c^ovensl a zveza na Š l o v e n s k a B L A D E T Slovenska riksförbundet i Sverige S Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET December 2012 Št. / Nr 41 Letnik / Ärgäng 11 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO izhaja 4x letno v 560 izvodih Naslovne fotografije / Uppslagsfoton: Občinstvo v dvorani, Olofström; Za Dan mrtvih smo obiskali grobove, M.N in M.S.; Skupina udeležencev piknika pri Romanu Vertovcu, Sollentuna. Fotografije na zadnji strani /Sista sida: Slovenska skupnost v Helsingborgu po sv.maši na kavi; SPICE DUO - Dora Tuomainen in Peter Cemjack nastopata v Maddes, L-a; Preds. Slov. zveze v pogovoru s svetovalko slov. Veleposlaništva v Kopenhagnu; Po krstu male Nove v Landskroni. Foto: Kisovec, Stopar, Bencek, Budja, Budja-Solve in drugi. Izbor / Urval: A. Budja Za vsebino objavljenih člankov so odgovorni avtorji. VSEBINA INNEHÄLL Uvodna beseda Slovenska zveza Društva 3 4 10 France prešeren, Göteborg Slovenski DOM, Göteborg Slov. društvo Stockholm Orfeum, Landskrona Planika, Malmö Slovenija, Olofström Simon Gregorčič, Köping Vänskapsför. Stockholm Reportaže/Zanimivosti 41 Kultura 47 Vaša pisma 54 Naša Cerkev 61 Slovensk historia 64 Naslovi 67 Inledningsord Slovenska riksförbundet Föreningar 10 14 20 23 28 31 37 39 Reportage/Aktuellt Kultur Era brev Vär Kyrka Slovenska zgodovina Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktör/ansvarig utgivare: Avguština Budja (Gusti) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Teknisk redaktör: Zvonimir Bencek Naslov uredništva/Redaktionsadressen: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA, Tel. 0418- 269 26 E-post: budja@bredband.net Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. februar 2013 Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 15 februari 2013, adressen ovan UVODNA BESEDA INLEDNINGSORD Božič je zraven velike noči med ljudmi prav gotovo najbolj priljubljen praznik. Božič je spomin na Jezusovo rojstvo. Zgodovina pravi, da prvi kristjani niso obhajali praznika Jezusovega rojstva. Najprej so božič praznovali na Zahodu in šele proti koncu 4. stoletja tudi na Vzhodu. Spominjali so se prihoda modrih, Jezusovega krsta in njegovega čudeža v Kani Galilejski. Božič se v različnih jezikih različno imenuje. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih pomeni »malega boga«, torej malega Jezusa, Jezuščka. Kristjani praznujemo božič po izteku Adventnega časa. Advent (latinsko adventus) pomeni »prihod«. Štiri nedelje pomenijo štiri obdobja prazgodovine. Božič je povsod po svetu družinski praznik. Po prepričanju naših prednikov je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Obiskom je namenjen drugi dan, to je na Štefanovo, 26. december. Božič pa ima tudi zunanja znamenja, kot je božično drevo, s katerim so tesno povezane tudi jaslice. Njihova zgodovina je prav tako zelo pestra. Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani, leta 1644. Z obdarovanjem, ki je skupno vsem narodom in izvira iz rimskih časov, so povezane tudi božične pesmi. Najbolj znana in priljubljena je prav gotovo Sveta noč, ki je nastala za božič leta 1818, in sicer v Oberndorfu pri Salzburgu. Najbolj znane božične pesmi so Glej zvezdice božje, Poslušajte vsi ljudje. Božične pesmi so pisali tudi naši pesniki - Župančič, Gregorčič, Kosovel, sveti večer omenja celo Prešeren v Krstu pri Savici. Komponirale in izvajale pa so jih tudi sestre Budja z