Izhaja vsako sredo invsak petek. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravniitvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slooenceo Leto XXX. Celovec, 3. malega srpana 1911. St. 35. Slovenci! Zakurite na večer 4- julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih Sorah in planinah prav mnogo velikih kresov ! Vabilo na naročbo. Vse cenjene naročnike prosimo, da ostanejo zvesti „Miru“ tudi v drugi polovici 1. 1911. Marsikaka želja se sliši o ..Miru"; želj imamo sami morda največ, toda od samih želj „Mir“ ne more zadostiti vsem svojim nalogam. Koroški Slovenci! Zavzemite se za svoje glasilo bolj kakor dosedaj ! — Z naročnino zaostale naročnike vljudno prosimo, da c'mprej storijo svojo dolžnost. List stane ^nogo in se morajo stroški zanj redno Plačevati. Uredništvo in upravništvo. Konec Bienerthove vlade. . _ Ministrski predsednik baron Bienerth izročil v ponedeljek, 26. junija, cesarju krošnjo za svoj odstop. Predsednik najviš-l§a^upravnega sodišča baron Gautsch je določen za Bienerthovega naslednika. Še Vred Bienerthovim odstopom, takoj po vo-^ sta odstopila trgovinski minister dr. eibkirchner in železniški minister dr. abinski. Tako se torej kruši ministrstvo, 1 3^ bilo ob razpustu državnega zbora pol-0 upov na zmago. Bienerth je premagan; premagan in po- ražen njegov vladni sistem. S tem, seveda Hi V i ^ v J.CXC4.11Ì. OlOLClll. O LCI1I SCVCUČl se rečeno, da bo baron Gautsch nastopil gov^a ]n bu vlada Slovanom pod nje-Bierf11 v°dstvom bolj pravična kakor pod ■se^^thovim. iBienerthov poizkus, rešiti se vJado z razpustom državnega zbora, ^Mb ponesrečil. Saj so bili njegovi krgg^ Iši zavezniki in najzvestejši oprode, nib j^ski socialci, pri volitvah od združe-dernou^kili svobodomislecev in socialnih Uerthuratov tako tepeni, da so odrekli Bie-Se izreknVoj° Pom°č- Krščanski socialci so vi, ravm PuKtiko proste roke, to se pra-tem, kal^* se kodo v državnem zboru po ra na\i ko njim samim kazalo, brez ozi-kila V]a atì0 m dru8'e stranke. S tem pa je Kak a, ve^kia pri kraju. obrnil bo skušal dohiti ivladno večino h, sam, Bog vedi. Vsekako se ska uu Behov, in tedaj bo jugoslovan- niki j,, v^eta> če so Čehi zvesti zavezah stnnu^OVanov ak ne> če so voljni brez ànatra G.kV -ladn.i krof? ali ne- Vsekako da bo Bi hK° cas°Pisje za dobro znamienje, Kovkrn^o10V naslednik baron Gautsch. ^lado nrLLvloJenci Sm° pod Bienerthovo bas Bionorin 1 hude lldarce, in zato je za Tudi vi 'i ri,, °dstop — pravo zadoščenje, in da tud \ drevesa ne rastejo ne v nebo, skrbeli 1 zanaPrej ne bodo, to bodo že po-— slovenski poslanci. Našim mladeničem! Kdo se ne spominja z največjim veseljem vseslovenskega mladeniškega shoda pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je 4. in 5. julija 1904 v proslavo jubileja Brezmadežne zbral nad 8000 mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin? S kolikim navdušenjem se je obhajal! Ostal je nepozaben vsem udeležencem. In sadove je rodil prekrasne. Mladeniška organizacija se je razširila po vseh slovenskih pokrajinah. Silno so se pomnožile Marijine družbe. Izobraževalnih društev bomo šteli skoro že 500, in njih večina že ima svoje mladeniške odseke, mladeniške zveze. Iz njih so izrastli telovadni odseki »Orli«, ki jih je po vseh slovenskih deželah že nad 140 z več kot 4000 člani. Krasno je narastlo število katoliško mislečih visokošolcev, naših bodočih narodnih voditeljev. Živahno življenje vlada po naši lepi domovini. Mati Slovenija zre z največjim upom na te mnogobrojne mlade čete, ki se združujejo vsepovsod, da sebe in narod