile pri mednarodnem turnirju dam. Največje iznenadenje je bilo, da je gdč. Schriiger, igralka teniškega kluba »Palič« v Subotici, zmagala nad odlično madjarsko igralko go. Baumgarten s 6 : 3, : 3. Ga. Baumgarten je že dvakrat osvojila lokal Nj. Vel. kraljice in zato so pričakovali, da o,tudi Z letošnjega turnirja odšla kot zmagovalka. S svojim današnjim porazom pa izpada ga. Baumgarten od nadaljnega tekmovanja. Ostali rezultati v damski igri so bili: Hamer in Blis 6 : 0, 6 : 0; Gostiša in Zenon 9 : 7, 0 : 6 in 6 : 2; Kartovičkova in Travers 6 : 3 in 6 : 4. Glede na to bodo igrale pri jutrišnjem polfinale g. Hamer, Schriiger, kartovičkova in Gostiša. Pri igri moških in ženskih v dveh so se naši igralci prav tako odlično držali. Igralcema Schrfigerju in Schaferju je uspelo potolči mad. jarsko dvojico Baumgarten in Zichy s 6 : 4 in ° : 4. L mednarodni šahovski turnir na B!o<>- Aljehin zopet vodi Bled, 29. avgusta. AA. Danes se ie -i Jedil igralo peto kolo mednarodnega šalu;. turnirja. 1 Prvo današnjo zmago je zabeležil »ir. Astaloš, i X. ®P®nskl partiji premagal švedskega prvaka Stoltza. Partija se je končala že v dopoldanski igri. Colle je proti dr. Aljehinu igral damski gambit, na katerega je svetovni prvak odgovoril nepričakovano s Tarraschevo obrambo, ki ne velja za solidno. Toda, bodisi da Colle ni dobil najboljšega nadaljevanja, bodisi da je hotel dr. Aljehin to obrambo rehabilitirati — prav kmalu je dobil silen napad, ki mu belgijski mojster ni bil kos. Izgubil je takisto že dopoldne. Pirc je proti Kashdanu igral damski gambit. Knshdan je gambitskega kmeta vzel in v razvoju igre je že kazalo, da bo ameriški prvak dobil premoč. Toda Pirc je igral zelo spretno, zamenjal figure in v končnici dosegel remis. Bogoljubov je brez posebnega napora zmagal nad mladim češkim mojstrom Flohrom. Bogoljubov je videti v izvrstni formi. Maroczy je doživel danes svoj prvi poraz prr^i Niemcoviču, ki je igral približno isto otvoritev, kakor v prvem kolu proti Pircu. Tartakowcr in Spielinann sta igrala ortodoksni španski gambit. Partija je bila ob pol 19. prekinjena v razmeroma preprosti končnici. Tartakower ima kmeta več, vendar bo težko zadoščal za zmago. Partija se bo nadaljevala v torek in verjeten izid je remis. Dr. Vidmar je proti Kostiču začel z nenavadno otvoritvijo. Kmalu je nasprotnikovo pozicijo stisnil, toda Kostič se je znal oprostiti, pri čemur je žrtvoval kmeta. S tem je moral dr. Vidmarju prepustiti boljšo pozicijo. Proti koncu dopoldanske igre je Kostič skušal zamenjati Čim več figur. Popoldne se je igra le počasi razvijala in je bila ob pol 7. prekinjena. Dr. Vidmar ima kmeta več in prav dobro pozicijo. Stanje po petem kolu: Dr. Aljehin 3 in pol (1), Bogoljubov, Kashdan 3 in pol, Kostič, Spielinann 2 in pol (1), Astaloš, Niemcovič 2 in pol, dr. Vidmar 2 (2), Maroczy, Stoltz, Pirc 2, Flohr 1 in pol, Tartakower 1 (1), Colle 1. Jutri se bo igralo šesto kolo. Nastopijo ti-le pari: Spielmann—Bogoljubov, Kashdan—Flohr, Maroczy—Pirc, Aljehin—Niemcovič, Kostič Colle. Stoltz—Vidmar, Tartakower—Astaloš. Mednarodni šahovski turnir na Slovaškem Neposredno po velikem mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu se bo vršila na Slovaškem velika šahovska tekma, in sicer v kopališčih na Tatri. Predvsem bodo na turnir povabljeni mladi mojstri, pa tudi nekaj starejših, da se bo tako prav videla sila mladih mojstrov. Povabljeni so: Bogoljubov, Flohr, Sultan Khan, Kashdan, Mikenas, Noteboom, Pirc, Reifif, La-jos Steiner, Stoltz in kot namestnika Lilien-tahl in Petrov. Turnir se bo odigral v dveh kolih. Po 4 partije se bodo igrale v štirih kopališčih Tatre, zaključek turnirja pa bo v štrbskem Plesu. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 29. avgusta, d. Pretežno jasno, topleje-naraščajoče pomlrjenje. Pod vlak je padel 51-letni Juhan Matevž, ki stanuje v Komendi# a Je brez stalnega posla, je šel ob kamnišk progi. Ko je pripeljal vlak, je hotel stopiti nanji da bi se zastonj peljal naprej. Pri tein pa je spodrsnilo in je padel pod vlak. Zlomil * je nogo v stegnu in se tudi sicer precej poško' doval. Obvezal ga je zdravnik, nakar so ga vlakom prepeljali v Ljubljano, i glavnega k lodvora pa ga je rešilna postaja spravila v bo nišnico. Odkritje spomenika kralju Petru I. Velikmu Osvoboditelju Ne pozabite: 1. Prijavite se še takoj občini radi naročila »egitimacij za četrtinsko vožnjo. 2. Občine! Javite odboru takoj — lahko tudi brzojavno — število potrebnih železniških legitimacij z četrtinsko vožnjo. 3. Občine! Javite brezpogojno in čimpreje najbližji železniški postaji število udeležencev iz vaše občine, sicer ne more železniška uprava odrediti potrebno radi vlakov. 4. Vožnja je četrtinska na vseh železniških progah zapadno Zagreba in Karlovca. Pri nastopu vožnje kupite polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen povratek. 5. Vsako legitimacijo za četrtinsko vožnjo mora žigosati občina, v kateri prebiva udeleženec. 6. Legitimacije za znižano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v potrdilo, da se je vsakdo udeležil odkritja spomenika. To potrjevanje se bo vršilo na glavnem kolodvoru, na velesejmu in v veži »Kazine«, Kongresni trg št. 1. Na glavnem kolodvoru in na velesejmu bo to žigosanje v dneh 6., 7. in 8. septembra čez dan, v Kazini pa le dne 6. septembra od 7 ure 30 do 20. ure. 7. Potujte z vlaki, ki bodo objavljeni za posamezne proge v časopisih in vpoštevajte, da boste 6. septembra 1931. do 9. ure zjutraj v Ljubljani. 8. Iz Maribora bo vozil posebni vlak z odhodom (iz Maribora) ob približno 1‘40, ki prispe v Ljubljano ob približno 6. uri (zjutraj), če bo več udeležencev, bo vozil še drugi posebni vlak uro kasneje. Zato se vsi pravočasno prijavite občini, ki naj sporoči skupno število udeležencev železniški postaji. 9. Dostop na slavnostni prostor bo le proti osebni izkaznici, ostali se zbirajo za sprevod po društvih in organizacijah na Vodnikovem Srgu. Podrobnejša navodila za to grupacijo slede. 10. Izkaznice za slavnostni prostor se izdajajo le na imenske prijave; prošnjam za izročitev izkaznic brez navedbe imen ni mogoče ustreči, zato naj se nepravilno izvršene prijave takoj obnove. 11. Za sodelovanje pri sprevodu niso potrebne posebne izkaznice. 12. Prenos izkaznic je nedopusten — izkaznice je vidno nositi. 13. Podroben program svečanosti in razvrstitev udeležencev bo še objavljena na tem mestu. 14. Godbe — prijavite svoje sodelovanje pri svečanostih takoj odboru — Ljubljana, Kongresni trg 1, II. Zbirališče — Vodnikov trg. 15. Odbor obvešča, da ne daje železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko prodajo. Zato ne bo vračal denarja za eventualno vrnjene legitimacije. Naročene legitimacije se odpošljejo posameznikom ali društvom le proti povzetju stroškov za železniške legitimacije in poštnino. 16. Društvom, organizacijam in posebnim skupinam, ki se s svojim članstvom udeleže sprevoda, se priporoča, da si preskrbe napisne tablice v velikosti 60X30 cm z napisom v črnih črkah na svetlem temelju, katere bodo nosili skavti pred dotičnim društvom itd. v sprevodu. Tablice naj bodo na 1'50 m dolgem drogu. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg štev. 1, II. Ob priliki odkritja spomenika Kralja Petra I. Osvoboditelja, v dnevih 6., 7. in 8. septembra, se pričakuje v Ljubljani velikanske množice udeležencev. Zato se glede prehrane opozarja, da društva ali večje družbe in korporacije, ki si niso same že naročile v gotovih gostilniških obratih svoje oskrbe, lahko naroče isto potom gostilničarske zadruge v Ljubljani, Privoz. Pri naročilu je nakazati tudi dotični znesek. Kosilo z juho, govedino in prikuhami se računa 10 Din. Veliko francosko odlikovanje brata Jr. Murnika Ljubljana, 29. avg. Načelništvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je prejelo danes od francoskega konzulata v Ljubljani, da je francoska vlada odlikovala z viteškim redom francoske legije časti poleg brata Jožeta Smrtnika, staroste sokolske župe Celje, tudi bivšega načelnika Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije brata dr. Viktorja Murnika, gen. tajnika Zbornice TOI v pok. To visoko odlikovanje je francoska vlada podelila br. dr. Murniku za njegove velike in neminljive zasluge na polju telesne vzgoje. Brat dr. Murnik, preporoditelj slovenskega in kasneje jugoslovanskega Sokolstva, je danes brezdvomno eden prvih in najsposobnejših tehničnih voditeljev v vsem slovanskem Sokolstvu. Že kot mlad akademik se je živo zanimal za Sokolstvo. Leta 1895. je vstopil v Ljubljanskega Sokola in od takrat neumorno deluje za pro-speli in procvit jugoslovanskega Sokolstva. Svojega sokol, delovanja pa ni omejil samo na ožjo domovino, marveč je ime slovenskega in kasneje jugoslovanskega Sokolstva zanesel v mednarodni svet. Prvič so merili svoje moči slovenski Sokoli na mednarodni tekmi leta 1907 v Pragi, br. dr. Murnik je tudi sam tekmoval in zasedel v slovenski vrsti prvo mesto. Leta 1909 je popeljal svoje tekmovalce v Lukserriburg, leta 1911 v Turin, leta 1913 v Pariz. Na vseh teh tekmah so slovenski Sokoli dostojno zastopali barve slovenskega Sokolstva. Triumf sokolske vzgoje pa je dosegel brat dr. Murnik na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922 ob priliki mednarodne tekme. Jugoslovanska vrsta je dosegla II. mesto, prvo mesto med posamezniki pa je dosegel br. Peter Šumi. Krasni uspehi so br. dr. Murnika še bolj vneli, s podvojeno silo je šel na delo in uspehi niso bili zaman. V Lyonu leta 1926 si je po ostrem boju naša sokolska vrsta priborila zopet II. mesto, prvenstvo med posamezniki pa ponovno br. Peter Šumi. Na olimpijadi v Amsterdamu je jugoslovanska sokolska vzgoja zopet dosegla po zaslugi br. dr. Murnika častno mesto, zlasti njegove proste vaje so vzbudile občudovanje mednarodnega sveta. Največji njegov uspeh pa je bil lanski vsesokolski zlet v Beogradu in pa mednarodna tekma v Luksemburgu, kjer je naša sokolska vrsta, kljub tragični nesreči brata Maleja dosegla III. mesto, svetovno prvenstvo pa si je priboril br. Tošo Primožič. Brat dr. Murnik je po lanskem vsesokolskem zletu odložil mesto saveznega načelnika, ni se pa odtegnil sokolskemu delu, marveč se je vrgel na svoje veliko tehnično delo, na izdajo Tyrševega telovadnega sistema, ki bo izšel v krasni knjigi v prihodnjih dneh. Za vse^to več kot 40-letno plodonosno sokolo-vanje je prejel br. dr. Murnik sedaj najvišje priznanje, odlikovanje francoske vlado. Bratu dr. Murniku k temu zaslužnemu visokemu odlikovanju vse jugoslovansko Sokolstvo iskreno čestita, z željo, da bi zopet vodil jugoslovansko Sokolstvo od zmage do zmage. Br. dr. Murniku krepki sokolski: Zdravo! Mariborsko brezmotorno letalo Maribor, 29. avgusta. Da bi med mariborsko mladino zbudil interes za letalski šport, je mariborski aero-klub »Naša krila« priredil pred časom sestanek mariborskega dijaštva. Na tem sestanku so se dale mladini smernice za letalski šport. Ena od teh je bila gradnja aeroplanskih modelov. Naše di-jaštvo se je z veseljem poprijelo dela in uspehi niso izostali. Najlepši uspeh sta pač dosegla mariborska akademika g. Boris Cijan in Vojko Humek. Pred dobrim mesecem sta pričela z gradnjo prvega mariborskega brezmotornega letala. Načrte sta izdelala sama, opiraje se na Nemca Lipischa, pa tudi zgradila sta ga sama s pomočjo nekaterih drugih akademikov. Le kdor je zasledoval gradnjo, ta dobro ve, koliko truda in potrpežljivosti je bilo treba, da se je zgradilo letalo, ki prav malo zaostaja za sličnimi nemškimi produkti. Brezmotorno letalo je zgrajeno v naravni velikosti in je nekoliko večje od ljubljanskega. Vse ogrodje je iz suhega smrekovega lesa ln V Štirje rodovi Že naše prababice so poznate mita #,Jelenn. Več ko 80 let pereja vse> izkušene gospodinje najrajši s tem čistim, izdatnim milom. Milo „Jelenli je najidealnejše milo za pranje! SCHICHT MILO JELEN več ko 80 let vedno enako dobro * sch j a deloma iz furnirja ln jesenovega lesa. Trup je samo ploskev, sedež za vodnika pa je pod letalom spredaj. Krila in deloma trup sta prevlečena z namočenim »mollno« platnom. Letalo se bo spravilo v gibanje a pomočjo močne startne vrvi (gumija), ki je bila naročena iz Nemčije. — Letalo bo služilo kot model, preizkusilo se pa bo tudi praktično, ker ima vse pogoje za ugoden uspeh. Vso gradnjo je finansiral aero-klub »Naša krila«, pa tudi drugi prijatelji zračnega športa so podprli vso akcijo. Agilni akademiki letalski skupini, posebno pa še graditeljema čestitamo k uspehu. Letalo bo krščeno na ime »Kobilica«. Razstavljeno bo danes ln jutri v telovadnici mariborske meščanske šole. Podpisani Martin Lovše, posestnik iz Kalc obč. šentlampert pri Litiji, obžalujem vse neresnične vesti, ki sem jih govoril o mesarju g. Jožetu Koširju iz Toplic pri Zagorju ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega preganjanja. V Toplicah, 24. avgusta 1931. Martin Lovše. Otroci naših izseljencev iz Nemčije v domovini V začetku tega meseca se je vršil v domovino veliki izlet otrok od 7 do 16 leta naših izseljencev iz Nemičije. Izlet, ki ga je vodil g. De-želiič, je omogočilo polog naših oblasti najvefi 'kraljevsko izseljeniško poslaništvo. Med tem ko je prejšnja leta organiziral te izlete v domovino nemški duhovnik gosp. vikar Tensunder, ki ima za naže izseljence največjo zasluge, je letos organiziralo obisk v domovino izseljeniško poslaništvo ter predstavnika naših kolonij v Nemčiji, posebno naš izseljeniški duhovnik g. Oberžan. Pomagal pa je seveda tudi g. vikar Tensundern. Izlet je bil organiziran zelo dobro; posebno moramo podčrtati dejstvo, da je bil določen prispevek tako nizko (približno 300 — Din), da so se izleta udeležili lahko tudi najsiromašnejši. OkoLi 120 otrok je odšlo na domove sorodnikov, 80 otrok pa na Korčulo v Šilovičev dom, V Zagreb k Narodni zaščiti, v Polhov gradeč na kolonijo Bdečega križa in v Selce v Ameriški dečji dom. Svrha izleta je bila spoznavanje naše domovine in izpopolnitev v znanju materinega jezika. Izlet pa je imel še eno veliko korist, da bo opozoril tujce, kaite-rim bodo pripovedovali otroci o lepoti naše domovine, na našo državo. Emil L. Galijan. Claude Anet: 30 žheijtma Roman ruske deklice. Ko pa je Konstantin tisto noč hitel iz Sadova j e domov, je stiskal pesti ln dal duška svoji jezi. Drobna deklica ga je s svojim nedolžnim obrazom izzivala in se norčevala z njim. Zadela ga je v njegovi neči-mernosti, kjer je bil najbolj občutljiv. S pretkano preračunljivostjo je vsak dan na novo odprla njegovo rano in mu vlivala vanjo novega strupa, če hoče človek še tako visoko stopnjevati iskrenost, vendar potrebuje v ljubezni neke prevare, tudi če je ta ljubezen zgolj spolne narave. Ni prijetno, če se v ženskem objemu zaznava več ali manj razločne sence svojih prednikov. Običajno se take misli ne pojavljajo, če ni človek prehudo zaljubljen. No, in Konstantinove misli so bile normalne in on ni bil zaljubljen! Res da je njena oseba prevzela njegove občutke, izžarevala Je vonj jedva dozorelega sadu, ki je bil mestoma še tako trpek, da so zobje pod njim prijetno škrtali, toda ljubezen to še ni bila! Zato bi se bil lahko otresel misli na njeno preteklost. Pa ti pride ta zlodej v dekliški podobi, ki ga je neprestano na to spominjala in ga silila, da je imel njeno preteklost vedno pred očmi. Sprva Je doumeval, da to dela iz neke nerodnosti, iz nekega pomanjkanja obzirnosti In čuta za dostojnost, ki ga včasih celo najbolj prebrisane ženske očitujejo. Mor- da je bila temu vzrok tudi zgrešena vzgoja tete Var-vare, ki je preodkrito občevala s svojo nečakinjo, in pa vse okolje ruskega podeželskega mesta. — Zato je doumeval, da bi zadostovalo, če bi Arijano na to opozoril. Toda kaj kmalu je spoznal svojo zmoto. Ne, ni bil le slučaj, da je tako govorila. Odkril je v tem dobro premišljen načrt, preračunan napad, ravnanje, ki je bilo preračunano za daljšo dobo. Nezmotljiv nagon mu je razodeval, da Arijana ve, kje je ranljiv ln da ne bo odložila iz rok tako kmalu tega orožja. In vendar ni bilo mogoče, da bi ji dovolil, da na ta način nadaljuje svoje delo in mu zastruplja življenje. Ko je Konstantin prišel do te točke svojega razmišljanja, je nenadoma obstal. »Zaradi česa sl prav za prav belim glavo?« si je dejal. »Vsak večer imam v naročju čudovito, nepokvarjeno dekle in pogovor z njo je tako zabaven, da takega nisem še doživel, čez mesec ali šest tednov zapustim Rusijo ln se ne bova več videla; naj gre stvar po svoji poti dalje.« Tako si Je govoril, toda bile so zgolj besede, zakaj v notranjosti ga Je nadlegoval grenkoben občutek, ki ga je zapustil Arijanin strup. Vendar pa so ga tl poskusi, da bi položaj razbistril, raztresli, zato je dalje razmišljal- »čemu mi je toliko do tega, da bi poznal. preteklost tega dekleta? Cemu ml je toliko do tega? Ali mi je bližja srcu, kakor mislim? Ah to bi bila prava neumnost! Da bi se zaljubil v mlado dekle, ki ml je padlo v naročje brez odpora. To bi bila napravila s katerimkoli drugim moškim, ki bi bil slučajno na mojem mestu, da ne upoštevam njene preteklosti! Bogata je po svoji mladosti in duhovitosti; toda ima napako, ki bi je dlje časa ne mogel prenašati: zlobna je. 2e zdaj ve, kako me more mučiti, toda to svojo nesramno spretnost bo uporabljala, dokler se bo meni zljubilo, zakaj jaz sem prost, ln ko mi bo nekega dne tega dovolj, pojdem svoja pota. Za zdaj me veže nanjo samo še želja, da bi premagal njeno zlagano hladnost, samo ta želja in nič drugega.« Začel je sanjati o bližnji bodočnosti. Kje bo čez mesec? V Carigradu ali Novem Yorku? Vsekakor dovolj daleč od Arijane Nikolajevne, povsod najde druge ženske. Življenje je neizčrpno; bilo bi res smešno, če bi ga zagrebel pod črnim plaščem male študentke v Moskvi. Konstantin Mihael je naglo hodil. Prispel je dobre volje v hotel, in preden je šel v svojo sobo, Je požll lahko večerjo. Ko je stopil v svoje stanovanje, Je zaznal slabten vonj, ki ga je pred uro vdihaval na Arijaninem tilniku. Postelja je bila razmetana. Jz odeje je vzhajal duh po sladostrastju, postelja je bila še topla od njunih teles. — Silno je zahrepenel po Arijani, da bi jo stisnil v naročje, jo oštel in ji povedal, da Je on njen gospod in ne bo niti enkrat več trpel njenih nespodobnosti — nato bi jo poljubljal brez konca ln Jo božal in bi jo imel vso dolgo noč pri sebi, ležeč poleg nje, da bi zaspal, dotikajoč se Je in se prebudil, sloneč ob njenem vitkem telesu., In morda bi še enkrat zaslišal tisti glas, tisti trepetajoči, otroški glas, ki ga ni mogel pozabiti, ki ga je upal zopet najti. Ni si hotel priznati, toda čakal je nanj kakor na čudo — tisti glas, ki je prvi večer zašepetal: »Saj se ne branim.