družinskim pevskim zborom Orfeum (Tedeum). Poleg božičnih voščilnic in okrasja pa je božično znamenje tudi božična peka kruha. Z božičem je povezana še cela vrsta drugih običajev in simbolov, kot so kres, zelenje, kurjenje panjev, koledovanje in še kaj. Smehljajo se nam dobrosrčni možje - Miklavž, Božiček, pa tudi Dedek Mraz. Vsa ta svetloba in toplota pa naj se odraža predvsem v naši notranjosti, kar pa je močno odvisno od nas samih. Zato si vsi skupaj zaželimo, naj se v božičnem času svet prerodi, naj v tem krhkem svetu zadiši po ljubezni, miru, zdravju in sreči. SREČEN BOŽIČ in ZDRAVO NOVO LETO 2013 vsem svojim bralcem in dopisnikom želi uredništvo! _Izbor: Augustina, Gusti Budja_ Slovenska zveza na švedskem slovenska.riksforbundet@telia.com Predsednik ima besedo... Vstopili smo v dvanajsti mesec tega starega leta, to je december. V starih časih so ga imenovali Gruden. V začetku meseca smo v društvih praznovali sv. Miklavža, zdaj pa so pred nami že Božični prazniki, ko se v družinah veselijo in skupno praznujejo ta katoliški praznik. To jesen se je v društvih dogajalo marsikaj koristnega, saj smo praznovali vinsko trgatev in nato martinovanje. V Olofströmu sta bila kar 2 koncerta moškega pevskega zbora iz Slovenije, posebno pa se veselimo ker je nastopal tudi pevski izbor Planika iz Malmöja, kateremu se iz leta v leto viša kvalitetna raven. Za pevske zbore je zelo pomembno da veliko nastopajo, ker s tem pridobijo nove izkušnje. Konec novembra se tudi zaključujejo krožki v društvih, tako da v decembru lahko občudujemo naše delo in pripravljamo nove načrte za delo v naslednjem- novem letu. So pa tudi drugi dogodki, ki so med nas prinesli nekaj diskusije. To so predsedniške volitve v Sloveniji, kjer sta ostala še dva kandidata in ukinitev veleposlaništva RS v Stockholmu. 17. novembra je bil v Malmöju sestanek upravnega odbora Slovenske zveze. Med nami je bila tudi predstavnica veleposlaništva RS v Kopenhagnu, prva svetovalka Darja Slokar. Z veseljem smo jo sprejeli med nas, saj je minilo že veliko let odkar je na jesenskem sestanku prisostvoval predstavnik slovenskih oblasti. Pogovarjali smo se o ekonomiji Zveze, saj smo morali zmanjšati naše stroške, ker smo letos dobili okoli petdeset tisoč kron manj kot lansko leto. No kriza je tudi zelo prizadela Slovenijo in vsak dan po slovenskem radiu sporočajo o zmanjševanju plač, stečaju velikih podjetij itd. No pa to še ni vse, Slovenijo so prizadele tudi velike katastrofalne poplave, tudi o temu smo razpravljali na sestanku. Ponosno pa smo ugotovili, da smo v tem letu povečali članstvo za skoraj 30 članov, kar pomeni, da smo ustavili rakovo pot- upadanja članstva v slovenskih društvih. Tako bomo lažje in z veselim srcem vstopili v novo leto 2013, obenem smo sklenili da bo naslednji občni zbor Zveze 13. aprila v Malmöju. Vam, spoštovani člani, pa želimo veliko lepega doživetja in veliko zdravja, kar vsi res potrebujemo v veliki meri. Vesele in blagoslovljene božične praznike Srečno ter zdravo novo leto 2013 vam želi vaš Ciril Marjan Stopar 4 Program dela Slovenske zveze -I- Prireditve po slovenskih društvih v decembru. 