prešinejo z rešilno ljubeznijo do vere in domovine. Naš napredek priznavajo in čutijo Nemci in Lahi, se ga veselijo in ga vpoštevajo bratje Hrvatje, Čehi in Poljaki. Pa delo naše še ni končano. Naša četa še ni dovolj velika, da stre za vedno moč sovražnikov vere in narodnosti naše. Pomnožiti moramo naše čete, prešiniti jih z ne-omahljivo zvestobo in z neminljivo ljubeznijo do dela. Slovenci in Hrvatje moramo kot bratje delati za skupno veliko bodočnost pod žezlom habsburškim. Najzvestejši smo stražniki mogočne Avstrije na jugu in kot taki hočemo še bolj združiti svoje sile. Za hrvaško slovensko bratstvo manifestiraj v slavnostnih dneh slovenska hrvaška mladina, v teli dneh naj si hrvaško slovenska mladina sveto obljubi, da bo vse njeno delo posvečeno skupnim ciljem hrvaškega slovenskega naroda. Zato si morajo mladeniči slovenski in hrvaški v roke seči in skleniti nerazrušno zvezo v hrambo svojih najdražjih svetinj. Letošnji katoliški shod hrvaške slovenske mladine dne 17., 18., 19. in 20. avgusta v Ljubljani hoče manifestirati za te skupne naše svetinje in ideale. Kaj tako krasnega kot bo ta shod, še Slovenija ni videla. Mladeniči! To bo letos vaš najlepši praznik. Spodobi se, da bo na njem zastopana sleherna slovenska župnija. Pridite mladeniči iz cele Kranjske, prvobori-teljice katoliško slovenske misli. Prihitite tovariši iz zelene Štajerske, ki ste vzbudili naše mladeniško gibanje in ste še vedno vzorno delavni! Na gotovo svidenje junaki iz Koroške, ki bijete orjaški boj z neizprosnim sovražnikom! Podajte nam roke ob sestanku ognjeviti tovariši iz Goriške, Trsta in Istre, ki kljubujete uspešno silnemu sovražniku na jugu! Pridite v našo sredo, mladeniči iz beneške in ogrske Slovenije in iz tujine. Izredno se veselimo vas, hrvaški mladeniči, ki boste došli iz Hrvaške, Bosne Hercegovine, iz Dalmacije in Istre. Ob tem velikem sestanku si bomo prisegli trajno prijateljstvo in bojno zvestobo v velikem boju za vero in domovino. Tu bo združena naša kmečka in delavska, naša meščanska in vseučiliška mladina. Tu ne bo razlike med bogatimi in revnimi, med učenimi in neučenimi. Kot sinovi enokrv-nega hrvaško slovenskega naroda se bomo radovali dosedanjih uspehov in delali načrte za nove. Pridite torej mladeniči dne 17., 18., 19. in 20. avgusta na katoliški mladeniški tabor v Ljubljano v najobilnejšem številu od vseh strani hrvaške in slovenske domovine! Združili se bomo v velikansko armado katoliško narodnih borilcev, da postanemo nepremagljiv jez proti pogubnim nakanam sovražnikov vere in naroda. Naš letošnji mladeniški tabor naj jasno in glasno priča vsemu svetu: Da dedov naših vredni sini vsi ostanemo, v zvestobi do Boga in slave se ne ganemo! Dr. Lovro Pogačnik, kot predsednik pripravljalnega odbora in zveze »Orlov«. Dr. Janez Ev. Krek, za S. K. S. Z. za Kranjsko. Dr. Val. Rožič za S. K. S. Z. za Koroško. Dr. Jožef Hohnjec za S. K. S. Z. za Štajersko. Dr. Jožef Ličan za S. K. S. Z. za Goriško. Franjo Richter, cand. phil. za hrvatsko kat. akad. dijaštvo. Marin Katalinič, cand. phil., za dalmatinsko kat. akad. dijaštvo. Anton Ogrizek, predsednik Slov. Dijaške Zveze, za slov. kat. akad. dijaštvo. »Korošec" — po volitvah. Državnozborske volitve v (slovenskem volilnem okraju na Koroškem so bile zelo vroče. Nemški nacionalci so potratili za ta okraj 35.000 K, seveda ne iz svojih žepov. Da navdušenje med slovenskimi volilci ni bilo, zlasti izprva ne, tako veliko kakor leta 1907, je čisto naravno. Toliko volilcev kakor leta 1907 nikdar več ne bo mogoče spraviti na volišče, izvzemši morda v