« Nj. Vel. kraljica Marija pri otvoritvi velesejma Ze dojgo ni vladalo za jesenski velesejem Inko veliko zanimanje ko letos. Delojna je bil vzrok v tem, ker je letošnja razstava »Ljubljana v jeseni« uvod k kraljevemu tednu, še bolj pa se je vse zanimalo za velesejem zaradi njega samega. Kajti z razstavo naših mest in trgov je bila vsa Slovenija zainteresirana na velesejmu, z’ razstavo tujskega prometa je bilo to zanimanje še povečano in končno so prve vesti o izrednih lepotah obeh teh razstav še stopnjevale'že itak močno zanimanje. Tako je letošnji velesejem kljub temu, da je že doživel svojo prvo desetletnico, ponovno in v posebnim poudarkom ovrgel vse nekdaj nastale govorice, da se je velesejem preživel. Velesejem, ki je tako živo in ozko zvezan z našim gospodarskim in kulturnim življenjem, se sploh ne more preživeti in še zlasti ne, kadar zna velesejmska uprava dati velesejmu vedno novo in vedno bolj živahno vsebino. Kar Čestitati je velesejm-ski upravi, da bo prihodnji jesenski velesejem posvetila športu, ki se je pri nas že tako zelo razvil, da nujno potrebuje obsežen pregled svojega razvoja in tudi že nekaj novih navodil za bodočnost. To vsesplošno zanimanje .za jesenski velesejem je tudi jasno pokazala nad vse mnogobroj-na udeležba ob otvoritvi velesejma. Gostje Med drugim so se udeležili otvoritve: ban dr. Drago Marušič, knezoškof dr. Rožman, podban dr. Pirkmajer z gospo, 'ČSR poslanik dr. Flie-der, general Popovič z gospo, dvorna dama ga. Tavčarjeva; kot zastopniki ministrov: Dragotin Grujič za kmetijsko ministrstvo, dr. Boi-ko za železniškega, dr. Povalej za finančnega, dr. Ito-gina za just. min., potem ljubljanski župan dr. Puc z gospo in podžupan dr. Jarc, mariborski župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, za ljubljansko univerzo rektor dr. Serko, prorektor dr. Dolenc, profesor dr. Kušej in dr. Milan Škulj, dr. Josip Nagy, rektor ekonomske visoke šole v Zagrebu, ČSR vice-konzul dr. Cihel-ka. dalje francoski, avstrijski, italijanski in portugalski konzuli, dr. Gregorič, šumarski direktor inž. Božič, profesor poljedelske šole v Med-lingu dr. Furar z gospo, polkovnik Cvijič, komandant artiljerijskega polka, monsinjor dr. Ujčič, generalni direktor dr. Skubec, dr. Fet-ticli, župnik Pibcr, dr. Žirovnik, postajenačelnik Ludvik, inž. Rustija, arh. Costaporia, dr. Gregorin, inž. Mačkovšek. dr. Sajovic, dr. Lukan, župan Kočevja Kostanjevec, župan Tržiča Lončar in dr.; nadalje so bile zastopane te organizacije in društva: Društvo tiskarnarjev (Hrovatin), Zveza kmetijskih društev, Narodno strokovna zveza, Jugoslovanska narodna organizacija v Nemčiji (Bolha), Odvetniška zbornica, Zbornica za TOI, Delavska zbornica, Zveza obrtnih zadrug, Kmetijska družba, Zveza društva privatnih nameščencev, Udruženje jugoslovanskih inžinerjev in arhitektov, Gremij trgovcev, Društvo veletrgovcev, Društvo pravnikov itd. Poleg tega je čestitala veselejmski upravi k otvoritvi cela vrsta najodličnejših osebnosti, uradov, društev in organizacij, dalje velesejmi v Parizu, Dunaju, Poznanju, Lyonu in Bruslju itd. Kraljica na razstavi Bliskovito se je v Ljubljani razširila vest, da počasti' letošnjo otvoritev velesejma s svojim prihodom Nj. Vel. kraljica Marija. Ze itak veliko zanimanje javnosti za velesejem je bilo vsled te vesti v hipu postoterjeno in mahoma se je nabrala pred velesejmom velikanska množica ljudi, da je policija le s težavo vzdrževala red. Viharni živio klici so zadoneli in vsesplošno navdušenje je pozdravilo kraljico, ko se je ločno ob deseti uri pripeljala z avtomobilom v spremstvu dvorne dame ge. Šverljugove in or-dotiančnega oficirja kapetana Stropnika pred velesejem. Ijevskega doma. Oba pozdravna govora: Bonača in bana dr. Marušiča je oddajala radijska postaja. Po pozdravnih govorih je kraljica dovolila, da ji je ban dr. Marušič predstavil navzoče gospode, nakar si je pod vodstvom velesejmskega ravnatelja dr. Dularja in dvornega svetnika dr. Marna z velikim zanimanjem ogledala razstavo slovenskih mest. O razstavi se je kraljica zelo pohvalno izrekla. Ko si je kraljica ogledala skoro vse paviljone, se je zahvalila velesejmskim funkcijonarjem, nakar se je predsednik Bonač kraljica zahvalil za izredno prijaznost, da je počastila velesejin Predsednik velesejma g. Bonač pozdravlja kraljico. Za kraljico dvorna dama švrgljugova, levo od g. Bonača ban dr. Marušič, zadaj adjutant podpolk. Pogačnik. Med svlranjem državne himne jo je pozdravil ji izročil krasen šopek in jo nato pozdravil s temi besedami: »Vaše Veličanstvo! Prisrčna radost in sreča nas navdajata, da je blagovolilo Vaše Veličanstvo počastiti našo letošnjo jesensko izložbo s svojo prisotnostjo. Vaša navzočnost daje otvoritvi naše izložbe poseben sijaj in zato prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme v imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma našo globoko zahvalo za to izredno odlikovanje naše ])rireditve. Izrekam Vašemu Veličanstvu iskreno najudajnejšo dobrodošlico z leljo, da najde naša prireditev najvišje priznanje. Naša letošnja jesenska prireditev je kulturno-gospodarskega značaja in stremi za tem, Jugočeška«. Ker je manjkalo potrebnih učnih moči, so nekateri domači strokovnjaki šli Študirat v ta namen v inozemstvo (Čehoslo-vaško, Francijo, Belgijo, Nemčijo in Avstrijo). Kr. banska uprava je določila v proračunu za leto 1930/31. 100.0000 Din za ustanovitev šole. Končno je ministrstvo za trgovino in industrijo 14. maja 1930 ugodno rešilo prošnjo mestne Ahčine. Ustanovljen je bil tudi pripravljalni odbor za ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Predsednik je bil župan g. Pirc Ciril, podpredsednik ravnatelj »Jugočeške« g. Horvvitz Maks, lescence. V solnčni Dalmaciji, katero imenujejo tujci »Deželo tisoč otokov« in Deželo večne pomladi« ima OUZD na otoku Rabu svoje lastno zdravilišče »Jadran« za bolne delavce, katerih zdravljenje zahteva morsko klimo in morske kopeli. V Savinjski dolini, katere topli in zdravilni vrelci so bili že starim Rimljanom dobro znani, ima OUZD zdravilišče »Radio Therma Laško« za bolne delavce, katerih zdravljenje zahteva klimato-, hydro- in balneo-therapijo. Lastnega delavskega zdravilišča s planinsko klimo OUZD žalibog še nima in mora zato rabiti zdravilišča, ki so v območju drugih OUZD-ov n. pr. »Kle-novnik« itd. Po statistiki OUZD-a tujska industrija v Dravski banovini lepo napreduje, kakor je razvidno iz sledeče tabele in slike. Število zavarovancev v tujski Leto Industriji 1927 2.757 1928 2.976 1929 3.164 1930 3.201 1931 3.521 biliteta (vš’ ka pod vodstvom br. Kostanjevca Joškota h' Držaja Rudolfa. Vse članstvo obvezno s strelski mi znaki, ki se jih bo dobilo na zbirališču. Ceni* znaku 20 Din. Udeležba je narodna in bratflk dolžnost. ■ »To so naši Posavci!« Včeraj ob 18. sc prvič nastopili v Ljubljani domači akrobati žici, vsi doma iz Ježice: 23-letni mesarski P°' močnik-invalid Stanko Snoj, 17-letni posestnikov sin Franc Presetnik in 20-letnl brezposelni železostrugar Ivan Dobovšek. Ljubija11' čani so znani po svoji radovednosti ln tako s* je zgodilo, da se Jih je zbralo v Vegovi ulic toliko, da bi presenetili samega Strohschn®b derja. Naši fantje so imeli svojo lastno godb« ln so se na žici tako odrezali, da je bU splošna sodba, da so boljši akrobati od sam®' ga Strohschneiderja. Senzacija Je bil Stan* Snoj, ki je brez desne roke in Je s težKm ln dolgim drogom v levi roki tako poplesov* ■ Jz drugih Rojstni dan prestolonaslednika Petra V vsej dižavi bodo 6. septembra svečano proslavili rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. S temi proslavami bo tudi združena obletnica predaje jugoslovanskih zastav naši hrabri vojski, ki bo priredila ta dan v vseh mestih svečane defileje. Na Banjici pri Beogradu pa bo svečana revija cele naše vbjske, katera se nahaja v prestolici. Revijo bo zaključil delile treh zrakoplovnih eskader. Za občinstvo in goste, ki se bodo zbrali v največjem številu, postavljajo že zdaj sedeže. Revijo bo vodil komandant Beograda armijski general Vojislav Tomič. Odlični gostje v Splitu V preteklem mesecu so se muditi v Splitu neki tuji strokovnjaki, ki so bili gosti Oceanografskega instituta na Marjanu. Tu sta bila cel mesec rektor nemške univerze v Pragi in bivši ravnatelj geološke postaje v Trstu profesor Cory ter profesor botanike na dunajskem vseučilišču dr. Faber. Za njima so prispeli v Split profesor Lazar Car iz Zagreba, profesor Djordjevlč i® Beograda in dr. New iz Hamburga. Za mesec september je prijavljen profesor zoologije na Dunaju Kreuger z 16 všeučil-iščniki in profesor Vale Vouk iz Zagreba. Izmed Splitčanov naj navedemo ravnatelja instituta Norvežana dr. Brocha, Kustiča in dr. šoljana ter botanika dr. Ercegoviča ln zoologa profesorja Karlovca. Grozna nesreča v premogovniku V petek se je zgodila v premogovniku v Petrovi Gori pri Dugi Resi grozna nesreča. Delavci in vožnikl, ki tovorijo in prevažajo premog ao po "končanem poslu zažgali ogenj, da bi ob njem na prostem prenočili. Ko so vsi trdno spali, se je zbudil delavec 201etni Gjuro Mače-šič, ki je v napadu padavice padel v ogenj. Ko se je slučajno zbudil neki njegov tovariš, je hitro sklfcal ostale, ki so izvlekli nesrečnega tovariša vsega strošno ožganega iz ognja. Odvedli so ga takoj v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Zagrebška mestna občina je začela varčevati Zagrebški župan dr. Stjepan Srkulj je odredil v soglasju z navodili bana Savske banovine, ki je opozoril vse občine na potrebo štednje, nove uradne ure pri mestni upravi. Od 1. septembra bodo uradne ure vsak dan razen ob sobotah od 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Poleg tega pa je župan tudi ukinil poseben oddelek za kuluk. Oddelek bo odslej prideljen davčnemu oddelku. Osobju, 27 po številu, je pa odpovedana služba. b Samomor gimnazijca. V Beogradu se je vrgel pod vlak učenec 8 razreda gimnazije, ker je padel pri ponavljalnem izpitu iz latinščine. V poslovilnem' pismu dolži svoje smrti profesorja, ki mu je baje storil trivico. b Gradnja velike radiopostaje v Skoplju. V kratkem bo gotova v Skoplju radiopostaja, ki bo imela jakost' 20 lcilovvatov. Stroški za postavitev so znašali 30 milijonov dinarjev. Prejemala bo lahko vesti iz cele države. Otvorjena bo spomladi 1932. leta. b Ameriška arheološka ekspedicija v naši državi. Te dni se mudi v naši državi ameriška arheološka ekspedicija, ki bo obiskala vse važnejše muzeje v naši državi in arheološka najdišča. Te dni so se odpeljali iz Beograda v Sarajevo, potem pa bodo posetili še druga mesta. b V okolici Subotice se je med otroci pojavila škrjatinka. Zdravniki so takoj odredili izolacijo in pričeli otroke cepiti. Bolezen se je razširila v Subotico iz Madjarske. kakor bi bil na trotoarju in ne med nebom in zemljo. »To so naši Posavci!« si slišal ponosno govoriti stare in mlade s Posavja. »O ja, niso se zastonj vadili 10 mesecev!« »Ti se bodo še denar naredili! Saj ga pa tudi zaslužijo!« In res so ljudje tokrat metali dinarje in-ne kno-lov v nabiralnike, s katerimi so križarili med občinstvom zastopnice ženskega spola s trakom okoli desne roke, na katerem se je blestel napis »Akrobati«. Vrlim Posavčanom mnogo sreče, ker r,o pokazali, da so fantje od fare! ■ Splošno kleparstvo, kritje lesenoceinentn ih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se j a inči. 1896 ■ Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška ceste 22. ■ V ljubi jansikh bolnišnicah so umrli: črček Albin, 24 let, tehn. pripravnik, Moste, Ljubljanska cesta 1; Čala Marija, roj. Dremšak, 82 let, postrežnica, Poljanski nas. 34; Jenko Veronika, hči delavke, 8 mesecev, Stražišče pri Kranju; Lavriša Jernej, sin delavke, 1 dan, Vič; Grom Terezija, 33 let, delavka, Stara Vrhnika; Peternel Peter, 20 let, mesar, pomočnik, Kamnik 48; Zajc Ivan, 4 mesece, sin zidarja, Sv. Valburga-Smlednik; Polanc Stojan, 4 mesece, sin rudarja, Hrastnik; Klančar Alojzija, 3 dni, hči delavca, Podpeč 21; Kraševec Julka, 20 let, delavka, Kranj 34; Boltežar Ana, 40 let, žena delavca, Tacen; Poljšak Karol, 52 let, dninar, Golobinjek pri Brežicah; Zemljah Anton, 70 let, čevljar, Črešnjevec. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! V poletni vročini kuhajte s plinom ! 458 Kuhinja ostane bladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni ■ Nesreče. 21etno hči strojnika Dragico Pu-Covo iz Mirne na Dolenjskem je povozil neznan voznik. — 321etnemu strojniku Alojzu Gradišku z Jesenic je zmečkal stroj prst leve roke. — 691etnemu gozdarju Petru Repovšku iz Bo-genšperka pri Litiji je padel izpodsekan hrast na levo nogo in mu jo zlomil. — 241etnega mizarskega pomočnika Petra Hočevarja iz Zgornje Hrušice je podrl na Zaloški cesti tramvaj in mu poškodoval levo ramo. Vse ponesrečence so pripeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. Mavih ©*• m Maribor v znamenju gasilskih proslav. V počastitev 60-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva se je vse mesto že včeraj okrasilo z državnimi zastavami. Zvečer ob 20. uri je bil v Gasilskem domu na Koroški cesti slavnosten komerz, na katerem so imenovali nekatere zaslužne gasilce in reševalce za častne člane. Dobili so tudi diplome. Danes se bodo po že določenem programu vršile še ostale svečanosti, ki se popoldne in zvečer zaključijo z veliko veselico v studeniškem gozdu. Istočasno bo gasilsko društvo v Studencih slavilo svojo 10-letnico. Slovesnosti se udeležijo tudi ban dr. Marušič, starosta Jugoslovanske gasilske zveze Turk in vsa ostala starešinstva zveze ter delegati mariborske gasilske župe. m Občni zbor obrtnih zadrug. Radi ljubljanskih siavnosti dne 6. septembra se je občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug preložil na nedeljo 13. septembra. m 60-letnica. 60-letnico praznuje te dni g. Modrič. Se na mnoga leta. m Promenadni koncert. Če bo lepo vreine bo danes dopoldne od 11-12 ure v mestnem parku promenadni koncert. m Velika motociklistična dirka. MotociklisM-čna dirka, ki jo priredi »Motoklub Maribor« dne 6. in 8. sept., je vzbudila v vseh športnih krogih največje zanimanje. Dospelo je že več prijav iz inozemstva, med drugim tudi od bratov Hansa in Huberta Hubmanna, ki se trenutno prištevata k najboljšim vozačem Avstrije. Prav tako je dospela prijava tudi od g. Franca Schmir-maula, ki velja za najboljšega vozača v kategoriji 250 ccm. Nemški vozač Fric Behrendt bo dirkal z mašino »Delta Gnom 350 ccm«. — Nadalje se pričakuje še prijava mojstra dirkača Ceccionija e Koroškega, kakor tudi naših domačih najboljših dirkačev iz Ljubljane, Zagre* ba, Beograda, Osijeka itd. Ker noleče prijavni rc.ii šele 3. septembra, se upravičeni pričakuje, da *t* bo število prominentnih vozačev, ki bodo pri dirki sodelovali, znatno povečalo. — Dirka do organizirana po vzorcu tozadevrh inozemskih prireditev. Vsa pojasuila, ki se tičejo le prireditve, so interesentom na razpolago v tajništvu Motokluba Maribor, Gosposka ulira 37/1. m Opozorilo. Opozarjamo naRn čilatelje na danaftnil ogUs trgo’’*oe g Antona Mncutia v Gosposki ulici! Trgovlua so je preselila v novo hišo, ki je najmodenpje urejena. Posebno okusno so urejene izložbe na ulici in v veži poslopja. m Otvoritev glasbene in pevske šole. Katoliška omladina bo otvorila dne 1. septembra glasbeno in pevsko šolo. Otroci staršev, ki so elani prosvetnih društev frančiškanske župnije, se bodo poučevali brezplačno. Prijave se sprejemajo med 18. in 19. uro v Omladinskem domu v Cvetlični ulici. m Državno moško učiteljišče Maribor. Vpis v Vadnico bo 1. sept. od 8. ure dalje. Vpisovanje V letnike pa 11. in 12. od 8. do 12. ure. m Zanimiva novost v Mariboru. Dne 23. avgusta 1931. je o tvoril g. J. Svenšek v Mariboru, Gosposka ul. 82 Philipsov-radio-salon, v katerem bodo razstavljeni in naprodaj izdelki znamenitih Philipsovih tovaren. Otvoritev tega salona, ki je neoziraje se na visoke stroške prekrasno urejen, dokazuje ponovno, kako si radio vedno bolj in bolj utira pot v vsako hišo. Ker s<> cene aparatov v primeri s prvimi Časi zelo '•'zke, si jih nabavljajo tudi že manj imoviti floji. Zato pozdravljamo to novo podjetje, ki bo interesentom lahko nudilo izdelke Philipsovih ’°varen, največjega podjetja za radio aparate ^potrebščine na svetu, ter želimo g. Svenšku ^lo mnogo uspeha! m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru r*‘eskrbi zaposlitev: mojstru za barvanje in či-•enje oblek, viničarju z družino, hlapcu za ži-*no na deželi, oženjenemu krojaču, kovaču za izdelovanje sekir, 2 sedlarjema, mizarju, 2 zidarjema, 2 delavcema, 2 vajencema pekovske in krojaške obrti, 5 strojnim pletiljam, 2 štepa-ricama, domači šivilji, 3 sobaricam, 17 kuharicam, 20 služkinjam, varuški, 2 kuharicama v uradniški menzi, vzgojiteljici in raznim vajenkam. m Otvoritev dramske šole. Kakor lani, tako se bo tudi letos otvorila dramska šola, katero bo vodil g. režiser Joško Kovič. Letos bosta dva letnika, Če se bo za to javilo radostno število učencev in učenk. Pismene prijave mi j se naslovijo na naslov: Joško Kovič, Gregorčičeva ulica 26/1. nadstropje. Ustmene se pa sprejemajo vsak dan med 17. in 19. uro istotam. Spored in pričetek bosta pravočasno objavljena. m Lekarniška služba. Lekarniško nočno službo bosta imeli od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarni Albaneže »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici in Konig »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. m Kinematografi. Grajski kino predvaja nemški zvočni film »Nežni sorodniki«, kino Union pa nemški zvočni velefilm »Ulični pevci«. m Iv- Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni. 1810 m S sejma za prašiče. Na sejmu za prašiče v petek je bilo 228 živali. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov 90 do 120 Din, 3 do 4 mesece 150 do 200 Din, 5 do 7 mesecev 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev 440 do 500 Din, 1 leto stari 500 do 700 dinarjev; živa teža za kg 7 do 8 Din, mrtva 10 do 11 Din. Prodanih je bilo 175 živali. m Trg v soboto. Na včerajšnjem trgu je bilo 10 voz krompirja, 2 voza čebule, 5 zelja, 2 kumar in 36 sadja. Kokoši je bilo 62, piščancev 1808, rac 45, gosi 9, puranov 66, kuncev pa 36. Cene so bile: krompir 1-50 do 2 Din kg, čebula 3 do 6 Din, česen 14 Din, zelje glava 1 do 3 Din, kumare ena 1 do 2 Din, fižol 2 do 2'50 liter, v stročju kup 1 Din, luščen grah liter 10 do 12 Din, kokoši 25 do 35 Din ena, piščanci 20 do 50 Din par, race 16 do 20 Din ena, gosi 35 do 45 Din, purani 35 do 55 Din, ribe 20 do 32 Din kg, kunci 6 do 35 Din eden; hren 10 Din kg, zelena paprika 7 do 8 strokov 1 Din, cvetača 1 do 10 Din ena, ohrovt 1 do 3 Din glava, zelena 1 do l-50 Din ena, zelenjava za juho 0-50 Din, kislo zelje 5 Din kg, buče 1 do 2 Din ena, paradižniki 1’50 do 2 dinarja kg, endivija 0‘50 do 1-50 Din glava, glavnata solata 0'50 do l-50 Din ena, špinača 1 Din kupček, gobe 1 do 2 Din kupček; borovnice 1‘50 do 1-75 Din liter, maline 4 Din liter, grozdje 4 do 8 Din kg, hruške 3 do 5 dinarjev, jabolka 3 do 4 Din, breskve 8 do 18 Din; mleko 2 Din liter, smetana 12 do 14 dinarjev liter, surovo maslo 28 do 32 Din kg, čajno maslo 40 Din, kos sira 3 do 5 Din, jajca 0‘75 do 1 Din eno, med 12 do 20 Din kg, slive 3 Jo 4 Din kg; sena je bilo 18 voz po 85 do 100 Din q, otave 16 voz po 90 do 95 Din q, slame pa 6 voz po 50 do 55 Din q. m Nesreča delavca. V petek je v tekstilni tovarni Braun v Jezdarski ulici zaposleni delavec Franc Kosec prišel z desno roko po nesreči v kolesje nekega stroja, ki mu je zdrobilo prste. Pripeljali so ga v bolnišnico. m Zagonetna najdba. Včeraj zgodaj zjutraj sa našli pasanti na cesti med mestom in Sv. Petrom prevrnjeno in spodaj poškodovano motorno kolo z evidenčno številko 2-413 in ženski čevelj. Uvedli so preiskavo. m Zaplemba uteži. Tržno nadzorstvo je včeraj zaplenilo raznim poprodajalcem več nepravilnih uteži. Razen tega je nekaterim kmetom prepovedana nadaljna uporaba zamazanih vozov za prevoz krompirja, čebule, ku.nar in sadja. m Aretacije. V petek so bili v Mariboru aretirani: Ivan M. zaradi poškodbe tuje lastnine, Albin J. zaradi istega delikta, Ivan P. radi tatvine 4 konjskih brzd, Zlatko V. radi prekoračenja državne meje brez potnega lista, Štefanija F. radi pijanosti, razgrajanja in žalitve stražnika, Josip S. radi tatvine dežnika, Feopold O. in tovariš radi potepuštva in suma tatvine ter neka gluhonema ženska radi potepanja in ugotovitve identitete. j)? m Vlom. V petek zjutraj so neznanci vlomili v garderobo ISSK Maribora in odnesli par čevljev, nov kompleten dres, dva svitra, piščalko in razne druge predmete v vrednosti preko 1000 Din. Za vlomilci doslej še ni sledu. m Pretep. V Terbegovcih je nastal med pijanimi fanti prepir in pretep, v katerem je bil 23-letni krojaški pomočnik tako nevarno ranjen z nožem, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Zaradi prevelike izkrvavitve je njegovo stanje zelo nevarno. m Vlom v Radvanju. Pred nekaj dnevi so neznanci vlomili v pisarno glavnega transforna-torja falske elekrarne v Radvanju in odnesli več kosov raznega orodja v skupni vrednosti čez 3000 Din. Za storilci še ni sledu. Izpred malega kazenskega senata v Mariboru Maribor, 28. avgusta. Težka telesna poškodba. 42-letni posestnik Kac Jurij je dne 19. aprila 1931 v gostilni Bogomirja Gornika v Selnici ob Muri začel prerekanje z gostilniškimi gosti. Ko so ga navzoči hotelipomdriti in ga spraviti iz gostilne, je prišlo do spoprijema. Nato se je razvil splošen pretep. Kac je potegnil nož in je 24-Ietnega delavca Krebsa Karla dvakrat zabodel. Eden od vbodljajev je Krebsa zadel v sredino desnega nadlehtja, drugi pa v rebra pod levo pazduho. Ta poškodba je bila smrtno nevarna in mu je le uspešno hitro zdravljenje otelo ilvljenje. Pri današnji razpravi se je Kac zagovarjal s silobranom. Senat je upošteval ta zagovor in obdolženca obsodil na 4 mesece strogega zapora. Razen tega Kac ne sme zahajati eno leto v gostilno. . Vlom in tatvina 27-letni hlapec Vesenjak Jakob iz Sv. Marjete pri Ptuju je vlomil v noči na 9. aprila t. 1. v gostilniške prostore Krajnčiča Franceta v Krčevini ter ukradel 1 gramofon, 29 gramofonskih plošč, zlato uro z verižico, namizne prte in druge predmete v skupni vrednosti 8.000 Din. Policija je našla vse predmet« pri Ko nova — tako mehka in lepa — ostane volna, če uporabljate LUX! iiiit nir11iiiim> riti11 iitiiiiit Lux pere lepo, temeljito in zanesljivo. Vse volnene stva* ri ohranijo vedno svojo prvotno obliko in so kar se tiče barve in tkanine ko nove. Poleg tega je Lux za roke popolnoma neškodljiv. PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA1 LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROCl VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI .V t*J1 g M hišni preiskavo pri Vesenjaku in jih Krajnčiču vrnila. Vesenjak je pri razpravi vse priznal in je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora ter izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Poneverba šivalnega stroja 27-letni mizar Muhič Anton iz Maribora se je moral zagovarjati radi poneverbe šivalnega stroja in prevare. Obtoženi je dne 11. januarja naročil pri tvrdki Diabolo Seperator v Zagrebu šivalni stroj za 4.600 Din. Kupnino bi moral plačati v mesečnih obrokih po 200 Din, počenši z dnem 15. januarjem t. 1. Muhič pa ni plačal ničesar, temveč je prodal stroj za 1.300 Din neki stranki, pri čemer si je pridržal pravico, da sme do 10. februarja stroj kupiti nazaj. Obtoženi je res prišel v tem roku k stranki in zahteval stroj nazaj, toda stranka je zahtevala potrdilo, da je on lastnik stroja. Muhič pa je predložil račun tvrdke Diabolo za 4000 Din s pripisano klavzulo »Hvaležno prejel«. Stranka tega ni verjela in je vprašala pri tvrdki v Za- grebu, ki je odgovorila, da stroj ni plačan in da so vsi podpisi potvorjeni. Obtoženi je pri današnji razpravi vse priznal, toda se je izgovarjal, da je storil to v nenadni stiski, v domnevi, da bo stroj lahko kupil nazaj. Obsojen je bil na 10 mesecev strogega zapora. Prepir pri kuluku 28-letni tesar Čep6 Jožef je dne 18. maja 1931 delal kuluk na banovinski cesti na Slemenu. Cepč, ki je bil vinjen, ni hotel popoldne več delati in ko ga je cestar Lavrenčič Franc pozval, naj odide, če noče pošteno delati, je Cepč zamahnil proti cestarju z greblico, ga zgrabil za telovnik in srajco, mu raztrgal obleko in ga sunil, da je padel. Medtem je Čepč kričal nad cestarjem in občinskim odbornikom, ki sta nadzirala delo pri kuluku in javno razžalil tedaj državna uslužbenca, čepč ,ki se je zagovarjat da je bil vinjen, je bil obsojen na 37 dni strogega zapora ter na plačilo 120 Din za raztrgano sukno. Rezultati preiskave o roparskem umoru v Gačniku Morilec je odnesel ves denar — Aretacija oskrbnika O roparskem umoru posestnice Julijane H e* ričeve v Gačniku pri Jarenini v Slovenskih goricah, o katerem smo že včeraj poročali, je bila s strani orožniitva, okrožnega sodišča in mestne policije uvedena najstrožja preiskava, ki je doslej ugotovila sledeče: Morilec je moral priti k hiši Herdčeve v četrtek zvečer, ko je ta bila že zaklenjena in se je bil hlapec Peter Spelec, ki ima 67 let, že podal k počitku v hlev, ki stoji za stanovanjsko hišo. Najbrže je 701etno starko s kakšno pretvezo pregovoril, da mu je odprla, nakar jo je s topim predmetom, najbolj verjetno z uhljem sekire, udaril trikrat po glavi, tako da ji je popolnoma razdrobil lobanjo in je smrt nastopila takoj. To je komisija ugotovila po tem, ker so se našli prvj sledovi krvi šele pTed hišnimi vrati. Mrtvo starko je ropar zavlekel v sadovnjak, kjer jo je pustil tik steze, sam pa se je napotil v hišo, kjer je prebrskal vse kote, odnesel pa menda samo denar. Koliko gotovine je imela Heričeva, ki je bila zelo vase zaprta in samotarska, pri sebi, ne ve nihče. Sosedje trdijo, da prihrankov ni nikomur zaupala In je zato morala imeti do 100,000 Din. V hranilnici je imel asamo 2260 Din, toda vložne knjižice se. ropar ni dotaknil, k e* je očividno vedel, da se bo takoj izvedelo za zločin in potem denarja ne bo več mogel dvigniti. Mogoče je pa tudi, da se mu je zdela ta vsota v primeri z ono, ki jo je dobil v gotovini, premalenkostna. Razen tega se je najbrže dotaknil tudi zaseke in si i njo utolažil glad. Kdo bi utegnil biti pravi morilec, se doslej še ni dalo ugotoviti. Policijski pes je pokazal sled proti hiii starkinega oskrbnika, 461etnega Viktorja Baumana, katerega so orožniki takoj tudi aretirali in odpeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Obremenjuje ga dejstvo, da se je s svojo.gospodinjo mnogokrat prepiral, da je bil v četrtek popoldne pri njej in ji grozil in da so se pred hišo našli ogorka enakih vžigalic, kakor jih je imel v žepu ob času aretacije. Aretirani Bauman pa odločno taji vsako krivdo. Ali je res popolnoma nedolžen ali ni, bo pokazala nadaljna preiskava. Vsekakor govori dejstvo, da se je morilec dotaknil zaseke, kar kaže, da je moral biti lačen, v njegovo razbremenitev. Po obdukciji, ki je ugotovila že opisani vzrok smrti, so Heričevo položili v krsto in jo danes pokopali. Doma ni pokojnica imela nobenih sorodnikov. Živi od vseh menda samo še njen brat, ki pa je nekje v Avstriji in ga o njeni smrti tudi niso mogli obvestiti. Preiskava se je danes nadaljevala še v drugih smereh, vendar brez pozitivnega uspeha. Regulacija Rogoznice Na teritoriju katastralnih občin Ptuj, Rogoznica in Spuhlje, kjer je , Bruselj 29-15, Bukarešta 4-2225, London 34 5650, Madrid 64'58, Milan 37'24, Newyork 711 20. Pariz 27‘87, Praga 21'0675, Solija 5’1545, »Stockholm 190-35, Kopen-hagen 190, Varšava 79'57, Curih 138-60. Curili, 29. avg. Beograd 9‘0G, Pariz 20-1325, London 24‘9575, Newyork 513-50, Bruselj 71-60, Milan 26-86, Madrid 46'75, Amsterdam 207-10, Berlin 121-90, Dunaj 7218, Stockholm 137-45, Oslo 137-30, Kopenhagen 137-30, Sofija 3-72, Praga 15'20, Varšava 57-50, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Dunaj, 29. avgusta. Bankverein 14, Dunav-Sava-Adria 11-75, Prioritete 89-05, Trbovlje 26-55. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 29. avgusta. 7% Blaire 66-50—67. Newyork, 29. avgusta. 8% Blaire 73—75, 7% Blaire 66-66-75. Žitna tržišča Novi Sad, 29. avgusta. Vse je neizpremenje-no. Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 4 vagone, ječmen 3, koruza 18, moka 3, fižol 1 in pol, otrobi 3 vagone. Budimpešta, 29. avgusta. Tendenca: slabša. Promet: tih. Pšenica: dec. 10-60—10-70 (10*43 do 10-45), marc 11-70-11-89 (11-73-11-75). Rž: dec. 10-80 (10-62-10-65), marc 11-70-11-90 (11-72-11-75). Koruza 12-21-12-25 (12-10 do 12-16). Spori Novo igrišče ŽSK Hermes v Ljubljani. V dneh 5. in 6. septembra t. j. v dneh kraljevega tedna bo slovesna otvoritev novega športnega igrišča agilnega Hermesa. Novo igrišče, plod nesebičnega in vztrajnega dela agilnih Siškarjev, leži v osrčju šiške — v bližini nove cerkve — v odcepu med gorenjsko in kamniško progo z prekrasnim razgledom na kamniške planine. Tiho, skoraj neopaženo, brez hrupa in pompa so kot čebelice marljivi Hermežani zgradili iz velikega kompleksa zemljišča, ki ga jim je dala uvidevna železniška uprava kod svojim uslužbencem v najem, prekrasni športni prostor, ki bo po obsegu in lepoti eno najlepših v Sloveniji. Skozi celo leto so agilni Hermežani skoraj z lastnimi prispevki in sredstvi delali in delali neumorno in vztrajno neustrašoč se niti truda niti ogromni materijalnlh žrtev. Uspeh ni izostal: — iz kamna do kamna palača — je zrasel ponosni športni prostor. Ce pomislimo, da je v današnjih težkih časih — v času splošne gospodarske krize — uspelo agilnim Hermežanom z res skromnimi sredstvi zgraditi igrišče, je to le najlepši dokaz složnega skupnega dela res idealnih in nesebičnih športnih delavcev, ki jim je napredek slovenskega športa iskreni cilj. Njih delo ni samo njih lastni ponos, isto naj bo v ponos — in živ dokaz vztrajnosti in marljivosti — celemu sloven skemu športu, predvsem pa v ponos Ljubljane, ki si s tem pridobi tritje moderno urejeno igrišče, dokaz, da Slovenci nočemo zaostajati za našimi južnimi brati. Dokaz, da se prestolica Dravske banovine lahko z ponosom ozira na delo svojih sinov — športnikov. — Natančni program sporeda otvoritve igrišča priobčimo v prihodnjih dneh. Predvidoma pa bodo na otvoritvi sodelovali Ilirija, Hermes, HASK in Primorje, VSK Triglav in drugi. Kolesarski dirka »aSve«. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi na praznik, dne 8. septembra 1931. točno ob 15. url medklubske kolesarske dirke na športnem prostoru SK Ilirije v Ljubljani. Sodeluje godba Vič—Glince. Spored dirk je sledeči: 1. Seniorski medklubska dirka 3 krogi. 1. skupina od 35 do 45 let — 3 darila, 2. skupina od 45 let dalje — 3 darila. 2. Juniorska dirka »Save« 5 krogov, I. darilo prehodni pokal in kolajna, II., III. darilo, IV. kolajna. (Obenem startajo dirkači kolesarskih društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana, za društveno prvenstvo). 3. damska medklubska dirka, 3 krogi, 3 darila. 4. Juniorska medklubska dirka, 10 krogov, I. sreb. pozi. kolajna, II., III., darilo, IV. kolajna. 5. Glavna dirka »Save« 15 krogov, I. predhodno dirkalno dvokolo in kolajna, II., III. darilo. (Obenem startajo dirkači kolesarskih društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana, za društveno prvenstvo). 6. Dirka v vreči s kolesi, 1 krog, 4 darila., 7. Glavna dirka pododbora Ljubljana 15 krogov, I. prehodnje dirkalno dvokolo in kolajna, II., III. darilo, IV. kolajna. 8. Polževa dirka, 3 darila. 9. Motorna dirka z »Sachs« motorji, 10 krogov, 3 kolajne. 10. Glavna medklubska dirka 20 krogov, I. dirkalno dvokolo, katero preide v takojšnjo last zmagovalca, II., III. darilo, IV. kolajna. Darila se razdele zmagovalcem istega večera ob 20. uri v restavraciji pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Darila so razstavljena v izložbah pri tvrdki »Tribuna«, Fr. Batjel, Ljubljana Karlovška cesta 4. Prijave dirkačev se sprejemajo v društveni pisarni na Karlovški cesti št. 4 do 6. septembra. Prijavnina zav se točke 10 Din. Dirkači, kateri so se prijavili lahko trenirajo na športnem prostoru SK Ilirije, od srede, dne 2. septembra dalje vsak popoldan po 16. uri. Mlinsko-tehnične potrebščine v veliki izberi in po solidnih cenah nudi tvrdka: Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 1945 Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Damjan. — Miha Vahen. 1942 Proda se hiša v mestu. Prikladna za stanovanje in eventualno obrt (mizarska delavnica s stroji na električni pogon). Stanovanjski del stavbe enonadstropen, delavnica pritlična — dva oddelka: strojni in mizarska delavnica. — Odda se tudi samo stanovanjski del stavbe. — Josip Lampret, mizarstvo, Šoštanj. 1947 Cenjenim obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča restavracija „Pod Skalco“ Mestni trg 11 kjer bodo postreženi s prvovrstno pijačo kakor tudi z domačo, srbsko in dunajsko kuhinjo. Vsak čas sc dobe čevabčici, raž-niči in druge srbske specialitete. Vsak dan koncert. Za obilen obisk sc priporoča Jakob Briški restavrater Prepričajte se o veliki izbiri ter o nizkih cenah vsakovrstnega manufakturne-ga blaga, ki je na ogled v novi hiši trgovca Antona Macuna Maribor, Gosposka ul. 10 in to ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi na 16 metrov dolgem hodniku. 1948 Mestansky pivovar pum Zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani Lojze Klasek, Dunajska 2. Telefon 2645. Naznanjamo, da se je Alfonz Breznik ivrdka klavirjev in glasbil preselila v lastno palačo Aleksandrova cesta štev. 7 (vogal Bethovnove ulice) ter se priporoča svojim odjemalcem. Jan 2Vez>if«2«z Preložil A. Dne 22. t. m. je minulo 40 let, kar je umrl slavni češki pesnik Jan Neruda. Za spomin prinašamo v naslednjem njegovo »Himno o svetu«. Iz »kozmičnih pesmi« Poet ti, Svet! eone so minile, da so se zvezde v zvočen verz ti zlile, da solnca si s planetov vrsto cvetno v sestave združil z roko preumetno, iz misli svojih kaosne si zmede razvrstil soluce k solncu v spevov rede »Oživljaj!« mladi zemlji si velel, v utripu prvem mlado srce vnel, odprl ljudem strmeče si poglede. Poet' ti, Svet! Vsak himen tvoj je večen! Vsak spev tvoj o življenja klici priča; ko dozori, da zvočnega mrliča nazaj ti v roke kot nov zarod srečan. Poet ti, Svet! kam himen perutnice čez vrela vseh svetil, čez dna temnicb, kam krila himen plavajo brez kraja? Ko čez morje vej6, iz dna jari se, ko čez zemljo, do vrh neba kadi se, ko čez nebo, svetovom dih zastaja! Ivan Podlesnik: Kino Georg Duhameh, francoski zdravnik in pisatelj, čegar knjiga »Civilizacija« je vzbudila svoječasno po vsem kulturnem svetu veliko pozornosti, je obiskal Ameriko in napisal v svojih vtisih, ki jih je dobil tam, knjigo »Scenes do la ric future« (Ogledalo bodočnosti). Iz Amerike, dežele rekordov na vseh poljih, se razliva po celem svetu tisti val civilizacije, ki ima svoj izvor v hrepenenju po čim največjih materijel-nih dobrinah. Kakšna je ta civilizacija, ki grozi preplaviti ves svet, nam pove Duhamel zelo nazorno v slikah, ki jih podaja iz vseh panog kulturnega in gospodarskega^ življenja Amerike, dežele, v kateri je vse na višku, ali si vsaj prizadeva, priti do viška. — V resnici lep kino. Eden največjih na svetu. Nedelja je, zato je treba plačati dolar vstopnine. Kači podobna, dolga vrsta ljudi se gnete pred vhodom. Vsak bo plačal po en dolar. Kino je demokratična naprava. Za vse enako. — Tisti ljudje, ki so se gnetli vzdolž velikanskega nebotičnika, niso govorili, temveč šepetali so med seboj. Pripravljeni so že bili na hipnozo, ki jih bo popadla kmalu v tisti začarani temini. Od časa do časa je požrla velikanska palača enaten del tiste kače. Potisek, že^ smo v žrelu tega nestvora. Romar mora položiti svoj oboi — en dolar. Sluge v kneževskih livrejah dele došle v skupine in jih gonijo pred seboj ko čredo v klavnico. Tla so pokrita s preprogami, ki so nekaki posnetki orijentalskih preprog. Po stenah vise slike, v katerih spozna človek kopije kopij znamenitih in pa grotesknih slik. Na podstavkih stoji tisoč kipov, napravljenih iz plastičnega, prozornega materijala. Ti kipi so od daleč podobni grškim skulpturam, od znotraj so razsvetljeni z električnimi žarnicami. Vse skupaj je obrtniški luksus, sestavljen od brezdušnih strojev, namenjen za množice, ki se zde, da so tudi brez dna. Enoličen luksus, brez duše, kakršnega se najde po celem svetu v zabaviščih, namenjenih za mase. Na stropu je naslikano nebo, na njem zvezde in oblaki. Nebo, zvezde, oblaki, sploh vse tu notri je nenaravno. Nenaravno je življenje senc na platnu, nenaravna je tako imenovana godba in nenaravna je ta množica tu notri, ki se zdi, da sanja o tem, kar vidi tu, samo včasih se ta masa zgane z zamolklo gesto sanjajočega. — Godba! Kakšna godba je to? Cuje se, ne da bi se prisluškovalo. Veje ko veter, ko brezčuten veter. Nenaravna godba. Konzervna godba. Na prodaj je v klavnici za godbo, tako kot se prodajajo klobase v svinjski klavnici. Nekje v tej deželi se nahaja menda ogromno poslopje, sezidano iz črne opeke, v katerem se kolje muzika. Koljejo jo zamorci kot' koljejo svinje v middle-west. Napol speče, utrujene polživali koljejo to godbo, jo razrežejo, nasole. popoprajo in skuhajo. To se imenuje potem »zvočne plošče«. Godba v konzervnih škatljah. Je neke vrste pusta muzikalična kača, ki se tu vleče in preliva. Pocukrana je ta kača z odlomki iz velikih kompozicij, ki se slučajno nanašajo na tekst. Včasih zazveni iz tega sirupa »Lohengrin«, tudi Haydnova simfonija, alegro iz A-Dur simfonije Beethovna, takti iz »Tristana«, potem pa jazz. Nihče se temu ne upre, nihče ne zakriči: Morilci! Tukaj se mori velike može. Vsa tista velika dela, ki smo jih od prve naše mladosti bolj s srci kot z ustnicami jecljali, vse tiste lepe pesmi, ki so bile v letih velike ljubezni naš kruh in naš študij ter naša blaženost, vse misli, ki predstavljajo meso in kri velikih mojstrov, vse to so tu razsekali, zdrobili in pokvarili. Toda nihče ne protestira. Pipa za godbo in pipa za slike sta odprti. Iz obeh teče ven kača in se izliva po platnu. — Dva obraza, na katerih se vidi šminka, vazelina, grdobija in nečistost, se bližata drug drugemu, usta se dotaknejo usten. Poljub. — Moj sosed se je sklonil do mojih ušes in mi je zašepetal: »Nov zakon je v veljavi, ki določa, da sme trajati to samo sedem čevljev.