4- Januar-marec: občni zbori v društvih, praznovanje kulturnega dneva in dneva žena. 4- 13. aprila: občni zbor Slovenske zveze v Malmö. http://www.slovenci.si http://www.uszs.gov.si POMOČ- POPLAVE V SLOVENIJI Na pobudo Janeza Zbašnika iz Olofströma je UO Slovenske zveze sklenil, da bomo začeli z akcijo zbiranja denarja žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Spodaj smo podali podatke, ki so nam jih poslali iz Veleposlaništva RS v Kopenhagnu in lahko vsak, ki se razume na računalnik vplača svoj prispevek na bančni račun humanitarnih organizacij: Rdečega križa Slovenije ali pa na Karitas. Prav tako oziroma bo še boljše in lažje za vas, če vaše solidarne prispevke pošljete na plusgirot Slovenske zveze: 72 18 77 - 9, s pripisom: za poplave v Sloveniji. Po končani akciji in zbiranju bomo še nekaj dodali iz zvezne blagajne in to poslali na Rdeči križ Slovenije oziroma na tisti naslov, ki bo takrat aktualen. Podatki o humanitarnih organizacijah, ki smo jih dobili iz veleposlaništva RS v Kopenhagnu: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, Mirje 19, 1000 Ljubljana IBAN: SI56031001111122296 SWIFT (BIC koda): SKBASI2X Banka: SKB banka d.d., Ljubljana Sklic oziroma referenca: SI 00 937051 Namen: Poplave 2012 Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana IBAN: SI56021400015556761 SWIFT (BIC koda): LJBASI2X Banka: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Sklic oziroma referenca: SI 00 6220 Namen: Poplave 2012 Sredstva bo zbirala tudi RTV Slovenija z akcijo »Stopimo skupaj - poplave 2012«; več informacij na spletni strani: http://www.rtvslo.si/okolje/voda-ie-zivlienje-a-ga-lahko-tudi-ogroza-stopimo-skupai-v-cetrtek-na-rtv-slovenija/296111. Torej stopimo v akcijo in solidarno pomagajmo 6. Seja Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu 21. november 2012 Na povabilo predsednika Vlade RS in predsednika Sveta Vlade RS za Slovence po svetu Janeza Janše se je v torek, 20. novembra 2012, v Ljubljani sestal Svet Vlade RS za Slovence po svetu, tokrat prvič v novi sestavi. Kot podpredsednica sveta je na seji sodelovala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki je po seji člane tudi sprejela. Člani sveta so predstavniki slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva povsod po svetu, pa tudi ministri slovenske vlade oziroma državni sekretarji, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko Slovencev po svetu. Osrednji del razprave je bila namenjen izmenjavi informacij o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu. Člani sveta so se zahvalili slovenski vladi za aktivno in vztrajno podporo njihovim prizadevanjem za ohranjanje slovenske kulture in jezika med Slovenci, živečimi v tujini. Posebej so izpostavili pomen ohranitve Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrico brez resorja, ki priča o skr bi, ki jo slovenska vlada namenja razvoju stikov s slovenskimi skupnostmi po svetu. Sogovorniki so sodelovanje predstavnikov izseljenskih skupnosti s predstavniki Vlade RS ocenili kot plodno. Podpora skupnostim pri ohranjanju slovenskega jezika, vključevanju mlajših generacij v aktivno društveno življenje in vsestranskemu sodelovanju med domovino in državami izseljencev je velika. Predstavniki so seznanili, da je zanimanje za učenje slovenskega jezika v izseljenstvu med Slovenci in drugimi veliko. Na tem področju so zelo veseli tako pomoči Urada kot tudi programov, ki jih ponuja Center za slovenščino kot tuj jezik. Predstavniki Slovencev po svetu so spregovorili tudi o težavah in izzivih, s katerimi se pri svojem delovanju in življenju v tujini srečujejo. Predsednik Vlade je izpostavil, da si Vlada RS preko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter preko aktivnosti različnih ministrstev in vladnih služb prizadeva za oblikovanje trdne vezi med matično državo in Slovenci po svetu. Delo je usmerjeno v razvijanje skupnega slovenskega prostora, ohranjanje slovenske identitete, jezika, kulture in kulturne dediščine, v ohranjanje in krepitev slovenskih skupnosti in organizacij po svetu in spodbujanje sodelovanja na področjih kot sta znanost in gospodarstvo. Poudaril je, da tu vse 8 možnosti še niso izkoriščene. Nove okoliščine, povezane s čedalje lažjim premagovanjem ovir, ki so jih nekoč predstavljale geografske, tehnološke, administrativne in druge omejitve, danes ponujajo možnosti za razvoj novih oblik konkretnega sodelovanja. Člani Sveta so se ob koncu dogovorili, da bo na osnovi dosedanjih razprav in ob upoštevanju konkretnih predlogov, ki bodo v prihodnjih tednih še prispeli na Urad, pripravljen okvirni načrt dela za prihodnje sodelovanje Slovenije s Slovenci po svetu. Na sprejemu po seji sveta je ministrica pozdravila člane ter se jim zahvalila za udeležbo. »Seja je bila produktivna in izjemno pomembna, saj ste nam vsi člani predstavili položaj slovenskih skupnosti v državah, iz katerih prihajate. Seja je pomembna tako za vas, da spoznate eden drugega ter se seznanite z življenjem rojakov po svetu, kakor tudi za nas v Sloveniji, da iz prve roke dobimo informacije o delovanju slovenskih organizacij po svetu ter morebitnih težavah slovenske skupnosti,« je dejala Ljudmila Novak. Člani so se ministrici zahvalili za sprejem ter za vse delo, ki ga v dobro Slovencev po svetu opravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. PONUDBA ZA NARODNE NOŠE Spoštovani, Vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo z izdelovanjem narodnih noš, smo na našo kulturno dediščino še kako ponosni. Ker imamo kar nekaj strank iz tujine, smo se odločili, da Slovencem na Švedskem pripravimo posebno ponudbo. Blago za telovnike & izdelava telovnikov Telovniki - izdelano po naročilu Na zalogi imamo rute za narodne noše. Popust na večje količine Več na spletni strani www.trigo.si Za ponudbo pišite na info@trigo.si Za vsa dodatna vprašanja pa smo seveda vedno na voljo. Lep, sončen dan vam želi Igor Trček DRUŠTVA FORENINGAR FRANCE PREŠEREN GOTEBORG Srečanje prve, druge in tretje generacije Slovencev na Švedskem - 2012 Srečanje učencev in učenk slovenskega dopolnilnega pouka v Göteborgu ...nekateri so ostali zunaj, drugi so se posedli znotraj prostorov, začelo se je... Da bi malo popestrili podopustniški čas, ko se počasi prilagajamo vsakodnevnemu življenju in smo z mislimi še vedno na dopustu smo se odločili v Slovenskem kulturnem društvu France Prešeren iz Göteborga, da za spremembo organiziramo srečanje vseh generacij in srečanje učencev slovenske šole v Göteborgu. Harmonika je bila ogreta Kuhar na položaju Preko telefonskega kataloga smo poiskali mobilne številke nekdanjih učencev s sporočilom, da nam naj pošljejo svoje elektronske naslove, da lahko dobijo vabila, kajti zanimivo bi bilo se srečati sošolci in sošolke med seboj po toliko dolgih letih -vzbujati stare spomine in srečati učiteljico Ivanko, ki si jih tudi željno želi srečati. Vse ostale člane in redne goste pa poprosil naj povabijo svoje že odrasle otroke in vnuke. Saj društvo bi počastilo vse goste z hrano z žara, kavo in pecivom. Res da, večina, ki je dobila sporočila se ni odzvala sporočilom in starši zagovarjajo svoje že odrasle