slučaju ožjih volitev. Vrhtega število kmečkih volilcev na celi črti pada, narašča pa število delavskih volilcev in s tem število socialnodemo-kratičnih glasov. To so poglavitni vzroki, da slovenski kandidat Grafenauer ni dobil pri zadnjih volitvah toliko glasov, kakor pred štirimi leti. »Korošec«, ki je ves vroči volilni boj prepustil »Miru«, je sedaj — po volitvah — naenkrat dobil korajžo in je poročal prav po svoje o izidu volitev v slovenskem volilnem okraju. Isti mazač, ki je spisal dotični članek v kilavega »Korošca«, je poslal istega z dobesedno istim uvodom tudi v druge liberalne liste. »Korošec« piše, da se ima Grafenauer pri tej volitvi zahvaliti za svojo zmago liberalcem, ki so agitirali zanj, in pristavlja ko-nečno prav votlo bobneče: »Od sedaj naprej so naprednjaki bistveni del slovenskega življa na Koroškem; oni so že z dejanjem pokazali, da se to mora respektirati in bodo tudi naprej, kajti prišel bo čas, ko bodo nastopili tudi samostojno; gospod poslanec Grafenauer, kateremu mi k izvolitvi čestitamo, to ve.« Tem bahavim in narodnoizdajalskim besedam nasproti pribijemo sledeče: Res je, da so agitirali iz narodnega navdušenja liberalni (»Korošec« po »Štajerče-vem« vzgledu pravi »napredni«) Slovenci za kandidata Slovenske Ljudske ,Stranke na Koroškem, za g. Grafenauerja. To so. isti narodnjaki, ki so že leta 1907 z vso naj-večje hvale vredno vnemo delali pri volitvah za slovensko stvar in se tudi . sedaj od: »Korošca« niso dali zapeljati, čeravno je celo v najhujšem volilnem boju hujskal zoper Grafenauerja in utrjeval nevedne v laži nasprotnikov, da Grafenauer za svoje voliice ni ničesar storil. Zato je"bil konečni poziv »Korošca«, da naj naprednjaki le_vo-lijo Grafenauerja, prav hinavski! Tako pri volitvah, ko je nevarnost največja, vendar: ne agitira noben pameten človek, ki je odkritosrčen! Toda ti liberalci, ki so agitirali sedaj za Grafenauerja, niso bili ti-. sti, ki mažejo v »Korošca« in ki v »Korošcu« brez vsakega sramu napovedujejo, da bodo nastopili tudi samostojno, to se pravi, da bodo postavili lastnega kandidata, ki bo seveda dobil bore malo glasov, vendar pa toliko, da bi slovenski kandidat propadel. Tako delajo narodni izdajalci! Take ljudi, ki samo rilec kuhajo in rijejo na tihem zoper slovensko stvar, bo ljudstvo obsodilo! Laž je pa, da bi bili ti ljudje agitirali za Grafenauerja. To so storili le liberalno misleči k m e t j e v Glinjah in boroveljski slovenski liberalci, ki so se pri volitvah res izkazali. Vsa čast jim! Celovška dohtarija, ki jo vodi osebna zavist zoper g. dr. Brejca, je le tik pred volilnim dnem v mali dvorani hotela »Trabesinger« imela shod, na katerem je govorilo skoro toliko govornikov kot poslušalcev edinole zoper »farje« in dr. Brejca, to je zoper tiste, brez katerih na Koroškem na kako narodno zmago niti misliti ni. V istem času, ko so se - razni d r. M til 1 e r j i, dr. Gosaki, dr. Hudelisti, Š p i c a r j i itd. usajali zo-pere »farje«, da se je v tretjo sobo slišalo, so ti nesebični, nad vse požrtvovalni in delavni »farji« z vso vnemo, od hiše do hiše, agitirali za slovenskega, katoliškega kandidata Grafenauerja; na isti dan, ko so ti »narodnjaki« venomer napadali gospoda dr. Brejca, je isti imel zunaj pet shodov. Da teh ljudi le sram ni, da v istem času, ko sami doma pri pijači počivajo in kritizirajo narodne delavce, napadajo najde-lavnejšega rodoljuba gospoda dr. Brejca, brez katerega bi koroški Slovenci nikdar ne bili dobili svojega državnega poslanca. Grdo js tudi, da »Korošec« za dr. Brejca, ki je samo pri zadnjih