« — Začuden ga vprašam, kaj sme trajati. — »Poljub.« — Prej so trajali poljubi predolgo, zato so izdali zakon, ki določa, da sme poljub trajati sa-nio sedem čevljev.« — Ne razumem. — Moj sosed mi pojasni. — »Sedem čevljev je približno en meter dvajset' na filmskem traku. To je že precej.« — Vse to skupaj — največji kino na svetu — je zabavišče za helote, zapravljanje časa za ne-1zobražene, za bedna, od dela in skrbi omamljena bitja. Previdno zastrupljena hrana je Za {"nožiče, ki so jih našle in obsodile moči mo-loha in jih bodo tudi pokončale. To je igra, ki ne zahteva nobene napetosti, ki **e predpostavlja nobene zveze misli, ne vzbuja nobenih vprašanj, se ne dotika nobenega Problema, ne vzplamti nobenih plemenitih stra- Benkovič. Poet ti, Svet! kaj vse tvoj himen krije, kaj vse v njem mre, kaj vse nesmrtno žije! Ni je krasote, ki bi v njem ne cvela, ni zarje, ktera v njem bi se ne vnela, ni vriska, kteri v njem bi ne odmeval, ni cveta, ki bi v njem ne-zarudeval, ni ptičjih grl, ki v njem bi ne zapela, otroških smehov ni, ik ne zvonil, solza potokov, ki bi v njem ne lili, obupanosti, ki bi ne vzkipela, ni boja, kteri v njem bi ne besnel, mučenca ne, ki bi ne krvavel — in ni je slutnje, ki bi v njem ne vela, in ni ljubezni, ki bi v njem ne vrela, in ni ga srca z vsem čutenjem svojim, ki bi ne bilo s silnim himnom tvojim! Poet ti, Svet! Ti si poetov bog, ustvaril pa te je le vse h poetov slog. In naj bo himen tvoj tak velik kot nebo, kaj daješ v njem nam ti? — le samega samo! In naj te čitamo v navdušenju strmeč, mi čutimo: poet je čutil več! Z razkošjem stvarnika imaš i njega boli — a ta, ki čita te, umel ne bo nikoli, kaj ti prestal si, himen ta tvorečl sti, ne vžge nobene luči na dnu srca, ne vzbudi nobenega drugega upanja, ko tega vpada, postati nekega dne »star« v Los Angelos. Dinamika kina sama trga slike, pri katerih bi naša sanjarenja rada obstala. Kot najbolj nevarni vžitki kupljene ljubezni, se nudijo tu publiki zabave, pri kateri ji ni treba sodelovati nič drugega ko v polspanju. Vse pred očmi sa vrši tako naglo ,da ni časa premišljevati o tem, kar bliska mimo nosu. Dobro je preskrbljeno zato, da se človek nima časa dolgočasiti, napenjati misli, zardevati, reagirati in se sploh kakorkoli udeleževati. Ta strašni stroj, napolnjen z mamljivostjo, luksuzom, godbo in človeškimi glasovi, ta stroj poneumnevanja in razkrajanja, se prišteva dandanes k najbolj privlačnim močem sveta. * Te dni sem čital v »Berliner Tagblattu« to-le: Amerikanski statisti so preračunali, da so U. S. A. največji filmski liferant na svetu. Preračunali so, da obišče tedensko po celem svetu 250 milijonov ljudi kino. In amerikanski statisti preračunavajo te milijone v dolarje. Neki drug Američan, Mendren, pa preračunava te številke v moralne efekte. To njegovo preračunavanje kaže večji bankerot kot ga izkazujejo vsi polomi velikih bank in industrije v letih gospodarske krize. Svetovna filmska industrija dela s kapitalom 130 miljard dinarjev, štiri petine tega kapitala rabijo U. S. A., kjer so izdali samo za filmske aparate 11 milijard dinarjev. V Ameriki obišče tedensko kino gledališča 150 milijonov ljudi. * Znameniti potopisec Artur Holitschcr je obiskal po vojni drugič Ameriko in napisal knjigo »Svidenje z Ameriko« (1930. S. Fischer, Berlin). V tej knjigi pravi o kinu in o mestu fabrikacije amerikanskih filmov, Hollywodu, to-le: »Kako daleč se je standariziranje zagrizlo v ameriško ljudstvo, se najlažje spozna iz novega, prav posebnega pojma, ki se naziva »Sex appeal«. V grotsknem mestu Holly-wodu, v katerega bi me ne moglo potegniti niti sto konj, sedi par individuov, ki so prišli iz vzhodne Evrope in imajo to nalogo, da na podlagi svojih lastnih razpasenih strasti presojajo človeški materijal, ki mora mimo njih defili-rati v koliko vplivajo posamezni moški ali ženski tipi na nacijonalno erotiko, koliko isto vzbujajo, planite in ž njo omamljajo. Tam se dekre-tira da se mora priznati kako izprano švedsko Dlondinko in kakega mladiča, ki reprezentira najpopolnejši tip komija, za najpopolnejši naci-jonalni erotični tip, ki dobi potem naslov »vamp« ali »šejk«. Temu diktatu sledi vsak dan poslusno milijon obiskovalcev kina V HoIly-wodu manjka dosedaj samo še takih preciznih strojev, ki bi mogli na skali zaznamovati sto-pmje seksualnega vznemirjenja in povečevanje istega pri opazovanju »starov« in raznih tipov na platnu. Toda tudi take stroje bodo v Ameriki še iznašli. * Kino včasih razvedri, tudi gane včasih človeka, nikdar pa ne zahteva od človeka, da bi rastel nad sebe. Kino ni umetnost. Kino je postal najmočnejše orodje moralnega, estetičnega in političnega konformizma. Val amerilcanske kinematografije se razliva po celem svetu in razdira za vedno vrelce občudovanja vredneera ingenija. h Ne učilnica, temveč poneumnevalnica mas je to, iz katerih črpajo posamezniH milijone in milijone. Zbornik za umefaosfao zgodovino Pravkar je izšla obsežna nova, dvojna Številka Zbornika za umetnostno zgodovino, ki ga urejuje univ. prof. I. Cankar in izdaja Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. Ta številka je posvečena spominu Edvarda in Karla Strahla, graščakov v Stari Loki, ki sta ustanovila prvo domačo galerijo umetnosti in nagromadila vanjo neprecenljive zaklade domače in tuje umetniške tvornosti, s čimer sta storila veliko in veleko-ristno delo tudi v pogledu naše kulturne in umetnostne zgodovine. Dr. Janko Polec objavlja najprej biografijo Edvarda in Karla Strahla, ki je začel zbirati stare unmtnine in umrl 1.1884, nato pa še zadnjega Strahi; dr. Karla, ki se je kakor njegov oče močno kul. udejstvoval In končno omogočil, da sta po njegovi smrti ljub. Narodna Galerija in Narodni muzej dobila vsa važnejša dela zbirke v svojo last. V drugem delu objavlja dr. Polec Karla Strahla Zgodovino sta-rološkega gradu in avtobiografijo, v tretjem pa točen katalog Strahlove galerije slik. S Polčevo razpravo je izvršen lep kos dela, ki je bilo silno potrebno in baš danes pereče, ko gre zato, da se spoznajo, urede in opredele umetnine iz Štrahlo- ve zbirke, ki jih sedaj hrani zlasti Narodna Galerija v Ljubljani. Razprava je tudi lep donos k domači kulturni zgodovini. Bibliografijo za 1. 1929. in 1930. je topot za umetnost sestavil dr. J. Šlebinger. Zborniku je priložena ena pola Maroltove Vrhniške topografije z mnogimi lepimi reprodukcijami. Tudi dr. Polčeva razprava je opremljena z uspelimi reprodukcijami. — Zbornik stane na leto Din 60 in se naroča pri UZD v Ljubljani. Sodobna ruska proza Morda je res, da so Rusi v zadnjih dveh desetletjih največ novega in originalnega prinesli v svetovno književnost. Zato je pa tudi njihovo ime tako visok skočilo in so danes prevodi iz ruske književnosti na vse mogoče jezike sveta tako pogostni. Lani v Zagrebu ustanovljena »Biblioteka sodobnih pisateljev«, ki je kot svojo prvo publikacijo objavila prijetno zbirko sodobne hrvaške proze, je kasneje izdala zbirko novel mlajših ruskih pisateljev. Z več ali manj posrečeno izbranimi novelami so zastopani: Fjodor Glat-kov, Pantelejmon, Romanov, Vsevolod Ivanov, Mihailo Šelohov, Vladimir Lidin, Sergej Semjo-nov in Ovadij Savič, ki so po veliki večini književni predstavniki ruske revolucije, kar je jasno podano tudi v prevedenih delih. Vendar bi pod okvir sodobne ruske proze, ki je daleč preširok in ga ni mogoče izpolniti s tovrstno Migo, spadal še marsikateri pisatelj. T. P. Kuhurne veiO Novosadčan pri milanski Scali. Milanska Scala je sprejela opero »Uporniki«, ki jo je po knjigi mladega nemškega pisatelja Franza Pascha skomponiral 17-letni Paul Ebner. Ebner je po je po rodu iz Novega Sada, glasbene študije je dovršil v Parizu, potem pa se je s svojo rodbino preselil v Strassburg in se popolnoma posvetil glasbenemu ustvarjanju. Johan Bojer, Izseljenci. Roman. Avtoriziran prevod iz norveščine. Prevedel Božo Vodušek. Jugoslovanska knjigarna. V Ljubljani 1931. — V Leposlovni knjižnici Jugoslovanske knjigarne je pred dnevi izšel v preprosti, pa zelo okusni vezavi Bojerjev roman »Izseljenci«. Johan Bojer je poleg Knuta Hamsuna in Sigrid Undseta najmočnejši predstavnik sodobne norveške književnosti, ter je slovstvu svojega naroda v veliki meri pomagal do velikega slovesa, ki ga uživa pred svetom. Njegova dela so prevedena skoraj na vse svetovne jezike. V »Izseljencih« nam Bojer slika usodo svojega naroda, ki se pod pritiskom težkih gospodarskih in socialnih razmer izseljuje v tujino — za kruhom in za svobodo. Napisana s čudovito življenjsko neposrednostjo, v skrajno dognanem, skladnem slogu, je ta knjiga ena sama visoka pesem domovinske ljubezni in skelečega domotožja in osebnost Pe. ra Folla, ki raste iz srede zgodbe, pretrese človeka do dna. »Izseljenci« so epos o problemu, ki je najtežjega življenjskega pomena za vsak majhen narod, in zato bodo našemu občinstvu še dvakrat bolj všeč. — Delo je iz originala prelil v klemo slovensko govorico Božo Vodušek. Lowis Wallacc, Ben-IIur. Povest iz Kristusovih časov. Prevedel Griša Koritnik. Jugoslovanska knjigarna. V Ljubljani 1931. — Ta povest iz Kristusovih časov, ki jo je naše preprostejšo občinstvo morda že neštetokrat čitalo, pa je zmi-rom iznova spet segalo po nji, je doživela novo, sodobnim zahtevam ustrezajočo izdajo. Založba in prevajalec sta naše ljudsko čtivo obogatila za preprosto, pa zato nič manj vredno knjigo. Dom in Svet. V svoji najnovejši dvojni številki prinaša Dom in Svet literarne prispevke Kresala (Neznanka), Kocbeka (Hvalna pesem), Zdravka Ocvirka, Jarcu (Razodetje v slepi sobi, iz Spreminjanj) in Magajne. Eseje so prispevali: Kuret (Kaj bo s teatrom), dr. Gogala (Svetovni nazor in osebnost), Terseglav (Občestveni etos siovarstva), Vurnik (Stil v zgodovini glasbe). Slovstveni pregled pišejo Pregelj, Fr. Vodnik, Trstenjak, Gogala, Jarc in Javornik, pregled likovne umetnosti pa Ložar. Zvezek krasi vrsta prilog iz češkega slikarstva in Toneta Kralja Križani in Portret moje žene. Opora v Zagrebu 'in Beogradu sta objavili svoje načrte prihodnje sezone. Zagrebška opera se med drugim pripravlja, da dostojno proslavi 100-letnico rojstva Ivana Zajca ter bo za to priliko stavila na oder njegovo opero »Ban Leget«. Poleg tega pripravlja iz jugoslovanske literature še: Baranovičevo »Strižemo — košemo«, Gotovčevo »Morano« in Hrističer »Mrak«. — Beograjska opera, ki je lani dala samo dve pre-mijeri, bo za letos pripravila pet novih del, med drugimi tudi Gotovčevo »Morano«. Akademija v Argentini. Argentinska vlada je sklenila, ustanoviti v Buenos Airesu akademijo književnosti in umetnosti in je 20 znanih pisateljev imenovala za člane. Italijanski dramatik Luigl Pirandello, ki je znan tudt našemu občinstvu iz vprizoritve v ljubljanski drami, piše novo dramo, v kateri obravnava bodočnost človeštva In sicer v usodi moža in žene, ki sta ostala edina na vsem svetu po svetovni katastrofi, v kateri je poginilo vse ostalo človeštvo. Georg Kaiser je napisal novo dramsko delo »Zgoraj in spodaj«. Premiera se bo vršila pri Reinhardtu. ‘Radio Ljubljana, nedelja, 80. avgusta. 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Ploače. 10.30 Versko predavanje, p. dr. Angelik Tominec. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Dnevne vesti in plošče. 15.30 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma). 16.15 Veseloigra »Te modre oči« (Št. Jakobski gled. oder. 16.45 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma). 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Revija ljubljanskih baritonov. (Sodelujejo baritonisti gg. Žagar, Deržaj, Premelč, Petrovčič Tone in Roman, Rus, Jug). 21.80 Salonski kvintet. 28.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, nedelja, 30. avgusta. 9.00 Premo* uniatske božje službe. 10.30 Plodče. 11.00 Cigan- ska glasba. 12.30 Radio orkester. 18.30 Poročila 16.00 Narodne melodije. 17.00 Medicinsko pre davanje. 17.15 Plošče. 18.00 Narodne pesmi. 20.00 Vokalni koncert. 21.00 Operetne arije 22.20 Dnevne in športne vesti. 22.40 Spreho0, prav rada,« je odgovorila tuatara. »Le poslušaj mel Ko se še nikomur na zemlji ni sanjalo, da bo kdaj vesoljni potop in so zato vse živali, posebno pa moje velike prednice Ln sorodnice, živele tako lepo in zadovoljno kakor v raju, je prišel nekega lepega dne k njim čuden možak Noe in jim je dejal: »Cenjene bestije! Gospod Bog mi je pravkar naročil, naj stešem veliko ladjo in vzamem vanjo od vsake živalske vrste po en par. Vse d u-go, mi je dejal, bo pokončal vesoljni potop, ki bo v kratkem pridivjal nad zemljo. Zato vas prosim, da same določite tiste pare, ki pojdejo v barko; kajti jas se sam ne bi rad z vami prepiral in prerival, preveč ste močne in preostri so vaši zobje in kremplji. Odločiiti pa se morate naglo, časa je malo!< Možak Noe se je vljudno poklonil in se vrnil k svoji barki, moje prednice in sorodnice so pa sklicale veliko zborovanje, da bi izbrale izmed sebe tiste pare, ki pojdejo v barko. Tri dni in tri noči se niso mogle zediniti, kajti prav vsi pari bi se bili radi udeležili tiste lepe rešilne vožnje in nobene ni mikalo poginiti v umazanih valovih vesoljnega potopa. Ko je četrtega dne prišel zopet možak Noe, da bi jih povprašal, kako so sklenile in kako so se odločile, jih je našel v strašanskem prepiru in pretepu. Skomignil je z rameni in dejal: »Se tri ure imate časa. Če se sporazumete, bo prav, če ne, tudi. Odrinili bomo brez vas!< Toda po treh urah so se moje prednice in sorodnice še prav tako lasale med seboj, ko prej. Očak Noe je bil zaradi tega ves obupan. Tekel je h gospodu Bogu in mu je povedal, kako je in kaj. In gospod Bog je še za tri ure odgodil pričetek vesoljnega potopa; delj pa, je dejal, ne more več, pa če tudi ostanejo vsi zavriji izven barke. Noe je potrpežljivo čakal še tri ure, a ko so pričele padati prve debele deževne kaplje in prepira med zavriji še ni bilo konec, je pograbil dva najmanjša za rep in ju s silo odteral na barko. Potem je naglo odjadral s svojimi potniki na vrh gore Ararat. Tista dva mala zavrija sta bila moja prednika, dve tuatari. Ostalo sorodstvo od dinozavrov in brontozavrov do ihtiozavrov pa je vse do poslednjega repa poginilo v umazani voii vesoljnega potopa. Sicer pa,< je Jostavila tuatara, »mi zii žal, da se je tako zgodilo mojemu milemu sorodstvu. Kaj pa naj bi počeli dandanes zmaji na tej naši zemlji, katero so ljudje tako strahovito pokvarili? še meni se več ne ljubi živeti in najrajša bi šla za njimi. Skoda, da ni več nobenega vesoljnega potopa.« Danilo Gorinšek: Račka copotfačka Naša račka oo po tačka kmeta povprašala: škornje on ima, a ona je brez obuvala. Če bi kmet za račkino vedel bedastočo, ne bi rekel: »Škornji so pač za dež in močo!c Misli račka copotačkas da si tačk ne zmočim, rajši pri čevljarju si Škornjev par nar6čim! D rohni škornjčki — prava reč to hitro so gotovi, to se rački zdi nebeško sjdaj v obutvi novi. Splavala je naša račka sred vode gladine, revo težki škornjci zvlekli v jezera globine. Makaa Samsa: Gozdna »Va, va, va, zdaj vam bom povedal eno, ki se mi je pripetila, ko sem bil še za čuvaja vr-bovskega gozda. Va, je resnična in strašna, da se je bom spominjal do svoje smrti. Ves dan sva s Frankarjem — starim lovcem — saj ga poznate I — hodila po gozdu. On je sledil lisico, pa se mu je spretno izmikala. Proti večeru sva šla v lovsko kočo Črnega dola. Tam sva si skuhala večerjo in on je dejal meni: »Va, Luka, ti boš, va, ostal čez noč tukaj, jaz pa pojdem domov. Jutri se vrnem in pripeljem večjo družbo; glej, da boš pripravil in uredil, kar je potrebnega.« — Franikar je odšel. Pospravil sem bil vse, kot mi je naročil, potem pa sem se vlegel in vpihnil svečo. — Zunaj tišina, tišina, Zvezde goste in nizko — kar je pomenilo, da se bo vreme gotovo izprevrglo. Ena nii je sijala naravnost v obraz. V daljavi je bjavkal sovnjak. — Ko sem zrl tako skozi okno. je nenadoma posvetil v sobo pramen svetlobe. Najprej pri zadnjem oknu — nato vse počasi do prvega. Čuti je bilo stopinje, ki »o s svetlo •bo vred obstale pri vratih bajte. — »To Je Frankar! Čudno, da se je vrnil!« — sem po mislil in zaklical. »Gospod, a ste vi? Ali naj odprem?« — Zunaj je ugasnila svetloba — pa, va, je bilo čuti, da je nekdo vtaknil v kiju čavnioo ključ!« — Va, va, gospod, sem dejal počakajte nekoliko, vam bom odklenil jaz, kei je že moj ključ v vratih. Od zunaj ne bost« mogli.« — Stopil sem k vratom, da bi jih od pri, pa je v trenutku zadrsalo po hodniku za menoj. Planil sem v svojo sobo dn se zaril v posteljo. Tedaj pa so drsajoči koraki krenili v takoimenovano »lovsko izbo« in takrat se je začelo: Trkanje s kozarci, žvenket namiznega orodja, premikanje stolov, razbijanje posode — skratka — tak pekel, da sem si mašil ušesa To je trajalo kako dobro uro. Kakor sem sicei srečen, pogledat pa nisem šel. — Nazadnje je vse utihnilo, zadrsalo zopet čez hodnik, zarož ljalo s ključem, posvetilo s prejšnjo svetlobo mimo oken in — tišina ... — Va, ko je zjutraj prišel Frankar s svojo dru žbo, sem ga komaj dočakal. Povedal sem mu kako in kaj, pa je dejal: »Va, va, Luka, ti še ne veš, kaj se je nocoj zgodilo: V gozdu nad Koritnicami je nekdo ustrelil Starega Strleta Bil je — kakor veš sam — strasten lovec. Več krat je prenočil s kako veselo družbo v ** koči. No, nocoj pa je prišel po slovo...