otroke z družinami, » da nimajo časa » in »da so zelo zavzeti« je bilo srečanje kaj dobro obiskano. Po dolgem času sem srečal učence ki so končali osnovno šolo in sedaj odrasle ljudi, s svojimi cilji, delom 11 in našim vsakdanjim delom. Nekateri redno obiskujejo Slovenijo in svoje babice in dedke, nekateri so spremenili poti dopustov, toda vsem je dobro teknil okus po pečenju ob zvokih harmonike, ki jo mogoče že malokdaj slišijo. Veliko smo se imeli za pogovoriti, kajti hoteli smo čim več slišati kam jih je odpeljala pot, kajti sedaj sem tudi jaz že sam bolj star in s tem tudi bolj radoveden. Učiteljici Ivanki se ji je samo smejalo,ko se je pogovarjala s svojimi učenci-učenkam: nekoč drobni in nagajivi - sedaj odrasli in razumni ljudje, nekateri že s svojim družinami in otroki. Kako so zrasli... Prišlo jih je kar veliko... Srečanje je bilo prijetno za vse in mogoče bomo v bodoče spet poskusili ponovno ponoviti v upanju na malo večji odziv. našem društvu. Pa saj skoraj ne more biti res, spet sem zadel/zadela dobitek! Za društvo France Prešeren Lado Lomšek Najlepše plačilo za delo upravnega odbora je številčen obisk gostov, nasmejani obrazi in slovenska pesem, ki se zapoje iz vaših ust. Loterija - tudi s to dejavnostjo najdemo popestritev in zabavo v SLOVENSKI DOM_Novice iz Göteborga Letos je bilo veliko izbire za vsakogar. Vročina in brez dežja v Sloveniji ali pa tukaj z dežjem, vetrom na splošno pravo švedsko poletje. No, jaz sem hranila dopust za jesen. Črnice, ki sem jih nabrala so bile bolj kisle, ampak debele, saj je bilo veliko soka v njih. Zalivati nismo rabili ampak vse je izgledalo nekam žalostno. Nekaj lepih dni je bilo in zadovoljili smo se s tem, saj sami ne gospodarimo nad vremenom. V jeseni v septembru pa na dopust, že v Nemčiji celo pot sonce in toplo, prav tako Avstrija in cele tri tedne in pol sonce in temperatura med 18-24 C. Nabrali smo c-vitamina, saj smo kar bili zunaj. Malo smo se potepali. Obiskali smo Meri Hvalič in Jožico Dolinar v Ljubljani, to sta pevki, ki sta bili tukaj v Göteborgu s pevskim zborom in ohranili smo stike vsa ta leta, tako da jih obiščemo. Jožica je pa bila tukaj pred leti s sinom in snaho. Tudi Jožico Javornik, ki igra orgle v Vadsteni, sva obiskala in s tamkajšnjim župnikom smo pokramljali ob dobrem kosilu. Nato je bil ogled cerkve, ki je pred leti bila obnovljena in je tako lepa. V Lenartu sva obisakal in vrnila obisk Anici in Ernestu, ki že veliko let tam živita. Pa pri nas izgleda, da se turistična sezona konča septembra, pa čeprav je bilo še veliko turistov, ki bi radi izkoristili različne ponudbe, pa vse zaprto. V soboto smo se odpravili na izvir Soče, pot je tudi šla do Kekčeve domačije, prilegla bi se kava, ja, to so bile le želje, vse zaprto. Kar dva avtobusa sta se obrnila in odäeljala nazaj. Tako smo si kar sami odprli ograjo in si ogledali in fotografirali. Pot nas je vodila naprej na Vršič 1611 metrov, seveda z avtomobilom, 46 ovinkov in na vrhu ovčke, ki se sprehajajo med izletniki, prekrasen razgled, sonce in hladen veter. Vse izletniške koče zaprte, le nekaj spominkov smo kupili in se odpravili nazaj v dolino. Peljali smo se čez Krajnsko Goro, razkošne hiše in vikendice. Pred Martinovo gostilno smo gledali v sive skalne vrhove, ki so se kopali v soncu. Tako čudovit pogled in občutek, da je naša domovina tako lepa in da jo cenimo premalo. Zvečer, ko smo sedeli doma zunaj ob kavi in