volitvah delal in storil za koroške Slovence več kakor bo kak dr. Gosak v celem svojem življenju, niti ene priznalne ali pohvalne besede ne najde. To je menda poštenost! S takimi ljudmi res pri najboljši volji in pri naj večjem^ sa-mozatajevanju ni mogoče postopati složno! Koliko je »gotovim liberalcem« za slovenstvo, so pokazali na dan volitve v Celovcu, ko niso glasovali za slovenskega števnega kandidata Terčka, ampak za socialnega demokrata. Mnogo, mnogo bi vedeli povedati o njihovem narodnjaštvu, ko bi se hoteli postavljati na stališče »Korošca«! Če bi prepustili narodno delo takim ljudem in bi si koroški Slovenci izbrali take voditelje, bi bili koroški Slovenci v šestih letih narodno mrtvi za vse večne čase! „Miklova Zala“ se ponovi pri Trabesingerju v nedeljo 9. julija t. L ob 4. uri popoldne. [lllilllllllllilllllillllllllllHlg Dnevne novice in dopisi. Dve promociji. Dne 1. julija 1.1. sta bila v slavnostni dvorani dunajske univerze promovirana doktorjema vsega zdravilstva g. Herman Vedenik iz Vogel pri Sinči-vasi in g. Fran' Petek iz Starevasi pri Do-brlivasi na Koroškem. Čestitamo! Z romarskim vlakom, ki ga je priredila za romarje na Sveto Goro »Slov. krščansko socialna zveza za Koroško« v soboto, dne 1. julija, se je popeljalo na Gorico okrog 500 ljudi. Sudmarkin Sonnwendfeuer na Križni gori pri Celovcu v nedeljo dne 24. junija je bil 'dobro obiskan. Nevedni slovenski hlapci, služkinje in mnogo drugega nevednega slovenskega ljudstva se je razveseljevalo za — »Sudmarko«. Tako skrbijo nemški na-cionalci, da se praznijo žepi najrevnejšim Slovencem za »Sudmarko«, naj večjo sovražnico Slovencev. Vse ljudske šole v Celovcu so zaprli zaradi ošpic in Škrlatice ter ostanejo zaprte do prihodnjega šolskega leta. Prvi avstrijski dreadnought izpuščen v morje. V Trstu je bil dne 24. junija izpuščen v morje prvi avstrijski dreadnought (izgovori drednaut) »Viribus Unitis« (z združenimi močmi). Dreadnoughti so novo- dobne velike bojne ladje, ki jih imajo druge države že lepo število; zato tudi Avstrija v svojo obrambo ni smela zaostati. Pri slavnosti je zastopal cesarja Franca Jožefa L prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. »Krstila« je ladjo po stari šegi kumica nadvojvodinja Marija Anuncijata s tem, da je pritisnila na krovu ladje gumb, vsled česar se je razletela steklenica šampanjca. Ko so nato izpustili ladjo v morje, so vse godbe zaigrale cesarsko himno, vse navzoče ladje pa so pozdravile novega velikana vsaka z 21 streli. K slavnostni pojedini na ladji »Bohemia« je bil od prestolonaslednika povabljen tudi državni poslanec dr. Šušteršič. To izrecno omenjamo, ker so ob državnozborskih volitvah nasprotniki lagali, da cesar ni maral trikrat potrditi dr. Šušteršiča za ljubljanskega župana. Laž ima kratke noge! Pri kopanju utonil. Dne 23. junija se je proti pol osmim zvečer kopal v Vrbskem jezeru v Zadolah 451etni Jožef Weissenber-ger, rojen na Dholici, in je utonil. Dva dijaka ponesrečila v Žlica-Soteski. V soboto, dne 24. junija so napravili dijaki osmega gimnazijskega razreda pod vodstvom profesorja dr. Anger er j a poučni (geološki) izlet v Rož in od tam čez Beljak na Trbiž. V Beljaku so prenočili in v nedeljo zjutraj so se napotili na Trbiž, od Vrat naprej peš, in so zunaj Trbiža na cesti malicali. Ko so vstali in so hoteli naprej, je naznanil dijak Messner iz Velikovca, da Kramerja ni in da ga bo šel iskat in prišel za drugimi. Družba je šla naprej in ju ni čakala ter je došla v nedeljo zvečer z vlakom v Celovec — brez Messnerja in Kramerja. To je vsekako