« Uganka Med dvanajstimi sem brati tisti, ki vam grozdje nosim , in vam prvo velo listje na samotna pota trosim. Rešitev prejšnje uganke: grozdje. Pravilnih rešitev smo prejeli 27. Nagrado je žreb določil Juliju, Julki in Slavku Peter-kovi6 v Župelovcu pri Brežicah. Rešitve današnje uganke bo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24. sprejemalo do srede, dne 2. septembra opoldne. Gustav Strniša: Riba Icironilta Ribič je lovil ribe. V nizkem, prostornem iSolnu je sedel in se počasi oddaljeval od brega. Morje je bilo mirno, nebo jasno. Vse naokoli je bilo tiho. Mahoma je zatrepetal ribičev čoln. Ribič je pričel gledati okoli sebe. Mahoma Je začutil, da njegov čoln stoji na trdnem. Velika riba ga je nesla na svojem hrbtu. Pričela 8e je z njim potapljati. Brodar je hotel skočiti v morje in splavati k bregu. Opazil je, da obkrožajo čoln tudi manjše ribice. In tedaj je zagledal v daljavi tudi ogromne ribe, ki so se bližale. Prestrašil se jih je in ni se upal skočiti v valove. Riba, ki je nosila čoln, je urno plavala. Ko sta bila že daleč na morju, je opazil, da se bližata čudni kopnini. Sredi valov je ležala riba, velika kakor gora, na njenem hrbtu je »tala ogromna krogla. Ribič je začul valove, ki so se zaganjali v *ivo goro in šepetali: »Riba feronika, odmakni se nami« Ko je prispel čolnič bližje, je ribič opazil, da je krogla, ik je stala na hrbtu ribe, nov ®vet. Riba se je potopila, čolnič se je približal *rog!i in pristal. Ribič je mahoma stal na ulici velikega me-8'a in se radovedno oziral okoli sebe. Dospel je do srede mesta, kjer je bil velik tr8. Sredi trga se je širila globoka kotanja. Polna vode. Ribič se je nagnil nad vodo. In videl je v "•orje kakor skozi daljnogled. Povsod so pla-vale različne ribe. One ribe, ki so bile ribiču ^»Jbližje, so se dvigale nad vodo in odpirale r*la. Ribe so neme, vendar je ribič čul njih SUsov®* »Reši nam ribico, ribo feronikol« Ribič je šel dalje. Kamor je prišel, vse je bilo prazno. Krasne palače so samevale. Dvorane so bile polne zlata in biserov, dragocenih preprog in krasnega pohištva. Ljudi pa ni bilo nikjer. Ribič je povsod čul samo votle odmeve svojih korakov. Ves čas se mu je pa dozdevalo, da sliši iz daljave, kakor iz silne globočine, glasove: »Reši nam ribico, ribo feronikol« Bližal se je večer. Ribič je bil že zelo gla-den. Dospel je do zadnje najlepše palače. Napotil se je vanjo.'Prišel je v prostorno jedilnico, kjer je našel večerjo za enega človeka. Nikogar ni bilo. Kar vsedel se je. Pospravil je dobro večerjo in izpil kozarec vina, ki je stal na inizi. Potem je odšel v drugo dvorano. Tam je našel krasno postelj. Ker je bil truden, se je urno slekel in legel počivat. Odbila je ura polnoči. Ribiča je vzbudil strašen pok. Skočil je kvišku in se ozrl po sobi. Iz sosedne sobe se je privalila ogromna, čudna zver. Bila je podobna medvedu, le njena glava je bila ribja. Ribič je pograbil nož, ki ga je imel na stolu poleg postelje, da bi zver napadel. »Reši nam ribico, ribo feronikol« je zagodrnjala zver in odgrnila svoj kožuh. Čolnar je presenečen opazil pred seboj lepo morsko deklico, ki ga je povabila s seboj. Odšla sta po dolgem hodniku. Ribič je krčevito držal v desnici svoj nož. Dospela sta do globokega tolmuna, v katerega so vodile kamnite stopnice. Ribič je pogumno stopal za ribico. Mahoma se je znašel na dnu morja v zlati palači. Na bisernem prestolu je sedela krasna vila. Mladeniča je žalostno pogledala in rekla: »Reši mi mamico, ribo feronikol« »Kako naj jo vendar rešim*« je vpraša! ribič. »Pojdi z mojo služabnico I Odvedla te bo še globlje, v palačo strašnega morskega moža, ki je dejal, da nihče drugi ne more rešiti naše kraljeve mamice, kakor človek.« Dala je ribiču zlat prstan in mu velela: »Preden stopiš pred velikana, si natakni ta prstan na prst! Takoj boš postal neviden. Približaj se velikanu, ko bo zaspal Vendar te bo še v spanju čutil in vprašal: »Kdo si in odkod?« Ti mu odgovori: »Mir je povsod, noč vlada povsod, kjer ti si gospod!« Obrnil se bo na svojem ležišču s hrbtom proti tebi. Glej, da se tedaj ne prestrašiš, kajti zabučalo bo zunaj morje, valovi bodo ječe butali ob okna palače. Ti pa ostani miren. Zasuči na prstu prstan in sezi z desnico v žep velikanov. Zarožljal bo velik ključ, priklenjen na verižici in težek, da ga boš komaj vzdignil. Velikan se bo vzdramil in sedel na postelji ter te vprašal: »Katera je ura večerna?« Ti mu odvrni: »Vtonila je zarjica večerna, ni vstala še zora jutranja, ura je spanja I« Se bo hotel govoriti, ti pa molči, potegni ključ, ki ga vzameš iz žepa in ga na rami prenesi k zrcalu, ki ga boš videl v dvorani. Ko prideš do zrcala, potrkaj a prstanom tri- krat po steklu in že se bodo odprla tajna vratca v steni poleg njega. Prišel boš po 5i rokih stopnicah pod dno morja. Zagledal bo* ribo feroniko. Na njen hrbet je priklenjen svet, na katerem si zdaj. Dvigni ključ in ga vtakn: v ključavnico, ki jo boš zagledal pod desno plavutjo. Veriga se bo sama odpela in lahka kakor morska pena bo padla pred te na tla. Dvigni jo in odhiti z njo nazaj k velikanu. Dotakni se ga z verigo in že se ga bo oklenila. Velikan bo spet moral nositi svet. Riba feronika bo rešena. Mladenič je elušal. Ko je dospel v palačo morskega povodnjaka, ga je začul kako je pel »Moja nevestica, riba feronika, kdaj omehča! bom tvoje srce?« »Nikoli, nikoli!« je odvrnila riba, ki jo je velikan samo zato podjarmil, da bi postala nje gova nevesta. Ribič je počakal, da je legel divjak počivat. Čul je glas ribe feronike, a videl je ni nikjer Storil je, kakor mu je ukazala morska deklica in riba je bila rešena. Tedaj se je pa vzbudil velikan. Zatulil je ir hotel skočiti kvišku. Ribič je zbežal. Riba je udarila po krogli * zadnjo plavutjo, ki jo je imela na hrbtu. Kro gla se je razpočila na dvoje. Gornja polovica je padla na velikana, ki je zarjul in obležal pod njo. Druga polovica krogle je pa obstala nad vodo in kakor okrogel otok strmela iz nje —O— Ribič ni nikoli več videl ribe feronike. Po darila mu je oni otoček. Zadovoljen se je na njem naselit Po morju so se približale ladje. Mornarji so ga vabili s seboj, pa ni hotel iti. Ostal je na otoku, čakal je na lepo vilo, hčerko ribe fero nike. Prepričan je bil, da prida enkrat k njemu iu postane njegova nevesta. Mac Donald govori v radio-aparat, nik ustrelil v svojem . stanovanju, na robu zapisnika o njegovem samomoru pa stoji opazka: »Ustrelil se je s svojim službenim revolverjem.« Spomenik za pesnika Haulfa. Vse za lepoto Zenske skrbe že nekaj tisoč let v glavnem 1« za to, kako bi postale lepe in kako bi si ohranilo svojo lepoto, kar pa ni tako laliko že » ozirom na vedno se menjajoči ideal lepote. Cvetlice in ptiči te skrbi ne poznajo, ampak so zadovoljni, da so takšni, kakor jih je ustvaril ljubi Bog, samo ženska je nezadovoljna in noče ostati taka, kakršna pač je. Ženska hoče po vsi sili popravljati naravo in se vmešava brezobzirno v Stvarnikovo delo: enkrat hoče imeti stisnjene in majhne noge, potem si vtika v nosnice razne obročke, na evropskem zapadu pa si barva ustnice s »stiftom«, svoj nos si maže z riževo moko, obrvi si pa pristriže kakor pač moda zahteva ali pa si jih obrije. V skrbi za svojo lepoto je ženska nadvse iznajdljiva, posebno če ima denar. V Zedinjenih državah živi danes od lepotičenja (kozmetike) nad 1 milijon in 600 tisoč oseb. Leta 1929. je bilo tam odprtih 45.000 »salonov« za lepotičenje, danes pa jih imajo nad 200.000. Za lepotila so izdale Amerikanke preteklo leto nad 2 milijardi dolarjev in več kot 90 odstotkov Amerikank se lepotiči, in sicer vsaj dvakrat na teden. Zenska, ki ni »namazana«, ne velja v Ameriki nič; zato gleda vsaka delavka in vsaka milijonarka na to, da se lepotiči na najbolj moderen način, pa magari mora izdati zadnji vinar za lepotila. Najprej »obdelujejo« svoje obraze s pudrom in barvo, potem si podajšajo očesne kote, ravnajo si na moderen način obrvi, v oči pa si brizgajo neko tekočino, da se oči »ognjevito« svetijo. Lase si kodrajo na vse mogoče načine, največ seveda z raznimi električnimi aparati. Kožo na licu si dajo natezati, nosove, prsa in boke pa stiskajo tako dolgo, da dosežejo zaželjeno obliko. In ko je vse to gotovo, je ženska podobna ženski kakor krajcar krajcarju. In to imenujejo »skrb za lepoto«... Drago jajce Dr. Jurij Sutton, profesor na državni visoki Soli v Suttonu, se je v Pittsburgu vkrcal na pot v severno Kanado in še dalje v polarne kraje iskat jajce posebne vrabčje vrste, ki jo imenujejo »Harris«. Ta vrsta vrabcev živi samo v polarnih krajih in je silno redka. Dr. Sutton in njegovi tovariši bodo odpotovali v Hudsonov zaliv in še naprej na sever, da najdejo vsaj eno jajce te ptičje vrste, ki ga bodo dali, če ga najdejo, v Carnegie-jev muzej. Pot bo dolga okoli 8000 kilometrov in bo torej to jajce prišlo precej drago! Angleški ministri s svojimi uradnimi pečati Na sliki (na levi): bivši minister Wedgewood Benn gre v kraljevsko palačo, da izroči kralju svoj uradni pečat; novi državni podtajnik za Indijo, Sir Samuel Hoare, gre s svojim novim uradnim pečatom, ki ga je pravkar dobil od kralja, v svoj urad. Iz začetkov leialsiva Orville Wright — 60-letnik Svetovnoznani ameriški letalec in pijonir letalstva Orville Wright praznuje te dni svojo 60-letnico. Danes so ljudje na tega moža že skoro pozabili, toda pred 26 leti je bil on prvi, ki je z jekleno energijo utiral pota modernemu letalstvu, Ime Wright je takrat pomenilo začetek nove dobe. Prvi teoretik in praktik, ki se je resno bavil i vprašanjem, če je mogoče leteti z letalom, ki je težje kakor zrak, je bil nemški inžener Li-lienthal. Ta pa je plačal svoje drzne poskuse s svojim življenjem. Tudi W.rightovega brata Wiibui'ja je doletela ista usoda. Brata Orville in Wilbur \Vright nista bila niti profesorja niti doktorja, ampak sta bila samouka v pravem pomenu besede, ko sta ae začela baviti z letalstvom. Povod za njihove študije jima je dala navadno otroška igrača, letalce na vijak, kakor so jih že zdavnaj pro-lnjali na sejniih. To igračo je bratoma nekoč prinesel njihov oče s sejma; to je bilo 1. 1878. Po vzorcu te igrače sta poskušala brata napraviti večje letalo, toda njuni poskusi se takrat niso obnesli. Zato »ta sii rajši izdelovala znane ■zmaje«, dokler nista dobila v roke del inže-aerja Lilienthala, ki sta si jih kupila prav vsa. Nato sta študirila še dela drugih letalskih pijonirjev kakor Chanute-a, Mouillard-a in Langley-ja. Na podlagi teh študij sta izdelala prvo letalo, ki sta ga pa morala voditi ležč. Ko sta gradila to letalo, se jima je začel boljšati tudi njun gospodarski položaj. Prišla sta namreč v posest male tvornice za izdelovanje bi-oiklov v Dayton-u, kjer sta začela izdelovati tudi avtomobilske motorje. Za svoje letalo sta si napravila motor 40 konjskih sil. 17. decembra leta 1903. sta prvič letela z novim motornim letalom. Let je bil seveda zelo kratek in je trajal le 12 sekund za daljavo 250 metrov. Četrti let pa je trajal že 59 sekund za daljavo 259 metrov. Te prve poskuse ata delala v mestecu Kitty Hawk. Kasneje pa sta se preselila v prerijo blizu Dayton-a in tam sta letela že 800 metrov daleč v 1 minuti in 32 sekundah. Leta 1905. sta letela že 4 in pol kilometra daleč, to daljavo pa sta kmalu prekoračila in jo zvišala na 38 in pol kilometra. Nato ata nekaj časa mirovala, dokler ju ni Brazilijanec Santos Dumont pregovoril, naj svoje poskuse nadaljujeta. 4. septembra 1. 1909. je sedaj 60-letni Orville VVright letel v Berlinu. Letel je 172 metrov visoko, a še istega dne je svoj »višinski rekord« izboljšal na 300 metrov. Ti poskusi So bili za vse tehnike velikanska vzpodbuda, da so se lo- tili z vso vnemo rešitve vprašanja »težji kakor zrak«. Kako pa je letalska tehnika napredovala v četrt stoletja, to vidimo danes, ko let okoli sveta ni nič nenavadnega več. Izdajalska tajnica Zanimiv dokument iz svetovne vojne Nedavno so našli v arhivu ogrskega vojnega ministrstva zanimiv dokument, iz katerega je razvidno, da je tajnica avstrijskega maršala Konrada von Hotzendorfa izdajala Rusom nad vse važne vojaške tajnosti. Ko je bil avstrijski generalni štab v Badenu pri Dunaju, je sprejel maršal v svoje službo kot tajnico hčerko madžarskega grofa Margito de Vimola. Okoli tega dekleta so se smukali vsi častniki, toda ona je vse njihove ponudbe odbijala. Hotzendorf je dal spočetka iz previd-dnosti svojo tajnico strogo nadzorovati, ker so šle skozi njene roke vse, tudi najbolj tajne in zaupne odredbe in povelja, toda nikdar niso mogli ugotovili kaj sumljivega. Pozimi od 1. 1915. na 1. 1916. pa se je seznanila Margita z nadporočnikom Szelay-jem in se je ž njim tudi na skrivaj poročila na Dunaju, ker je vedela, da Hotzendorf v štabu ne trpi omoženih žensk. Takrat se je pa generalni štab ravno pripravljal na veliko ofenzivo proti Rusiji in načrt je bil izdelan do podrobnosti. Toda prav tistega dne, ko bi se bila morala po načrtu začeti velika avstrijska ofenziva, so Rusi napadli na najmanj zavarovani točki nemško- avstrijsko fronto in so s tem preprečili ne samo nameravano ofenzivo, ampak so Avstrijcem prizadejali tudi silne izgube. Sedaj je postalo vsem jasno, da je nekdo moral avstrijski načrt Rusom izdati — toda kdo? Policiji, ki je to kočljivo zadevo preiskovala, je zopet prišel na pomoč največji detektiv — slučaj. V Brnu je namreč popadla nekega človeka na ulici božjast. Možu so priskočili na pomoč in v bolnišnici so preiskali njegove žepe, da ugotove, kdo je. Na veliko začudenje pa niso našli v žepih nobene legitimacije, pač pa prepise uradnih aktov generalnega štaba. Sedaj je postalo vsem jasno, da gre tu za ruskega vohuna v Avstriji. Ko se je mož zopet zavedel, ni hotel spregovoriti niti besedice in čez nekaj dni so ga ustrelili. Na-daljna preiskava pa je dognala, da so bili akti prepisani na pisalnem stroju maršalove tajnice! Takoj so preiskali njeno stanovanje in našli so tam skritih nad 300.000 švicarskih frankov. Tajnico so prijeli in jo obsodili na smrt. Svojo krivdo je priznala v polnem obsegu. Njen mož, nadporočnik Szalay, je bil pa takrat na fronti. Poklicali pa so ga nazaj k šlabu in prvo povelje, ki ga je tam prejel, je bilo povelje, naj komandira oddelek vojaštva, ki je bil določen, da vohunko ustreli. Ko je mož zjutraj stal s svojimi vojaki na strelišču, so pripeljali tja njegovo ženo. On je mislil, da ga ne bo spoznala, toda v njenih očeh je bral, da ga pozna, čeprav ni zinila niti besedice. Nadporočnik je dal znak za salvo in Margita je padla mrtva na tla. Še tistega dne pa se je tudi nadporoč- Ameriška obramba proti letalcem V ospredju vidimo voz z občutljivimi aparati za poslušanje, zadaj pa je velik žaromet, ki osvetljuje letalo, čim ugotove, kje se letalo približno nahaja. ZA VAŠE OTROKE POTREBUJETE NOVIH ČEVUEV OTROŠKI ČEVLJI, praktični, Ltve: fT ,in.Iz. DEKLIŠKI ČEVLJI ZA ŠOLO, ■>»■*. ŠPORTNI ČEVLJI, ZA ŠOLO ženim jezikom . ZA DIJAKE ČEVLJI, VISOKI ČEVLJI, dekliški In fantovski, iz kravine la pod- Din Din Din 55- 85' 85*< Din 165'' Din 85*' KUPUJTE SAMO DOMAČI IZDELEK! ZA KAJ S TEM OMOGOČIT* ZAPOSLENJE DOMAČIH DELOVNIH SIL Oglejte si izbor ievliev v naših podružnicah Preskrbite si priznano soliden izdelek po zmernih cenah TOVA^^miJEV TRŽIČ (DRAVSKA BAIOVIIA) Liubijana, Beograd, Maribor, Murska Sobo« ta, Skopijo, Zagreb, Karlovac, Novi Vrbas, Osijek, Sombor, Subotica, Vrnac, Vukovar, Sarajevo, Sulak, Split /17553 JUGOSLOVAN 'ssmmmmmmmmmmmmrnmmmmm Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 45/31. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. avgusta do 14. avgusta 1931. © .XfQ t» © M Srez Srez 3 0Q O Na novo oboleli > 1 N O E 0 Ostanejo v oskrbi Skupina dfuznih bolezni. Brežice 7 .. . 7 Cabar , 3 2 1 4 Dolnja Lendava t « , 2 — 1 — 1 Gornjigrad . , , , , 6 3 3 Kranj 1 — — — 1 Krško 5 — — 5 Ljubljana (srezi . . , 3 — — — 3 Ljubljana (mesto). . » — 1 — — 1 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor desni breg . . 1 — 1 — Novo mesto . . 2 — 1 1 Šmarje pri Jelšah . . 2 — — - 2 Skupaj . | 33 Griža. — Djsen 3 teria 1 ? l_ | 29 Dolnja Lendava , , , 17 13 3 3 24 Kočevje — 1 — — 1 Krško . . . . , ( , — 1 — — 1 Ljubljana mesto , , , 2 — — 2 Murska Sobota. • , , — 2 — — 2 Novo mesto . ; , 2 — — — 2 Radovljica . » . . , — 1 — — 1 Slovenjgradeo . , . . 1 — 1 — — . Skupaj . Škrlatinka. — 22 Seat 18 'latii 4 ia. 1 3 33 Brežice . . „ „ , , 5 5 Celje . . . , , i , 1 — — 1 Celje (mesto) , . , , 3 — — 3 Cabar ..,11., 1 — l — — Kamnik , • , « , » 8 — 3 Kranj .■§•••? 3 — — 3 Kočevje 7 — — 7 Konjice .«•>*. 1 — — 1 Krško . • ■ 1 1 1 , 1 — — 1 Litija . * * * t 1 * 2 2 — — Ljubljana (srez) , , , 6 3 — — 9 Ljutomer ....,, 2 — — — 2 Maribor desni breg , • 1 — 1 — — : Maribor levi breg 0 « , 1 — — — 1 : Murska Sobota . 0 „ „ 1 — — — 1 Novo mesto . , , ■ , 3 — — 8 Ptuj . 0 3 • § g 2 — 1 — 1 Ptuj (mesto) . . , , , 2 — — — 2 Radovljica . . g , , 35 4 22 — 17 Slovenjgradec .... 1 — — — 1 Skupaj . | 81 | 7 Ošpice. — Morbilli. 27 — 61 Brežice , , . „ r , 4 — 4 — •—. Celje Maribor levi breg , , 8 — 2 _ 1 8 — 8 — Maribor (mesto) , , , 2 — — 2 Murska Sobota . , „ , 1 2 — 3 Ptuj. ..... 1 — 1 - Skupaj 19 2 15 - 6 Davica. f- Diphteria ci Group. Brežice , , , p , , 6 — _ — 6 Celje § — 1 — — 1 Dolnja Lendava , , , 1 — — — 1 Kranj .,,,11, Kočevje • • 1 ■ ■ • 4 — — 4 — 1 — 1 Krško iiiiii, 4 — 4 Laško 1 — 1 Litija 1 4 — — 5 Logateo ••••■» 1 4 1 — 4 Ljubljana (arez)’ . « , 6 1 — — 7 Ljubljana (mesto) , , 2 6 — — 7 Ljutomer . . . P , 2 2 2 1 1 Maribor desni breg 0 » 4 — 2 — 2 Maribor levi breg , v , 4 6 4 — 5 Maribor (mesto) , » • 8 1 1 — 8 Murska Sobota . • a , 6 2 2 — 6 Slovenjgradeo . , , , — 1 __ 1 Šmarje pri Jelšah c . . e 8 8 — 6 Skupaj 50 80 16 1 63 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Kranj 1 — — 1 _ Maribor (mesto) , . . 1 — — — 1 Skupaj Dušljivi kašelj. - 2 - P< jrtus sis. 1 1 Ptuj. •♦»*». 4 2 1 11 4 Ptuj (mesto)..... 8 2 1 — 1 4 Skupaj Sen. — Eryi 7 tipel 4 a*. 2 ij 8 Brežice . , , , , 1 1 Celje (mesto) , . , , 1 — — — 1 Kamnik ..*«.» 1 — 1 — Kočevje . „ s , . , 2 1 1 Konjice •<’*••• 2 2 _ Ljubljana (srez) . , , — 1 1 Ljubljana (mesto) , , 4 — 2 — 2 Maribor levi breg , , 2 — — 2 Maribor (mesto) . , » 1 l —- — 2 Novo mesto . , . , , 2 — — —. 