graje vredno! Šele v ponedeljek dopoldne je došel brzojav v Celovec, da sta se Messner in Kramer v Žlica-soteski ponesrečila, Kramer da je mrtev. Natančnejši podatki o nesreči še niso znani, govori pa se po Celovcu marsikaj. Messner je močno ranjen. Kramer je bil edini sin gospe Ane Kramer v Celovcu in posebno nadarjen muzik. — O tej nesreči poroča »Karntner Tagblatt« iz Trbiža sledeče: »Na postaji Vrata so v nedeljo zjutraj izstopili (dijaki) z vlaka in korakali peš na Trbiž. Pri zajutrkovanju je zaostal osmošolec Kramer in je iz neznanega vzroka šel pri velikem cestnem ovinku pri Kokovem čez obcestni zid, kjer vodi k Žlici strm breg. Breg Žlice tvorijo kakih 50 metrov visoke strme sikale. Kramerju je najbrž izpodrsnilo in je padel čez strme pečine. Njegov tovariš Messner ga je šel iskat in se je na istem mestu ponesrečil. Med tem so prišli drugi izletniki s profesorji ob kakih desetih dopoldne v Trbiž v hotel Šnableker, kjer so opazili, da manjkata oba dijaka. Družba je čakala do kakih treh popoldne, nakar je šla naprej proti Beli peči, meneč, da sta se pogrešana odpeljala domov. Žal, tukajšnje orožništvo ni bilo pravočasno obveščeno. Tako so slišali klice na pomoč mimogredoči ljudje šele pozno zvečer, na kar je bila potem obveščena žendarmerija. Ta se je s častivredno vnemo lotila rešilnega dela. Pomagalo je zlasti osobje pri železnici, pa tudi pogorska artiljerija in lovci, člani trži--ške požarne brambe in mnogo Trbižanov. Kraj, kjer sta ležala ponesrečenca, je bil nedostopen. Najprej so ga morali najti s klici in lučmi, potem so šele mogli začeti z rešilnim delom. Po velikem trudu in nevarnostih so dospeli ob tričetrt na 2 ponoči s pomočjo lestvij in vrvi čez potok in potem k ponesrečencema. Člana rešilne ekspedicije, gospoda ključavničar Tiefenbacher in klepar (špengler) Capellars ml., sta našla oba maturanta še živa. Dočim so rešili Messnerja, je Kramer umrl ob kakih dveh ponoči. Le še kot mrliča so ga mogli spraviti iz soteske. Messnerja so prepeljali v cesarja Franc Jožefovo bolnišnico v Trbiž in bo najbrž okreval.« — Reveža sta potemtakem čakala rešitve od desetih dopoldne do tričetrt na dve ponoči. Naravnost nedopustno je, da se ostala družba ni bolj brigala za nju, da je odšla naprej, ker ju do — treh še ni bilo. Ravno zaraditega bi ju morali iti iskat. Ko bi se bili vsaj na povratku kaj pobrigali in za vsak slučaj povprašali na kolodvoru, če nista morda vstopila dva dijaka. Razumljivo! Saj so prej v Beljaku baje do treh popivali, pozneje morda pa nadaljevali. Kako so svoji krščanski dolžnosti kot katoličani zadostili, če so tako dolgo bdeli in potem že tako zgodaj odšli, sani Bog vedi in pa dr. Angerer. Radovedni smo, kaj poreče na to oblast! Bruca. (Igra.) Dne 25. junija so naši vrli igralci vprizorili v tukajšnjem Tambu-raškem domu igro: »Eno uro doktor«. Kljub temu, da jé bila na Ločilu veselica požarne brambe, se je vendar še precej ljudstva zbralo, mladina je bila posebno dobro zastopana. Po igri je bil letni občni zbor, razen dveh so bili vsi stari odborniki zopet izvoljeni. Pri prosti zabavi so nas kratkočasili naši vrli tamburaši. iVsi smo bili prav dobre in ždane volje. Prevalje. Zapustili so nas preč. gospod A. Strilo f, ki so se preselili kot provizor v St. Jur na žili. Tri leta so se borili pri nas z neupogljivim pogumom in s požrtvovalnostjo. Nočem naštevati njihovih zaslug — saj jih vsi poznamo! Hvaležen spomin v srcih vseh dobrih prebivalcev naše župnije jim je zagotovljen! Ko so se poslavljali, so izražali nemčurji svoje veselje nad tem — s streljanjem! S tem so nemčurji pokazali svojo »nemško« kulturo in s takim počenjanjem nas sami izzivajo na boj in borili se bomo proti njim do zadnjega diha! Prevalje. (Novi g. župnik), č. gospod Matej R i e p 1, so prišli v sredo, dne 21-junija v Prevalje in tako ima naša župnija zopet svojega dušnega pastirja. Zvonenje in streljanje je naznanjalo daleč naokrog, da je dobila osirotela župnija zopet svojega duhovnega očeta. V nedeljo se je vršila slovesna inštalacija. Lep solnčen dan, razkošno okrašena cerkev, streljanje, ogromna množica ljudstva— bil je to praznik za našo župnijo. Našemu novemu gospodu župniku pa.kličemo: Na mnoga, mnoga leta! Korie. Tu smo imeli svoje volišče. Kot komisar je prišel c. kr. okrajni gozdar g-Fr. Primožič iz Kaple. Od 26 vpisanih je prišlo volit 24, eden 80, najstarejši že 84 let star. Prišli -so brez prigovarjanja, vedoč, da je voliti sveta dolžnost in potreba. Tako naj bi bilo povsod! Ker stari Plesnikarjev oče ne morejo več iz postelje in je hiša zelo oddaljena, smo se namenili brez njih našteti jih Šumiju 25 krepkih; zadnjo bi dobil od volilca Šumija, ki pa je ostal na Jezeru in nam, pokvaril št. 25. Škoda! Dan po volitvi sta došla iz Celja čč. gg. misijonarja Kitah in Krivec, izvrstna, ljubeznjiva govornika in spovednika, opravit nam slovesno 501et-nico cerkve s kratko misijonsko pobožnostjo, ki se je začela na praznik Božjega Telesa in končala z ganljivo procesijo z velikim novim pokopališkim križem. Vič. gospod župnik Linasi je v petek pripeljal selško procesijo, provizor Tonjko pav nedeljo obir-sko. Nad 200 jih je prejelo te štiri dni svete zakramente. Globasmca. Ko je dne 21. junija t. 1. naš grof Gusti Paar bral v časnikih izid ožjih volitev, je poskočil veselja in zaukazal ma-nifestačno streljanje. Seveda njegovi oprode, kakor Skok, Matajdlnov i. dr., so bili takoj pripravljeni njega ekscelence povelje izpolniti. Ko se je od županstva izposlovalo predpisano dovoljenje, so začeli v mraku naši načelni kanonado. Navzoči so bili tudi otroci šolarji (vprašamo oblast, ali je to dovoljeno?), ki so vsaki strel pozdravljali z Gùt-heil-klici, kar jim je radevolje popravil Piskernik Skok v heil! Razne ženske, kakor Š 1 u d r a so klicale, zdaj so Nemci zmagali. Grafenauer je padel za precej glasov. Dokaz, kako so nemškutarji neumni in v izobrazbi zaostali. Naj bi se dotična ženska raje spomnila, kaj je pretila trem volilcem na dan volitve dne 13. junija, ako Slovenca volijo! Gospa Johanna Stravj^ sestra g. grofa Paara, se je izjavila vpričo navzočega Slovenca, da ji nič ni, čepra^ nobenega Slovenca ni k njeni hiši. Ko pa. t° njen brat grof g. 'Paar sliši, jo zavrne, čes> saj niso vsi Slovenci enaki. Dragi Slovenci» ali res niste v očeh g. grofa vsi enaki? Walcher je propadel, zato se je streljalo, kateri namen je dala tudi gospa M. Pečnik nekaj mošta v okrepčilo vpehanim strel' cem! b Kazaze, (Kje je pravica?) zadnjih državnozborskih volitvah je bn precej volilcev kaške župnije izpuščenih i volilnega imenika. Reklamiralo se je še pr vočasno 12 volilcev, župnijski urad sam L potrdil enoletno bivanje v župniji, ozirom« dobrolski občini. Ali glej ! Izmed teh dvanajst reklamacij se je ugodno rešilo samo ^ve. Ostalih 10 volilcev občinski urad v hobrlivasi ni hotel poznati, akoravno so Prebili večinoma celo življenje v dobrolski občini in med njimi precej užitkarjev, torej bivših gospodarjev, ki so skoraj celo svoje življenje plačevali občini, sedaj jih pa v hvaležnost za to še poznati noče in jim niti Molilne pravice ne privošči. Res je, da se v yeliki občini