2 1 — —— 1 Ptuj (mesto). , , , . 1 — 1 — Radovljica , , , . lovenjgradee • • • » 3 1 3 = 1 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Celje »•■•»• Kranj Konjice ..... Krško ...... Litija.............. Maribor levi breg . Murska Sobota . . . Radovljica .... Skupaj 6 Otročniška vročica. — Sepsis pucrpe-ralis. Novo mesto .... I 2 I — — I — I 2 Skupaj | 2 | — — | — | 2 Koze. — Variola vera. Maribor desni breg . . 1 — | — — | l Skupaj Vnetje hrbteničnega mozga. — Polvony-clitis acuta. Maribor levi breg . . 1 — — — 1 Skupaj . 1 — — — 1 Ljubljana, dne 18. avgusta 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VI. No 23.477/31. 2404 Natečaj za mesto upravnika in sekundarnega zdravnika pri Banovinski bolnici v Zemuniku. Pri Banovinski bolnici v Zemuniku se imata izpopolniti sledeči dve zdravniški mesti: 1. mesto upravnika, katerega položajna skupina se bo o priliki postavitve odredila po uradniškem zakonu z ozirom na leta dosedanje priznane službe; 3. mesto sekundarnega zdravnika kot uradniškega pripravnika po istem zakonu. Poleg rednih prejemkov, ki so določeni po uradniškem zakonu, bo prejemal upravnik bolnice še osebno nagrado Din 400-—, sekundarni zdravnik pa Din 300-— na mesec. Bolnica v Zemuniku bo imela en sam — in sicer splošni oddelek. Prošnje, redno kolkovane in po predpisih opremljene s prilogami, naj se najkes-neje do 15. septembra 1931. dostavijo kr. banski upravi primorske banovine, oddelek VI., v Splitu. Kr. banska uprava Primorske banovine v Splitu, dne 12. avgusta 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Št. 54.957 gr. St. 1/1930. 2379—3—3 Razglas Kr. eudbeni stol v Zagrebu razglaša, da je na predlog dr. Gavrančiča Otona, odvetnika v Zagrebu, kot upravitelja konkurzne mase Jugoslovanske rudarske in industrijske d. d., podružnice v Golubovou, dovolil javno sodno dražbo rudnih nepremičnin, vpisanih v rudarski zemljiški knjigi tega sodišča kot rudarske zemljiške knjige v Zagrebu pod: Knjiga I., stran 135 knjiga II. stran 123 99 I., » 139 99 II. 99 127 99 I., M 169 99 II. 59 159 99 I., n 199 99 II. 99 181 99 !•> » 207 99 II. 99 187 99 I-, » 137 99 II. 99 125 99 I-, >» 138 99 II. 99 125 99 I-, » 195 99 II. 99 179 99 I., M 249 99 II. 99 235 99 I., » 251 99 II. 99 237 99 I., » 272 99 II. 99 350 v skupni cenilni vrednosti Din 14,800.000. Te nepremičnine se prodajo obenem z II. celokupno rudarsko opravo, ocenjeno na Din 2,275.118’85. Nadalje so predmet dražbe - III. Pravice, pridobljene z razlastitvijo (ekspropriacijo), kupoprodajo in zakupom. 1. Ekspropriirana pravica do kat. deleža št. 1313/4 v površini 652 kv. sežnjev, d. o. Veternica, katerega zemljiška lastnika sta Bajsič-Petrinec Miško in Janko. Na tem deležu je zgrajena Delavnica. Ta pravica je po zapisniku z dne 14. oktobra 1930 in po cenitvi, izvršeni na licu mesta, ocenjena na Din 51.520. 2. Pravica v smislu pogodbe do uživanja dela deleža št. 1889 in 1888/1 v površini 210 kv. sežnjev, ki sta vpisana kot posest Državnih železnic. Na teh deležih se naha- jektov se je izvršila na podlagi pogodbe med premogovnikom in direkcijo Državnih železnic z dne 21. avgusta 1928, K. D. 4976/1 1927. 3. Pravica do istega zemljišča III/2 pod istimi pogoji, na katerem sja zgrajena objekta Mostna tehtnica in Industrijalni tir, Vrednost zgradb pod 2. in 3. glej pod IV. 1 in 2. 4. Pravica najemščine do deleža kat, št. 1223/2 v površini 68‘5 kv. sežnjev, d. o. Veternica, na katerem se nahaja transformatorska hiša Slučaj. 5. Pravica najemščine do kat. deleža št. 1221 v površini 30 kv. sežnjev, d. o. Veternica, na kateri se nahaja Klicalnica in Kovačnica. 6. Pravica najemščine do kat. deleža št. 1214/3 v površini 152 kv. sežnjev, d. o. Veternica, na katerem se nahaja Zračno okno. 7. Pravica najemščine do kat. deleža št. 2121, d. o. Veternica, na katerem se nahaja Odprta šupa za premog. Uporaba pravic pod 2, 3, 4, 5, 6, in 7 je za čas obrata ocenjena na Din 3'50 za kv. seženj, t. j. za vse pravice skupaj z Din 1.615*— Din 53-136"— 8. Posestna pravica, izvirajoča iz kupoprodajne pogodbe do kat. deleža št. 1302, d. o. Veternica, v površini 1 jutra 046 kv. sežnjev, na katerem se nahaja Hlev za konje in garaža. Te nepremičnine so vpisane na ime zadruge Tušek kat. št; 45, 46, 47 in 48 iz Veternice. Zemljišče je ocenjeno na Din 13.168-—, zgradba na Din 20.000'—, skupaj torej na Din 33.168-—. 9. Pravica najemščine do kat. deleža št. 1706—39, d. o. Veternica, posesti Culjak Stjepana iz Veternice št. 46. Z odlokom sre-skega načelstva z Zlataru z dne 22. septembra 1929, št. 9901/1929, je izdano dovoljenje za gradbo vodovoda ter je s pogodbo ugotovljena in dosežena višina odškodnine za uporabo vode in zemljišča. Na tem deležu se nahaja vodovodni rezervoar vodovodnega zbiralnika v Očuri. 10. Posestna pravica do kat. deleža štev. 2159/4, njiva, 42 kv. sežnjev, vredna Din 336-—; 2160/4, travnik, 348 k v. sežnjev, vreden Din 2784-—; 2161, travnik, 14 k v. sežnjev, vreden Din 112-—; 2163/4, travnik, 62 kv. sežnjev, vreden Din 496-—; skupaj Din 3728. Ti deleži so vpisani v d. o. Veternica ter so kupljeni od Janka Gradečaka iz Kuzminca 74. 11. Posestna pravica do 500 kv. sežnjev od deleža št. 1706—2a—2—a—2—b, d. o. Veternica, kupljenega po pogodbi z dne 12. septembra 1925 od Stjepana Vlasa iz Golubovca po Din 10 za kv. seženj, skupaj Din 5000-—. 12. Posestna pravica do 241 k v. sežnjev od deležev št. 1284/3 in 1284/4—a, d. o. Veternica, kupljenih na podlagi pogodbe z dne 11. avgusta 1925 od Berkoviča Andre iz Kuzminca po Din 81— za kv. seženj, skupaj Din 1934-—. 13. Posestna pravica do 218 kv. sežnjev zemljišča deleža kat. št. 2158/2, d. o. Veternica, kupljena od Bajsiča Petra in Mije iz Veternice s pogodbo z dne 13. septembra 1925 in ocenjeno na Din 2180'—. 14. Posestna pravica do 220 kv. sežnjev zemljišča na kat. deležu št. 2158/1, d. o. Veternica, kupljena od Bajsiča Stjepana iz Veternice 14 s pogodbo z dne 13. oktobra 1925 in ocenjena na Din 2200-—. 15. posestna pravica do 78 kv. sežnjev na kat. deležu št. 2158/2, d. o. Veternica, kupljena od Bajsiča Stjepana in Mije s pogodbo z dne 14. februarja 1926 in ocenjena na Din 780*-. 16. Posestna pravica na 45‘37 kv. sežnjev na kat. deležu št. 2158/1, d. o. Veternica, kupljena od Bajsiča Stjepana iz Veternice 48 s pogodbo z dne 19. julija 1926 in ocenjena na Din 454-—. 17. Posestna pravica do 80 5 kv. sežnjev na kat. deležb št. 2158/1, d. o. Veternica, kupljena od Vinka Bajsiča iz Veternice 5 s pogodbo z dne 12. julija 1927 in ocenjena na Din 805-—. Vsi ti deleži od 10. do 17. se nahajajo v posesti premogovnika, dokler traja obrat, in so obenem z zgradbami, ki so zgrajene, ocenjeni skupno na Din 103.384-—. Končno se obenem z rudnimi nepremičninami pod I., rudarsko opravo pod II. in pravicami pod III. stavljajo na dražbo: IV. Zgradbe in objekti, ki so zgrajeni na najetem zemljišču, in sicer: 1. Separacija in Bunker, ki sta zgrajena na delu deležev št. 1889 in 1888/1, posesti Državnih železnic, in ki sta po izkazu II. ocenjena na Din 60.500-— 2. Mostna tehtnica in Industrijalni tir, ki sta kakor pod 1. zgrajena na zemljišču državnih železnic in ki sta po izkazu I. ocenjena na Din 190.000-—. 3. Transformatorska hiša na Slučaju, ki je zgrajena na najetem deležu št. 223/2, d. o. Veternica, in ki je po izkazu II ocenjena na Din 15.000-—. 4. Klicalnica in kovačnica, ki sta zgrajena na najetem deležu št 1221, d. o. Veternica, in ki sta po izkazu II. ocenjeni na Din 8000. 5. Zračno okno, ki se nahaja na najetem deležu št. 1221 in 1222/1, d. o Veternica, in ki ga strokovnjaki niso ocenili na nobeno vrednost. 6. Odprta šupa za premog, ki se nahaja na najetem deležu št. 1221, d. o. Veternica, in ki je po izkazu II. ocenjena na Din 1500. 7. Rezervoar vodovodnega zbiralnika v Očuri, ki-se nahaja na deležu kat. št. 1705-39, d. o. Veternica, in ki je po izkazu II. ocenjen na Din 6000-—. Vse te zgradbe od 1. do 7. skupaj so ocenjene na Din 281.000-—. Skupna vrednost rudnih nepremičnin pod I., rudarske oprave pod II., pravic pod III. ter zgradb in objektov pod IV. znaša Din 17,075.118-85. Po prodaji zgoraj navedenih nepremičnin se stavljajo na dražbo stvarne nepremičnine rudnika in sicer: A) Celokupne stvarne nepremičnine premogovnika, vpisane v zemljiški knjigi vložna št. 572, d. o. Semeniča, v skupni površini 3 juter 853 kv. sežnjev, ki so ocenjene na Din 35.331'25. S temi nepremičninami se prodaja tudi vila Sv. Jakob, ki se nahaja na kat. deležu št. 3378, v cenilni vrednosti Din 40.000"— Din 75.331"25 Dalje se stavljajo na dražbo: B) Stvarne nepremičnie, vpisane v zemljiški knjigi vložna št. 737, d. o. Veternica, a z ozirom na bremena, ki so vknjižena na raznih zemljiških telesih, se bodo prodala najprej: 1. Zemljiško telo II., ki sestoji iz skupne površine zemljišča 1 orala 1202 kv. sežnjev, in sicer iz kat. deležev št. 1962/2, 1963/3,’ 2166/2, 2166/3, 2166/4, 1963/1—b, 2159/1, 2160/1, 2162/1, 2162/2, 2160/3, 2162/3, 2163/3. To zemljišče je po strokovni ocenitvi pod X. ocenjena na Di 10.000'— za oral, kar znaša za 1 oral 1202 kv. sežnja Din 17.500. Obenem z zemljiškim telesom II. se prodajajo zgradbe, ki se nahajajo na teh nepremičninah, in sicer: a) stanovanjska hiša za jamskega upravitelja v cenilni vrednosti Din 45.000-—, b) skladišče iz desk, ocenjeno na 1000'— dinarjev, c) stanovanjska hiša za ravnatelja v cenilni vrednosti Din 30.000-—, d) skladišče lesa, t. j. ograja tega skladišča, v vrednosti Din 500-—. Skupna vrednost telesa II. obenem z zgradbami pod a) do d) znaša Din 94.000. Dalje se stavljajo na dražbo: 2. Zemljiško telo III., ki sestoji iz kat. deleža št. 1706—2—a—2—a—b—1 v površini 324 kv. sežnjev, v cenilni vrednosti Din 2500-—. Obenem s tem deležem se prodaja Menza in uradniško poslopje, ki se nahaja na njem, v cenilni vrednosti 100.000 dinarjev. Skupna vrednost zemljiškega telesa III. obenem z zgradbami znaša Din 102.500-—. Končno se sestavlja dražbo: 3. Zemljiško telo IV., ki sestoji iz kat. deležev št. 1944/1, 1948/1 in 1313/3 v skupni površini 1 orala 44 kv. sežnjev, v vrednosti 10.000-—. S tem zemljiščem pa obenem tudi nedovršena zgradba vile za ravnatelja, zgrajena na kat. deležu št. 1944/1, v cenilni vrednosti Din 60000-—, kakor tudi na kat. deležu 1313/3 zgrajena električna centrala in rezervoar za toplo vodo, ocenjena na Din 225.000-—. Celo zemljiško telo IV. obenem z zgradbami v vrednosti Din 195.000"—. Vse zgoraj navedene nepremičnine, oprava, zgradbe, pravice itd. se bodo podale najboljšemu ponudniku na dražbenem roku, čeprav tudi izpod ocenitve inventarja rudnika. Kavcija za vse rudne nepremičnine, rudarsko opravo, zgradbe itd., kakor so opisane pod I. do IV. znaša Din 500.000"—, za nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 572, d. o. Šemnica, (zgoraj pod A) Din 8000"—, za nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 737, d. o. Veternica, pod B/l Din 10.000"—, za nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 737, d. o. Veternica, pod B/l Din 10.000-—, za nepremičnine istega vložka pod B/2 Din 10.000'— in končno za nepremičnine istega vložka pod B/3 Din 30.000-—. Kavcija se polaga v gotovem denarju ali v državnih vrednostnih papirjih ali po nakaznici bank, navedenih v dražbenih pogojih. Dražbeni pogoji kakor tudi vsi dokumenti in priloge prošnjam, na podlagi katerih je dovoljena dražba, so na vpogled pri podpisanem sodišču ali pri upravitelju kon-kuržne mase ter si interesenti lahko nabavijo prepise. Za dražbo se določa en sam rok na dan 29. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Kr. sudbeni stol v Zagrebu, dne 8. avgusta 1931. * Nc I 862/31-4. Amortizacija. Na prošnjo Emilije Potočnik, učiteljice v Leskovcu pri Krškem, se uvede postopanje za amortiziranje hranilne knjižice Oblastne hranilnice Mariborske oblasti št. 37.960, v joimenski vrednosti po 14.000-— dinarjev; injižica je vinkulirana in se glasi na ime Emilije Potočnik. Imejitelj te knjižice se poziva, da svoje pravice do knjižice uveljavi v teku 0 mesecev od dne objave tega oklica, ker bi se sicer knjižica proglasila za neveljavno in bi se na knjižico naložena gotovina izplačala Emiliji Potočnik brez predložitve hranilne knjižice. Okrajno sodišče r Krškem, odd. I., dne 26. avgusta 1931. * E 825/31. Dražbeni oklic. Dne 2 8. septembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Kostrivnica, vi. št. 12 in 108-Cenilna vrednost: 133.110 Din 50 p; vrednost pritikline: 2792-— Din; najmanjši ponudek: 88.740 Din 84 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ,ie-prenuionine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit fia uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 25. avgusta 1931. E 802/31-17. 2399 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1931 dopoldne o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 0 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Ptuj, vi. št. 338. Cenilna vrednost: 205.000'— Din. Vrednost pritikline: 700‘— Din; najmanjši ponudek: 102.850-— Din. / Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, {e priglasiti sodišču najpozneje pri draž->enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 20. avgusa 1981. E 1221/81—11. 2400 Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1981 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vel. Varnica, vi. š. 81. Cenilna vrednos: 24.299'— Din. Vrednost pritikline: 800 — Din; najmanjši ponudek: 16.696-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Ptuju, odd. IV., dne 19. avgusa 1931. $ E 1220/31—10. 2398 Dražbeni oklic. Dne 9. oktobra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gradišča pri B., vi. št. 102. Cenilna vrednost: 6893'— Din. Najmanjši ponudek: 4600-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Ptuju, odd. IV., dne 20. avgusta 1931. E 439/30—14. 2414 Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1981 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnji Razbor, vi. št. 48. Cenilna vrednost: 17.081 Din 80 p; najmanjši ponudek: 8900 Din 90 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenjgradec, dne 24. avgusta 1931. * E 095/31-4. 2406 Dražbeni oldlc. Dne 2 7. oktobra 1981 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga črneče, vi. št. 10 in 20. Cenilna vrednost: Din 127.284-70 ln 69.770-05 Din. Vrednost pritikline: 23.430 dinarjev. Najmanjši ponudek: Din 146.960. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Prevalje, dne 23. avgusta 1981. * E 207/31-11. 2395 Sklep. S tusodnim sklepom E 207/31—2 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 8 k. o. Dolsko se v smislu § 200 št. 8 izvirš. reda ustavlja. Pred potekom pol leta po ustavitvi se se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Okrajno "Sodišče t Sevnici, odd. II., dne 21. avgusta 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 907. Sedež: Kamnica. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Žohar Ignac. Obratni predmet: Trgovina i deželnimi pridelki. Imenik: Žohar Ignac, trgovec v Kamnici štev. 22. Okrožno kot trg. sodišče t Mariboru, dne 18. avgusta 1931. Firm. 717/31 — Rg. A III/78/1. * 908. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: »Jugominol«, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina s katranom in izdelki mineralnih olj. Družbena pogodba z dne 16. januarja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 50.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 dinarjev. Poslovodje: Pretnar Ivan jun., trgovec na Bledu, Rumwolf Franc, trgovec v Celovcu, Stauderhaus. Družbo zastopata solidarno dva poslovodji in podpisujeta za njo na ta način, da pristavita solidarno vsak svoje ime pod od kogarkoli pisano, s štampiljo odtisnjeno ali natisnjeno besedilo tvrdke. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 650/31 - Rg C II 79/1. * 909. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Rudolf Anderlič in drug, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Družbena pogodba z dne 9. julija 1931 posl. štev. 2326. Družba je sklenjena za dobo 5 let in preneha 10. julija 1936. Višina osnovne glavnice: 80.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 80.000 dinarjev. Poslovodje: Anderlič Rudolf, trgovec v Ormožu. Za namestovanje upravičen je poslovodja. Firmo podpisuje poslovodja tako, da pristavlja pisanemu, natisnjenemu, tipkanemu ali a štampiljo odtisnjenemu besedilu tvrdke svojeročno svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče t Maribora, dne 13. avguista 1981. Firm 616/31 — Rg C II 78/1, •g* 010. Sedež: Podčetrtek. Dan vpisa: 19. avgusta 1981. Besedilo: Franc Renier. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, izvoz sadja. Imetnik: Renier Franc, trgovec v Podčetrtku. Okrožno kot trgovsko sodišče r Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1931. Firm. 438/31 - Rg A III 130/2. * 911. Sedež: Stročja vas, srez Ljutomer. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Puconja Anton. Obratni predmet: trgovina s poljskimi pridelki in sadjem. Imetnik: Puconja Anton, trgovec v Stročji vasi št. 54. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 701/31 — Rg A 176/1. * 912. Sedež: Sv. Martin pri Vurbergu. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Kostanjšek Janko. Obratni predmet: trgovina s sadjem in deželnimi pridelki. Imetnik: Koštanjšek Janko, trgovec in posestnik v Sv. Martinu pri Vurbergu št. 56. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 704/31 — Rg A III 177/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 913. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. julija 1931. Besedilo: »Fiructus« eksport in import sadov in semen, družba z o. z. Izbriše se poslovodkinja Jenko Jerica, vpiše pa poslovodja Paškulin Josip, podrav-natelj Zadružne banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., due 18. julija 1931. Firm 662 — Rg C II 77/20. * 914. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Benčina in drug, kartonažna tovarna Maribor, družba z o. z. Družabna pogodba z dne 27. januarja 1928, posl. štev. 1213, se je izpremenila z notarskim aktom z dne 21. januarja 1931, opr. štev. 4704, v členu »četrtič«. Namen družabnega podjetja je odslej »Izdelovanje kartonaže na tovarniški način in trgovanje z njo kakor tudi litografija«. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 638/31 — Rg C II 25/9. * 915. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Greinitz, industrija železa d. d., Železnina Muta. Pravne razmere družbe temelje odslej na pravilih, izpremenjenih v § 7 vsled znižanja akcijskega kapitala od 5,000.000 Din na 3,500.000 Din, s sklepom rednega občnega zbora z dne 11. novembra 1930, katero izpremembo je odobril ban Dravske banovine z odlokom z dne 20. julija 1931, VIII No. 320/2, v §§ 4, 15, 16, 26, 28, 34, 40, 44, 57, 59, 60 in 61 pa izpremenjenih po sklepu rednega občnega zbora z dne 30. junija 1931, katero izpremembo je odobril ban Dravske banovine z odlokom ■ dne 20. julija 1931, VIII No 3201/3. Okrožno kot trg. sodišče t Mariboru, dne 13. avgusta 1981. Firm. 705/31 —Rg B II 32/9. & 916. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Kunstek in Gaspari. Obratni predmet: trgovina z galanterij* skim blagom. Izstopila je družabnica Gaspari Sonja. Besedilo Jirme odslej: Kunstek Pavel. Imetnik doslej: Kunstek Pavel, trgovec v Mariboru, Cvetlična ulica št. 29. Prolcura, podeljena Gaspari Karolu, trgovcu v Mariboru, Razlagova ulica št. 21, se izbriše. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 656/31 - Rg A III 136/3. 917. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Mariborska livarna in tvornica kovin Ing. Hugo Lenhart & Co. Izstopil je iz družbe družabnik ing. Leon Wolfbauer, vstopil pa kot novi družabnik dipl. ing. Pengg Ivan, industrijalec v ThOrl-u. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 679/31 — Rg A II 56/18. * 918. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 20. avgusta 1931. Besedilo: Papiršei, družba z omejeno zavezo. 1. Družbena pogodba z dne 13. marca 1930, posl. štev. 456, se je izpremenila ■ notarskim zapisnikom z dne 7. avgusta 1931, posl. štev. 825 a, v členih »devetič« in »šti-rinajstič«. 2. Po sklepu občnega zbora z dne 7. avgusta 1931 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Papieršef, družba z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaciji. Likvidator: Stampah Valentin, trgovec v Logu pri Limbušu, dosedanji poslovodja družbe. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo ‘ako, da pristavi nje bes* dilu svojeročen podpis. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 20. avgusta 1931. Firm. 727/31 — Reg C II 62/5. * 919. Sedež: Rogaška Slatina. Dan vpisa: Besedilo: Otorepec & žurman, trgovina z mešanim blagom. Obratni predmet: špecerijsko in manu-fakturno blago v nadrobni razprodaji. Vpisala se je naslednja izprememba: Sedež: Tržišče pri Rogaški Slatini. Besedilo firme: Avgust Otorepec. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Imenik: Avgust Otorepec, trgovec v Ti* žišču pri Rogaški Slatini. Dosedanji družabnik Žurman Ciril, trgovec v Rogaški Slatini, je izstopil iz javne trgovske družbe, vsled česar preneha javna trgovska družba ter stopi na njeno mesto firma posameznega trgovca pod zgoraj navedenim besedilom. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 12. avgusta 1931. Firm. 426/31 — Rg A II 180/8. 2422 Uvedba postopanja v dokaz smrti. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se zamore o njih po § 240. o. d. z., odnosno po § 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče poživlja, da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bode sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku. Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira Uvedbo postopanja predlaga Razvedba zakona se predlaga Ime in bivališče skrbnika Dan in opr. št. oklica Oklicnl rok poteče dna Pišljar Jože, roj. 2. marca 1888, kočar, Žirovski vrh - Sv. Urban 28. Odšel ob izbruhu svetovne vojne 8 97. pešpolkom, 1. stotnija, na severno bojišče, začetkoma pisal, pozneje žena Frančiška PiSljar mm* _ 12. 6. 1931 T 45/31-2 1. 2. 1932 brez sledu izginil. Černivec Janez, rojen 8. maja 1885, 'krojač v Vesci št. 16. Leta 1910. odšel v Ameriko, pisal iz Valiera 1. 1919. pod imenom Smith, pozneje se ni več javil. žena Marjana Cerntveo . dft Benkovič Ivan, vodja ?.emlj. knj. v pokoju 12. 6. 1931 T 42/31-2 1. 7. 1932 Novak Josip, rojen 24. marca 1893, iz Vel. Ligonje št. 18. Leta 1915. odšel z 2. četo 17. pešpolka na gališko fronto, od takrat pogrešan. mati Novak Marijana - — 10. 7. 1931 T 51/31-2 1. 2. 1932 Peternelj Alojzij, rojen 14. junija 1894 v Zireli. Leta 1915. odšel s 27. domobranskim polkom na gališko bojišče, marca 1915 ujet v bližini Hutoseka, odpeljan v tabor v Taškent v Turke-stanu, kjer je dne 20. junija 1910 baje umrl. mati Starman Frančiška - - 10. 7. 1931 T 40/31-4 i. 2. 1903 . Deželno sodišče t Ljubljani, oddelek V., dne 20, avgusta 1931, Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 920. Sedež: Dol. Slaveče. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dol. Slavečah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati; zlasti vzpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu; b) si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani; c) daje svojim članom posojila; č) oskrbuje svojim članom inkaso; d) izvršuje skupen nakup kmet. potrebščin za člane; e) vnovčuje kmet. pridelke svojih članov. Zadružna pogodba z dne 24. junija 1931. Oznanila se izvršujejo po naznanilu, nabitem v uradnici. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov. Člani načelstva so: 1. Recek Alojz, pos. v Dol. Slavečah 10 (načelnik); 2. Mišič Franc, pos. v Dol. Slavečah 29; 3. Recek Franc, pos. v Dol. Slavečah 113; 4. Hajdinjak Matija, posestnik v Dol. Slavečah 75; 5. Ivanič Matija, pos. v Dol. Slavečah 6. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza, podpisuje načelnik sam. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 598/31 — Zadr. V 13/1. * 921. Sedež: Predgrad. Dan vpisa: 25. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Predgradu, reg. zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agranemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani . pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno paš-lijo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.; 4. .preskrbovati članom krmila, umetna gnjila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 14. julija 1931. Opravilni delež znaša 10'— Din. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so: Smuk Ivan, posestnik iz Predgrada št. 76, Mihor Peter, posestnik iz Predgrada št. 41, Kobe Mihael; posestnik iz Predgrada št. 94, Vidoš Franc, posestnik iz Predgrada št. 38 in Smuk Pavel, posestnik iz Predgrada št. 39. Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo po predpisih zadružnega zakona. Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 25. avgusta 1931. Firm 289/31 — Zadr IV. 36/1. * 922. Sedež: Slatina-Radenci. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Zadružna elektrarna v Slatini Radencih, registrovana zadruga z omejeno *avezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, Preskrbovati in oddajati svojim članom električni tok za razsvetljavo in gonilno 8llo za kmetijstvo in obrti, zadružna po-Sodba (štatut) z dne 25. julija 1931. Vsak zadružnik jamči a svojim opravil-Qlm deležem in pa še z njega enkratnim leskom. Oznanila se izvršujejo s pismeni ob-vestili. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov. Člani načelstva so: n Mag. pharm. Poljak Franjo, Slatina-"adenci 62, načelnik; j Hausman Franc, trgovec, Slatina-Ra-6°ci 38, podnačelnik; 3. Vutkovič Slavko, upravnik pošte, Slatina-Radenci 40; 4. Zemljič Jakob, župan in posestnik, Slatina-Radenci 15; 5. Rožman Jakob, posestnik, Slatina-Radenci 19. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik ali podnačelnik in en odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 676/31 — Zadr.. V 14/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 923. Sedež: Dobre polje. Besedilo: Kmetijsko društvo v Dobrepo-ljah, r .z. z o. z. Izbrisal se je član načelništva Zevnik Jože, vpisal pa novoizvoljeni član načelništva Novak Anton, posestnik v Mali vasi štev. 14. Okrožno kot trgovsko sodišče Novo mesto, dne 20. avgusta 1931. (Firm 231/31 — Zadr. I 35/31.) 924. Sedež: Guštanj. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Klavnica v Guštanju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Kuhar Lovro in Teršek Ignac, vpišeta pa novo izvoljena člana načelstva Husar Maks, privat. nameščenec in posestnik v Guštanju (blagajnik), in Mrkva Franc, ključavničarski mojster v jeklarni v Guštanju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 581/31 — Zadr. III 1/19. 925. Sedež: Krško. Besedilo: Okrajna posojilnica v Krškem, r. z. z n. z. Izbrisala se je članica načelništva Lapajne Julija, vpisala pa novoizvoljena članica Lapajne Minka v Krškem. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 20. avgusta 1931. (Firm 133/31 — Zadr. I. 5/39.) * 926. Sedež: Limbuš. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Limbušu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Robič Feliks in Robič Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Črnko Anton, posestnik v Limbušu štev. 5, in Lešnik Miha, posestnik v Laznici štev. 1. Zadružna pravila so se spremenila v §§ 16 in 35. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 618/31 — Zadr. I 96/4. 927. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: »Zadružni dom« občekoristne stavbne in kreditne zadruge, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Ingolič Rupert, Kobler Franc in Tischler Franc, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Presl^ Štefan, uradnik OUZD v Mariboru, Ribič Martin, strojevodja v Mariboru, in Eržen Viktor, novinar v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 657/31 - Zadr. IV 18/6. * 928. Sedež: Muska Sobota. Dan vpisa: 13. avgusta 1931. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Nišel-vioer Slavko, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Lazar Alojz, davčni kontrolor v Murski Soboti. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm 641/31 — Zadr. IV 28/7. * 929. Sedež: Ribnica. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Ribnici z okolico, r. z. z o. z. Vpišejo se novoizvoljeni člani načelstva: Lovšin Anton, pos. iz Jurjevce št. 34, Škra-bec Ivan, pos. v Hrvači št. 42, in Klun Jože, pos. v Bukovici št. 14. Vpiše se izprememba pravil v § 19 in se naj glasi prvi odstavek: »Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in 4 odbornikov«. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 20. avgusta 1931. (Firm. 262/31. — Zadr. III. 136/2.) 930. Sedež: Preloka. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica, Preloka, Bela Krajina, r. z. z n. z.« Izbrisal se je član načelništva Ive Pav-lakovič, vpisal pa novoizvoljeni član Novak Miko ml., posestnik v Preloki St. 33. (Firm. 240/31 — Zadr. II 86/11.) 931. Sedež: Št. Vid pri Zatični. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v št. Vidu pri Zatični, r. z. z n. z. §u 2 pravil se je dodal še nov odstavek vsebine: »č) snuje naprave za povzdigo kmetskega gospodarstva svojih članov«. Okrožno sodišče Novo mesto, dne 20. avgusta 1931. (Firm. 257/31 — Zadr. I. 43/27.) Izbrisala se je nastopna zadruga: 932. Sedež: Ribnica na Pohorju. Besedilo: Zadružna opekarna v Ribnici na Pohorju v likvidaciji. Izbrisala se je vsled končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 537/31 — Zadr. IV 2/8. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 1001/57. 2368a—2—1 Razglas o licitaciji. Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 4234/2 z dne 15. avgusta 1931. na podlagi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu in njegovih sprememb oziroma dopolnitev I. javno pismeno ofertno licitacijo za popravo fasade ter kleparska in pleskarska dela v glavnem poslopju javne bolnice v Celju v skrajšanem roku na dan 18. septembra 1931. ob enajstih pri sre-skem načelstvu v Celju. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v Službenih novinah in službenih objavah Jugoslovana. Vse potrebne podatke in pojasnila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Sresko načelstvo v Celju, dne 21. avgusta 1931. 1425 3—1 Razglas. Vodna zadruga za osušitev »Blat«, katera ima svoj sedež na Bledu, je predložila načrte, glasom katerih namerava zamočvirjeni svet severno od Blejskega jezera (takozva-na »Blata«), nahajajoča se v d. o. Bled, Rečica, Podhom, Poljšica in Spodnje Gorje osušiti. Površina melioracijskega ozemlja znaša približno 220 ha. Po projektu so predvidene spremembe potočnih profilov, naprave potočnih zavarovanj, položitev odvajalnih in osuševalnih kanalov ter jarkov, naprava nekaterih mostov in novih potov. Vsled tega razpisuje sresko načelstvo v smislu § 60. vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872. deželnega zakonika št. 16 komisijonelno razpravo na 23. in 25. septembra t. 1. s sestankom ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni na Bledu. Načrti so na vpogled med uradnimi urami na sreskem načelstvu v Radovljici ter v občinski pisarni na Bledu. To naznanjam s pripombo, da se morajo morebitni ugovori uveljaviti ustno ali pismeno pri sreskem načelstvu v Radovljici toda najkasneje pri komisijski razpravi, sicer se bode smatralo, da udeleženci soglašajo z nameravanimi napravami. Sresko načelstvo v Radovljici, dne 24. avgusta 1931. H* Štev. 8465/11. 2429 * Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 14. septembra 1931 ob enajstih nabavo: 250 m brezšivnih vodovodnih cevi 175 mm notr. z flanšami za 10 atmosfer nadpritiska 250 m brezšivnih vodovodnih cevi 175 mm notr. 0 z flanšami za 10 atmosfer nadpritiska. 250 m istih, 100 mm, notr. 0. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 26. avgusta 1931. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 22. avgusta 1931. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . . 2.142,884.471-75 (+51,378.837-74) Devize, ki niso v podlogi . . 110,039.540-43 (— 366.824-12) Kovani novec v niklu .... 29,748.611-64 (+ 279.934-11) Demonetizirano srebro . . . 33,907.917-55 Posojila . . . 1,646,691.369-95 (-10,332.287-68) Vrednostni papirji .... 27,420.000'— Prejšnji predujmi državi . 1.824,520.922-36 (+ 191.64P90) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . . 400,000.000"— Vrednosti re-zervn. fonda 90,649.242-51 Vrednosti ostalih fondov . 4,180.817-73 Nepremičnine . 140,330.093-87 (+ 243.963'35) Razna aktiva . 34,386.892-54 (+ 89.863-59) 6.490.762.880-38 Pasiva. Kapital .... 180,000.000-— Rezervni fond . 97,773.080"38 Ostali fondi . . 4,181.464-90 Novčanice v obtoku . . . . 4.879,992.175--(-131,363.780--) Oveze na pokaz 708,666.115-21(+148,119.173-61) Obveze z rokom 554,426.764-80 (+22,676.820-70) Razna pasiva . 65,723.290-04 (+ 2,052.914-58) 6.490.762.880-33 Obtok in obveze 5.588,658.290"21 Celotno kritje .... 38-34 “/o Kritje v zlatu .... 27-63°/® Obrestna mera: po eskomptu 7)4% po lombardu >».•>■ i • i • 9% Razne objave 2430 Vabilo na izredni občni zbor Portland cementne tovarne d. d. Dovje, ki se vrši dne 30. septembra 1931 ob 11 uri dopoldne v Ljubljani v prostorih podružnice Jadransko - Podunavske banke, Šelenburgova ulica 7. Dnevni red: 1. Odobritev kupne pogodbe z dne 1. avgusta 1931 glede prodaje društvenih nepremičnin. 2. Slučajnosti. V smislu § 28 družbenih pravil morajo položiti delničarji, ki žele izvrševati glasovalno pravico, svoje delnice z nezapadlimi kuponi vred najkesneje osem dni pred občnim zborom ali pri družbeni blagajni na Dovjem ali pa pri podružnici Jadransko-Podunavske banke v Ljubljani. Na Dovjem, 28. avgusta 1931. Upravni svet. Objava. Proglaša se za neveljano izgubljeno tipno izpričevalo Fiat avtomobila, tipa 501, motorštev. 1124499, evidenčna štev. 16/262, last industrijalca Miroslava Ausch-a, Frei-stein, občina Spod. Poljskava pri Pragerskem. Miroslav Ausch, s. r. Objava. Izgubila sem potni list, izdan sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah pod št. 19/S z dne 15. aprila 1930, glaseč se na ime Sovine Jera, roj. leta 1896, pristojna v občino Šmarje pri Jelšah. Proglašam ga za neveljavnega. Šmarje pri Jelšah, dne 19. julija 1931. Sovine Jera, s. r. KOKRA, TEKSTILNA O. D., KRANJ Aktiva Bilanca za leto 1930. Pasiva Inventar . . Blagajna . . Debitorji . . Račan blaga • • • • • • • • • • Din 611.040-97 49.674-26 5,547.502.64 5,690.609-16 11,898.827-03 Din Delniška glavnica 500.000-- Rezervni sklad 1.000-— Kreditorji 11,391.038-97 Prenos dobička 1.445-46 Dobiček v letu 1930 .... 5.342-60 11,898.827-03 Izguba Račun izgube in dobička v letu 1930. Dobiček Splošna režija . . . Prenos dobička . . Dobiček v letu 1930 Din 1,810.631-70 1.446-46 5.342-60 1,817.319-46 Prenos dobička . Kosmati dobiček Din 1.445-46 1,815.874-- 1,817.319-46 Upravni svet: Dr. Beno Sabothy, L r. H. Sabothy, 1. r. Maksa Fock, 1. r. Dr. Franc Ženko, L r. JU 03 Ha Spalnice I smrekove, poljubno pleskane po Din 2.900'— In hrastove spalnice, polirane po Din 5700 nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton BizovKar Ljubljana Gllnce, cesta ll./l postaja cestne železn, Pralnica likalnica Ljubljana Mestni trg štev. 8 Telefon 3493 1290 Barvamo ln čistimo blago vsako vrste. Poizkusite i Vi pri nas K. Kollal, Kranj 1154 V 1644 Čevlje vsakovrstne popravlja kakor tudi izdeluje po najnižjih konkurenčnih cenah Tome Ivan Ljubljana Židovska steza štev. 1 la Premog trboveljski in drva Vam nudi najugodneje trgovina s knrivom Franc SlovSa Ljubljana Kolize jaka ulica 19. Cene solidne, postrežba točna! 1643 Ivan Molk umetna knjigoveznica, prej Jakopič Ljubljana, Cankarjevo ulicije 13 se priporoča za vsa knjigoveška dela, trpežna, okusna in po cmerni ceni. 1B98 Čevlje vsakovrstne, ročno delo. Gojzerce čevlje za turiste ln za šport. Mofike, damske ikornie najboljše delo, solidne nizke oene Vam nudi Čevljarna Josip Ome|c Ljubljana Marijanska ul. S. UM Stavbeno, galanterijsko In umetno kleparstvo VIIKO MUE1HK LJUBLJANA Kolodvorska ul. 18 Pocinkanje In podnjenje vsakovrstnih železnih Izdelkov Točna postrežba Cene solidne ims Ivan Zorko stavbeno, umetno in konštrukciisko ključavničarstvo Ljubljana, Vič-Gllnce cesta XV., it. 8. L. ilaiif splošno strojno mizarstvo LJUBLJANA Privoz št. 16 — preje Hrenova ulica 8 Izdeluje vsa pohištvena, stavbena ln por-talna mizarska dela. 1662 ANTON KOZINA matematična mehanična 1602 delavnica LJUBLJANA imartinska cesta 8 (Martinova c.) SPE C1JALIST za popravo GEODETSKIH FOTOAPARATOV in precizno mehaniko Ustanovljeno I. 1852 Teodor Kom Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov ; kopališke in klosetne naprave 792 »RENOVATOR,, opere vse svilene proizvode. Renovator podeli vsem svilenim predmetom prvotno barvo, svileni blesk, kakor ob dnevu nakupa. Poskusite in prepričajte se. če niste zadovoljni, vrnemo denar. Renovator zahtevajte v vsaki trgovini. Ako še nimajo, naročite pri »RENOVA-T0R“ centrali LJUBU ANA Florjanska ulica št. 81 1701 Harmonike in vsa glasbila popravlja najceneje in SOlidnO 1849 Karol Janc Ljubljana Bohoričeva ulica 9. Brivski i salon za gospode. Solidna postrežba. Striženje bublfrlzur. Mirko Zaleteli Brivski salon z« gospoda. Ljubljaaa, Rimska casta 24 na križišču Bleiweisove, Rimske In Tržaške ceste. AUTO GARAŽE MOTOR bencin, olje, pneumatika IVAN KOPAt mehanična delavnica Ljubljana Bleiweisova 62 Telefon 2775 1626 USiJE vsakovrstno in vse 1872 čevljarske potrebščine najnižje cene — nudi FRANC= =ERJAVEC LJUBLJANA, Stati trg 11 a LEPO POSESTVO obstoječe iz 10 oralov njiv, travnikov, sado-nosnika, vinograda in in gozda, lepa lega, V/, ure od Maribora, proda Feliks Drozg, Velika Zimica, Sv. Barbara pri 1932 Mariboru. Gorazdov učni -.... :zavod Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. — 12. ure dopoldne „Nunska ulica 19, pritličje. Pismene prijave do 14. sept. pod naslovom J. GORAZD, BLED 2. 