lahko ta ali oni volilec izpusti 12 volilnega imenika, ker ni mogoče vedeti ^a vsakega, ali če se pa občino opozori na opuščenega, potem pa je naravnost zlobnost, trditi, da ji je dotičnik neznan, posebno, če je ta vse svoje življenje ostal v mejah òte občine. Če pa treba kaj plačati, tedaj Jih pa občina takoj zna poiskati. Potrdilo enoletnega bivanja v občini je bilo izdano eh župnijskega urada v Kazazah in je bilo vkljub temu zavrženo. Ali torej ta urad Pne d c. kr. okrajnim glavarstvom nič ne šteje? Ali ni ta tudi javni urad. Ali je njegova Oj ava pred c. kr. oblastjo brezpomembna? t-e zavržete njegovo potrdilo, potem postav-Ijate župnijski urad'naravnost na laž, po-iem pa dosledno zavrzite tudi vsako drugo njegovo uradno izjavo, če se ne zanesete na h jo. Vprašamo dobrolskega vsemogočnega Rajnika, ali se je že popolnoma udinil nem-yko-nacionalni stranki in postal samo njen ^vršilcu organ? Na ta način, kakor delate yi> lahko izpustite polovico naših volilcev »z volilnega imenika in nekateri naši ljudje nikoli ne pridejo do volilne pravice. Toda, kje je tu pravica in nepristranost? Velikovec. (Odgovor »š t i m c a m«.) hor p r o č o d r i m o v s k e »Freie Stim-jben« niso vredne, da bi jim v tem slučaju katoliški duhovnik poslal popravek, zato 0(Jgovorim v našem katoliškem »Mi-^n«. Zadnja nedeljska številka tega proč-Ocifimovskega lista je namreč pisala, da ?Gni dne 18. junija v »Narodnem domu« re-»Sedaj smo se zvezali s hudičem, da vr-yenio nadhudiča«, in kličejo na pomoč mil. nh'za in škofa. Nasproti temu moram res-kipi na ljubo povedati, da sem le rekel: >:;\Tam je merodajno v danem položaju pri '°litvah manjše zlo.« »Štimcam« pa mo-čestitati, da jih je njihov velikovški po-°Čevalec zopet nafarbal, -— Jožef Dobrovc. Velikovec. (Kako znajo lagati!) *’ed enim mesecem so pisale pročodrimov->kp »štimce« o nekem krstu (na praznik R’istusovega vnebohoda) v našem mestu, a bi bili morali botri čakati na duhovnika ^ele tri ure. Že večkrat smo javnosti povedli, da velikovški ‘ dopisnik »prostih gla-)0V.« zelo redko kaj piše, pa še takrat se spiraj blamira. In tako je bilo tudi v tem ucaju. Ravno narobe je bila resnica. Nam J6 ravno prav, da nam je nasprotni dopisih dal priliko, pisati o točnosti Velikovča-l.i°V’ b°sebno pri krstih, ki jih napovejo ba- ^no’. eno uro! clve uri pozneje, in ves ta Čas P *'a duhovnik v svoji potrpežljivosti ča-V Pa nič ne reče. V navedenem slučaju ste hanonik J. Dobrovc čakal od enaj-poteJe dopoldne do četrt na tri popoldne; hec n • Je bilo njegove potrpežljivosti ko-bt'sli ^ doma. In ob polutreh so pri- U y^roka h krstu, ki je bil napovedan ob Vemol1 dopoldne. Pri tej priliki pa tudi pope i30 Javhosti, da gotovi Velikovčani sploh siygk naj° točnosti, zlasti, kar zadeva božjo človek, se Prihne, ni skoro nobenega celo i v.v cerkvi, potem pa prihajajo med Pahor 0zj° sbožbo tako, da se jih do konca takihC, ^arcy znatno število. Mnogo je tudi ju Q ’ bt pridejo šele k zadnjemu evangeli-iliÌÌ<2 f*pozimi služi zakurjeno. s™«‘»a senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duoranz za stia de in neselice. Lastnik: IVAN MILLONIG. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. od dne vloge do dno vzdiga. Kolodvorska cesta it. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala y liiiibliani. PoHrtižnice v Spljelu, Irslu, Sarajevu in Oorici, Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘— za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000 Na mesečno vpla-. čevanje po K 10‘— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.