1936 Vila Rodica. Čevlje (rotno delo) vsakovrstne za modo, turistiko in šport Izdeluje in popravlja po najnižjih cenah Leopold Pirnat splošna čevljarna Ljubljana VII. Jernejeva 18. Sprejema v popravilo tudi galoše in sneške. Cene nizke, postrežba solidna. 1687 kovinska industrija JAKŠA & Co. Ljubljana VII Izdeluje rlnčlce, kljukice In podkvice za čevlje, vlasnice, kovlnaste gumbe, rlnčlce za nahrbtnike, naramnice, bičev nike, okovlce za trakove, plombe ln krempone za gra* vuro firme, spojke, sponke, ploščice, zaklopke za regi-stratorje In mape 1.1. d. Karto n učna tovarna lzdelu'e Škatle za zaklopnlce, in pomične, signature, lekture, kuverte za recepte, vrečice Iz papirja, kartone za zalogo, bonbonjere, konfeti, karto« nažno embalažo za Industrije, lekarne, drogerije, parfumerije Itd. Na zalogi razne mapa Dobava ločna. Telefon 31-42 1841 Splošno mizarstvo Podpisana tvrdka se vljudno priporoča za vsa mizarska dela kot stavbena, pohištvena, Izložbena in vsakovrstne prodajalnlške Opreme Solidno delol Nizke cene! Proračuni in načrti brezplačno 1 Al. TRINK strojno mizarstvo UUBUANA Linhartova ulica 8 Telefon 28-56 389 Specijalne gojzerje in smučarske Čevlje in vsa popravila najceneje pri ALBIN ERŽEN LJUBLJANA Tavčarjeva (Sodna) 4 1840 Vinske sode po 900 litrov proda Feliks Drozg, Velika Zimica, Sv. Barbara 1931 pri Mariboru. Mizarstvo za vsa pohištvena izloZbena dela in vsakovrstne proda* jalnlike, pisarni« ška in razne druge opreme. Solidno delo, nizke cene! Proračuni in načrti brezplačno Goljar Ivan LJUBLJANA Linhartova ul. štev. 30 1761 KROGLE (lignum santum) keglje za kegljišče, krogle za balinanje, vsakovrstne lesene Igrače, razne šatulje v luksuzni izdelavi in vse predmete v leso-strugarski stroki, nudi Vam najceneje isos LOVRENČIČ VIKIOR strugar, LJOBLJANA Zalokarjeva ulioa 13. „HAMAE>“ prašek Sigurna smrt ščurkom, stenicam, ušem, mravljam, muham, bolham Pazite na zakon i to rdečo etiketo z muhol Dobi se na pismeno naročilo — Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ciril Stramšek Dev. Marija v Polju pri Ljubljani 3821 Cementni izdelki Cevi za kanale, kanalizacije — vsake dimenzije. Opeka zarezana, razni cementni okraski, splošno vsi cementni izdelki. Solidno delo in zmerne cene pri tvrdki FRANC PEKLAJ VIČ-GLINCE Tržaška c. 19 1680 pri kolodvoru, blizu mesta s šolo, cerkvijo, pošto, auto-zvezo, od tujcev živahno obiskanim jezerom, na ravnem ležeče, arondirano, se takoj proda. Vprašanja in ponudbe na upravništvo lista pod »KOROŠKA JE PA 100“ 188G Solidno blago ! Nizke cene ! Modroce, oiomane, ’ divane, fotele, „Couch“ zofe, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri Ignacij Narobe tapetnik in dekorater Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) Točna postrežba 1723 ZALOGA 1608 KOLES pnevmatike in rezervnih delov. Vsa popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov izvršuje točno in solidno tvrdka Stane Ralcoš mehanična delavnica LJUBLJANA-MOSTE Društvena nlica št. 2 Splošno strugarska delavnica za vsakovrstne lesne izdelke n. pr. električna stojala, električne lestence, ovalne rozete z rameni, ovalne okvirje in drugo Specijalni izdelek: »Biljard palice« Karol Hlupič strugarstvo Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Izdeluje vsa v stru-garsko spadajoča dela po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna 1752 Damske, 1549 moške ter vse vrste športne ln gorske čevlje najfinejše Izdelave in vsa popravila solidno izvršena, nizke cene nudi Vam Ivan Kostanjšek Ljubljana Krakovski naaip 10 Prva speoijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. — Postrežba točna, cene nizke, delo garantirano 30% ceneje kot pri nestrokovnjaku. Se priporoča Emil Klobiaver specijalni mehanik Ljubljana Sv. Petra cesta 47 1709 Stavbeno, galanterijsko in splošno kleparstvo vodovodne instalacije, kopališčne in klosetne naprave. Instalacije in popravila najugodneje pri Ralael Kašča in drag im Ljubljana Cegnarjeva ulica 12. CENJENIM DAMAM se priporočam za moderni* zlranje klobukov po najnovej-iih modelih Preob ikovanje 1918 Din 28 — SALON „LA FEMME CH C" Ljubljana, Šalenburgova 6/1. ® 0 Jt <•* m M 11 10 - c • MB m e ? • ; n z X S S S > O a a 'd © > gg « - .O 3 3 si* -šl 251 s > IA & J2 * 3J c/l O Splošno čevljarstvo za izdelovanje vsakovrstnih čevljev, goj-zerc, škorenj kakor tudi za vsa popravila se priporoča Anton Brecelj Ljubljana Vodovodna cesta št. 5 nasproti topniške vojašnice ▼ lastni hiši. Cene najnižje 1 1866 KrojaSfvo za dame in gospode, po najnovejši modi in kroju — nizke cene, solidna postrežba. — Vzorci češkega in angleškega blaga vedno na razpolago. Jakob Smerajc modna krojačnica 1710 Ljubljana Tržaška cesta št. 5 Drva za kurivo, deske, remeljni nizka cena Ljubljana Gubčeva ulica štev. 23 1829 Ure popravlja, renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 65/1, vhod Vidovdanska c. št. 1 (skozi dvorišče). 1736 TUnPUADnA 6 UUBUANA Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica št. 3 (« bližini restavracija „Novl svet") Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in raš-pel. Delo se Izvršuje strokovno po najnižiih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko 1742 tovornino. Autogcnično 1515 varjenje aluminija, železa in vseh kovinskih predmetov. Ključavničarstvo. Najfinejša izdelava. Solidne cene. Mirko Kosirnik Ljubljana VII. Sp. Šiška Frankopanska c. 26 Telefon 84-77. Elektrotehnična delavnica E. MedveiCek, Ljubljana Vllr, Celovška 42 Specialna delavnica za previjanje ter popravila vseh vrst elektromotorjev, električnih aparatov, transformatorjev in avto-dinam. 1690 Modni atelje Prvovrstni kroj Točna postrežba Solidne nizke ecne Kossi Franjo Ljubljana Streliška ulica št. 24 1361 Izdelava vsakovrstnih Železnih konstrukcij (ostrešie, podpore, nosilce) ter popravila strojnih delov po nainovejših in najcenejših metodah Unger & Ko. •lektrovarllnica UUBUANA VII Lepodvorska ul. 20 Vikior Klešnik sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska cesta 49. Zaloga vsakovrstnih konjskih oprem. Priporoča se za vsa v to stroko spadajoča sedlarska dela tudi po naročilu. Prejemajo se vsa popravila. Konkurenčne cene. Točna postrežba. 1569 Škornje damske in moške čevlje vsakovrstne, najmodernejše mode gojzerce za turiste in sportiste Vsa popravila po najnižjih cenah A. IUNTES Ljubljana, Dunajska 15 (na dvorišču) 1703 1589 Pojasnila la proračuni biccplacno Najnovejša kontrola ! Elektropodjetje 4. Arhar Celovška cesta 80 1617 Sp Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Račun pošt. hranilnice v Ljubljani 15.410 Splošno mizarstvo stavbeno, pohištveno, zlasti za vse pisarniške opreme za tape-cirarsko stroko. Specijalni oddelek za vsakovrstne zaboje, trgovske zaboje, zaboje za premog, pod nožnice (prukce), tudi najmanjša naročila izvršujem po zmernih cenah. Albert Čeme, miz. mojster,Ljubljana Zg. Šiška (poleg re-mize). 1675 Klavirje, pianine svetovnih znamk najceneje kupite: Musiča Sv. Petra cesta 40. 1269 Vse vrste HARMONIK kakor tudi kromatič-ne najbolje in najceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik Franc Kucler postaja Drenov grič pri Vrhniki —Jugoslavija Priznano najboljša domača Izdelovalnlca. - Nizke cena. Vreče 1768 nakup in prodaja Alo|z Grebenc Ljubljana, Dunajska oesta 36 Mreže za postelje dobite najcenejše in solidno izdelane pri tvrdki Pavel Strgulec Gosposvetska c. 13 (Kolizej) — Ljubljana Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložlive postelje. — Zahtevajte brezplačni cenik 1704 Kolesa, šivalni siroji, gramofoni Avgusrf Pečnik Stožice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 F e r <1 o erenz stavbno in galanterijsko kleparstvo, napeljava strelovodov podjetje za izvrševanje lesnocementnlh streh ter kritje z lepljenim papirjem Ljublana 1345 Mirje 2 Račun pošt. hr. 13.430 Telefon 32-68 Turisti! Izletniki! Prvovrstni turistovski provijant samo pri .TURISTU. K. | A R C 1380 delikatesa Ljubljana Dunajska cesta štev. 9 Opekarna „EM0NA‘’ d. d. Ljubljana • Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke, zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobetonske strope, strešniki, zareznl in bobrove!, drennžne cevi. Na zn, htevo postavljeno na stav-bišče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, ze dobro kakovost blaga jamčimo. Raz* prodajo ima: OGRIN IVAN* Ljubljana, Gruberjevo na brežje 8, tel. 2426. kateri do-fe tudt vsa oofasnlla. 173 Stfavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 570 Priporoča se Josip Bajde Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, politiranje, uglaševanje priznano najboljše. 1435 Ustanovljeno leta 1855 Makso Ferjan Ljubljana Zvonarska ulica št. 7. Izdelovatelj tehtnic in blagajniško ključavničarstvo — Strokovno popravlja tehtnice vse vrst po najnižjih cenah 1475 Tudi Vas se io tiče! Deset let je že minulo, kar obstoja moje pod' jetje, pa še nisem imel časti, da bi Vas p o-Blužil z najmanjšim de' lom. Vendar sem pre' pričan, da ste v ten* času gotovo naročil' kako tapetniško delo ali pohištvo. Zato Vas kot vodja higijenič' nega zavoda za parn® čiščenje perja, tapet” niške delavnice i*1 trgovine s pohištvo«1 vabim, da se prepr1' čate o zmernih cena” in solidnem delu. Nal' večja čast mi je bj*9 izkazana že z osebnih naročilom Nj. Veličan^ stva kralja Aleksa®' dra I. Obiščite n>e' Oddaljen sem od Gla'r. nega trga v Maribor samo eno minuto °aJ Vojašniškem trg« , (Dravska vojašnic®^' Vdani B. Jagod1*5’ Maribor Nedelja, BO. avgusta 1931. JUGOSLOVAN Stran 17 ammmmammamamKmmmamKmmmsasBsasammti ■ a ..mii.Mui m :mmmrv"—rzs P. Ripson: 50 Marsove skrivnosti (Roman.) Nato je iskal dalje po omarah in našel je v eni dolgo vrslo ozkih steklenic iz zelenega stekla. Bile so zaprte s steklenimi zamaški, kateri so bili ob strani vezani z nekakim gumastim trakom. Povonjal je nato tekočino, ki se je nahajala v steklenici. Dišala je čudovito fino. Brez pomisleka jo je nastavil na usta in napravil krepak požirek. Vpliv te izborne, a močne pijače je bil izreden, že nekoliko trenutkov pozneje je občutil Robert tako blažen občutek po vsem telesu, da se mu je zdelo, da je pre rojen. Nikoli se še ni bil počutil tako dobro. Tako okrepčan je šel naprej. Prišel je v spalnico, ki je bila tako elegantna, kot je niti takšne ni videl v najboljših hotelih v New Yoku. Poleg nje je bila kopalnica s straniščem, nadalje naprej študijska soba z omarami polnimi knjig. Toda predno je pogledal te, je sklenil, da se skoplje in šele nato gre dalje. Topla in mrzla voda je bila v kopalnici na razpolago, kakor tudi snežnobel kopalni plašč in v omari sklad perila. Po kopeli se je oblekel v novo perilo, kot bi bil samo po sebi umevno smatral vse za svoje. Bog ve ali bo sploh kdo prišel še ta dan, si je dejal, kajti večerilo se je že. Sklenil je, da kar lepo prenoči v spalnici, saj že mnogo mesecev ni bil spal v pošteni postelji. Kopelj, kakor tudi močna pijača sta ga tako prevzela, da je takoj zaspal, ko je bil legel v posteljo. Ko se je prebudil, ni vedel v prvem trenotku, kje se nahaja. Čudežna luč je svetila okoli njega: vse stene sobe so izžarevale dnevno luč, samo precej slabotno, tako da je bil v poltemi, a vendar mogel vse dobro razlikovati. Takšne razsvetljave ni bil pričakoval. Spomnil se je, da so ameriški inženjerji ponovno delali poskuse, iznajti zmes, s katero bi se namazale stene in ki bi podnevi srkala svetlobo vase, po noči jo pa oddajla, enako kot fosforescirajo nekatere gobe in bakterije. Toda za enkrat se zemljanom s poskusi takozvano »mrzlo« lučjo niso posrečili. Tu pa je bila že vporabljena: steklo, iz katerega 30 sestajale stene, se je svetilo v lepi, mili luči. Robert je vstal in stopil k steni ter jo potipal, bila je hladna kot po dnevu in luč je prihajala ne samo iz njene notranjosti: vsa tvarina, iz katere je obstojala stena, je bila prosojna in je ob enem fosforescirala. Robert je zapazil, da so druge sobe mnogo svetlejše in da tam stene oddajajo mnogo jačjo luč kot v spalnici. Samo ene stvari ni mogel razumeti: sobe niso imele nikakega okna, a je bil v njih svež, prijetno hladen nočni zrak. Odkod je prihajal? Vsekakor je morala obstojati ventilacija potom nevidnih odprtin. Robert se je spet vrnil % spalnico, kajti občutil je, da je še zelo truden. Poleg postelje je opazil v zidu gumb in bil je radoveden, kaj je z njim. Ko ga je zasukal, je zadonela iz kota sobe prijetna, tiha, vspavalna godba. Bile so nežne melodije, ki so postajale vedno tišje in Robert sam ni vedel, kdaj so prenehale, kajti v istini je bil že zaspal, predno so se končale. Ko se je Robert naslednjega jutra prebudil v svoji mehki postelji, je bil kot prerojen. Solnce je sijalo skozi steklene zidove in sedaj je opazil, da so na njih pri stropu pritrjeni zastori, ki jih je bilo mogoče spustiti do tal in tako vso sobo zatemniti. Robert je stopil v kopelj, nato po svoji stari navadi telovadil četrt ure ter šel zaj-terkovat. Ce bi hoteli popisati vse potankosti, ki jih je tu našel, bi mogli napolniti ne samo eno, temveč več knjig in to ni naš namen. Omenimo samo, da se je tu že počutil kot doma. V omarah je našel sebi primerno, zelo čudno ali nad vse praktično obleko in čevlje, in preoblekel se je in preobul, tako da je izgledal kot pristni Marsovec. Ponovno je šel na vrh stolpa in gledal na vse strani. Videl je, da se nahaja kakšnih pet kilometrov od stolpa ob morski obali drugi stolp, ki je moral enako biti iz stekla, kajti svetil se je v solnčnih žarkih. Samo eno mu ni šlo v glavo, kje so prebivalci teh stolpov, ko vendar stoji vse pripravljeno: hrana, postelje, gramofon, mrzla in topla voda in elektrika. Ali so šli na daljše potovanje, ali so morda začasno v drugem stolpu na obisku? Najbolj ga je zanimala knjižnica. Takoj po razgledovanju pokrajine z višine stolpa je šel v veliko svetlo sobo, na koje straneh so stale steklene omare, napolnjene s knjigami. Kaj je vse našel v teh knjigah, je nepopisno. Najprej je konstatiral, da so knjige delane na isti način, kot na zemlji. Črke so bile drugačne, toda kljub temu, da ni imel pojma o jeziku Marsovcev, je vendar na prvi pogled spoznal, da ne more biti dosti drugačen od jeziko1 zemljanov. N RJI M 1934 Moka priznano dobre kakovosti iz Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Stavbno pod etie Rudolf Terčelj pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII. se toplo priporoča ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiie, restavriranje in popravila stavb. NaCrti In proražuni za to brezplačno. 1184 Vsa pleskarska in soboslikarska dela, najmodernejši zadnii vzorci, izvršuje točno, solidno in po nizki ceni z garancijo trajnosti 1714 JUG JOSIP slikar in pleskar Ljubljana, Gajeva ul. št. 2 Naročila za slikarska dela se sprejemajo Gajeva ul. št. 2 Izdelujejo se otroški vozički, razna dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. — „Tii-buna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c. 4 Pozor! Za kraljev teden okrasite svoja okna. — Oddati imam lepe dekoracijske rastline, lovorje, palme, in veliko množino manjših rastlin. Se priporoča Pavel Šimenc, vrtnarsko podjetje Sv. Križ-Ljubjjana, cvetličarna Sv. Petra cesta 33, Telefon št. 27-29. 1910 Ivan Zakotnik Mes ni tesarski mojster in zapriseženi izvedenec kr. sodišča Parna žaga in tovarna furnirja LJUBLJANA Kobaridska ulica št. 45 Telefon interurb. 2379 Ustanovljeno leta 1880 1488_________________ Harmonike izdeluje najbolje po naročilu popravlja in oglašuje izdelovatelj harmonik Anion 2eleznik Vrhnika 1503 Ivan Mihelčič konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni el. materijal in svetila Prevzema v izvršitev el. instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. ms Kislo zelje repa vsaka množina v sod čkih & 25 50iu 1(M) kg. izvrstne kakovosti, nizka cena, dobavlia Gustav ErKljavec Ljubljana Kodeljevo PovšetovB ul. 10 Telefon št, 26-79 T A O A., cementni izdelki Ljubljana, Rožna dolina. 1087 Stanovanja. Zavarovalnica ,Dunav‘ o d d a v svoji novi palači na Aleksandrovi cesti 3 sobno in 4 sobno z vsem komfortom opremljeno stanovanje. Interesentom so tudi na razpolago svetli in prostorni pisarniški lokali vmezanlnu. Informac. se dobijo istotam v družbni pisarni. 1938 Splošno mizarstvo, raznovrstno pobiMvo, pisarniške opreme izgotavlja solidno in po ugodni ceni Parizek Karl 1 mizarstvo Ljubljana, Cegnarjeva ulica U. 4 logavice, rokavice, volna in bombaž • tajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska Bkfis is Siari Go ko Pipenbacher konces. šoferska šola, Ljubljana. Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije. L Ornik manufaktura Maribor Koroška cesta 9 Plačilne olajšave' sni Novo ustanovljeni kiparski, pozlatarski }n rezbarskl atelje STAHIE VIDMAR Ljubljana Galusovo nabrežje 33 Izdeluje vsakovrstne altarje, kipe, okvirje, okraske pohištva in razna druga rez-barska dela po najnižjih cenah 1797 Vsakovrstne ievlje ročni izdelek specljalno: GOJZER4I čevlje za šport in tu-rlstiko. Najbolje blago. Najnižje cene. WABRA FRIC Uit-Gline« Tržaška cesta 12 Vsa popravila čevljev-galoš itd. točna in solidna. 1639 te se slikale za 6 kart v ateljeja Josip Pogačnik dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte sl iste neobvezno v ateljeju Ljubljana, Mestni hg štev. II 1685 TISKOVINE vseh imLlrgmke, uradne,nklam-na,časopise, knjige, večban' lisk hilr