domačem vinu, smo ugotovili, da je bil izlet vreden vsega, ker smo se dobro počutili. Kot sami veste, da dopust hitro mine, na tržnico še, kjer so se gobe kopičile na mizah za prodajo, kljub temu, da je bila suša, in ko je dež namočil zemljo in toplota so gobe zvabile v gozd, saj si marsikdo s prodajo zasluži še kaj. Seveda sem kupila kostanje, tu so spomini iz mladosti, pečeni kostanji pri starem mostu ali na Trgu Svobode v Mariboru. Pot nazaj na pot, sonce, toplo in ne preveč prometa. V Kielu sva utegnila še malo po trgovinah. Teden, ki je bil še prost, sva na vikendu pospravila in pobrala še radič. V torek 16. oktobra smo se že kot je tradicija, zbrali pri Mariji in Zenotu Perovič na kostanjevem večeru. Gobja juha, doma pečen kruh, Roža in Vinko sta prinesla še pršut in tako smo klepetali, luščili kostanje, ne mošt, ampak pili smo domače vino in ure so kar izginile. Domov v dežju in z lepimi spomini. Hvala, Marija in Zenon. Pri slovenski maši v oktobru smo malo praznovali. Gospod Zvone je praznoval 30 letnico, kar je župnik. Prvo smo imeli slovensko mašo in nato v Astridsalen malo za pod zob. G. Zvone je tudi pokazal CD iz Vadstene in iz izleta v Švici. Vsem, ki ste pomagali, darovali in bili dobre volje - HVALA. Socialna skupina, Marjanca se je oglasila s cvetjem pri Karlu Kolarju, ki je praznoval 70 let. Naslednje leto bo 20. obletnica, kar je g. Zvone med nami tukaj v Goteborgu. To bomo združili z Vadsteno. Novinarka Ann-Sofie, ki je bila že med nami v Vadsteni, mi je sporočila, da švedski Pilgrimscenter pri klosterkyrkan organizira za vandranje do klosterruin Alvastra in pot do Ulvosa, kjer se da sprehoditi in si ogledati znamenitosti. Seveda, to bi lahko uresničili, če bi prespali v Vadsteni in odšli domov kasneje v nedeljo. Vse je mogoče, če bi bilo zato nekaj zainteresiranih. Malo pomislite in se bomo o tem pogovorili. Saj vem kako je, vsem se mudi domov. Ja, v društvu je vse nekam na zatišju, nekateri člani Upravnega odbora še v Sloveniji in če hočemo o čem odločati moramo biti sklepčni. Srečanje treh generacij in Občni zbor je priložnost, da se srečamo in naredimo načrte za delo v naprej. December je mesec pričakovanj, svečniki na oknih oznanjajo, da se zadnji mesec v letu poslavlja in začenja novi v prihodnjem letu. V naslednjih mesecih imamo nekaj slavljencev; December Marija Kolar 65 let Stanko Ridl 50 let Silva Sajovic 60 let Silva Litrop 40 let Eva-Karin Kronbladh 40 let Januar Feliks Jablanovec 50 let Februar Feliks Jablonovec 75 let Marec Jože Bohnec 75 let Kje se sreča rodi? Njen dom ni mogočna palača in njena zibel ni vsa iz zlata. Ko iz čudežnega nič vznikne življenje, ko kot vrtnica žene v najlepš i cvet, ko iskre v očeh zmorejo spregovoriti, ko dlan najde toplino druge dlani, da zmore deliti dobroto med vse ljudi. Takrat sreča živi! Vse najboljše za Vaše obletnice in lepo praznujte! Babice se bodo decembra odpravile na Božični bazar v Lübeck. Pričakujemo , da bomo srečale Dedka Mraza in ob hladnem vremenu vroč glühwein. Ob koncu leta naj Vam bo vsem zahvala za vse, kar ste storili dobrega, osrečili nekoga in pomagali kjer so potrebovali pomoč, to nadaljujte tudi naprej. Blagoslovljene in mirne Božične praznik ter zdravja, zadovoljstva in osebne sreče letu 2013, Vam želijo člani Slovenskega Doma Marija Kolar 15 Po Kekčevi poti Izletniška Kekčeva domačija Počitniški Dom na Vršiču, 1611 metrov Göta Kanal Hyresgästförening v Backa Röd Norra organizira vsako leto enodneven izlet za svoje stanovalce. Tokrat smo se v septembru z avtobusom odpeljali do Sjötorp, tam smo se vkrcali na M/S Bellevue, da se odpeljamo po Göta Kanal. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, saj smo sedeli na palubi in nas je skorajda zeblo. To ni pokvarilo vzdušja med nami. Peljali smo 18 se skozi 5 jezer in 15 zapornic, mimo gradu herrsäten in več majhnih naselbin. Ustavili smo se v Lyrestad, kjer smo v trgovini lahko kupili ali si samo ogledali ročna dela, ročno porisane skodelice in različno kamenje. Muzej je bil za to sezono že zaprt prav tako restavracija. Po sprehodu nazaj na ladjo smo odšli kar v spodnji del, kjer smo imeli kosilo (postrv in krompir s prikuho seveda). Ker nas je bilo več skupin, smo mi kot zadnji kar sedeli na toplem in kramljal i. Na tej poti se zapornice dvigujejo in spuščajo na elektriko, mora pa jih nekdo manevrirati in ta oseba se je z nami peljala v avtu ob kanalu. Tu pelje cesta in tudi veliko kolesarjev je bilo, saj se kolesa lahko sposodijo. Pripeljali smo se do Törebode, tam nas je čakal avtobus in nazaj v Göteborg. To potovanje si je marsikdo želel narediti, toda zame zadostuje enkrat, takrat je cena bila kar dostopna, saj je tudi hyresgästförening nekaj dodal. Priporočam, da se toplo oblečete, v kolikor boste se odločili za ta izlet. Nekaj zgodovinskih podatkov o Göta Kanalu Leta 1810 se je osnovatelj kanala Baltazar von Plateu odločil, da bo ročno izkopal celoten kanal, ki je dolg 19o km in ima 58 yapornic (slussar). Pri tem je pomagalo 58 000 švedskih vojakov (na ladji nam je kapetan dejal, da so to bili ruski vojaki). Samo v Borensberg in Tätorp se lahko vidi manovriranje yapornic še po starem, se pravi ročno, vsi ostali so na elektriko. Borenshults stopničasta zapornica (slusstrappa) v mestu Motala s petimi zapornicami je najbolj strma in skoraj največja slusstrappa. Ta dvigne ladje 15,3 metrov iz jezera Boren. Forsvik je najstarejša zapornica kanala, bila je gotova že leta 1813. Sama gradnja se je končala 1832 leta s približno sedem milijonov dnevnih kopov in delalo se je 12 ur na dan. Stal je 9 milijonov riksdaler, to je bilo preračunano 1995 v takratno vrednost 12,3 milijard kron. Ni čudno, da so švedski državljani proglasili Göta Kanal za največji čudež (det främsta underverket). Vzdolž Göta Kanala si je mogoče ogledati muzej v Motala, kanalmuzej v Sjötorpu, Karlsborg Fästning, restavracije. 46 mostov in 5 jezer. Najvišje meri 92 m čez vodno gladino. To je bilo nekaj za premislek in lep izlet v naravo. Tekst: Marija Kolar; Bild: IT Götakanal Slovensko društvo v Stockholmu Jesenska dela in kulturna srečanja Slovenskega društva v Stockholmu: Kar kmalu po dopustu, v soboto 25. aug. smo se zbrali v lepem popoldanskem vremenu pri družini Vertovec v Sollentuni. Piknik na vrtu v veseli družbi in s Kranjsko klobaso, kozarcem vina in čevapčičev je čas vse prehitro minil. Na letalskem mitingu (že večletna tradicija) "Flyg & Motordagen" v Vallentuni 2. sept. je bila izbira avtomobilov "Oldtimers"', avionov, helikopterjev in raznih motorjev zelo velika. Po končanemu ogledu smo se zbrali pri Tonetu Kisovec. Po nekajurni hoji po letališču je nam Dana pripravila "Bigos" (Poljska nacionalna jed) s Kranjsko klobaso, ter kavo. Tudi ta dan nam je bil prekratek. Anica in Jože Štefaničpri ogledu; DC8 - ponos Vallentune; Po mitingu se prileže tudi prigrizek Stari mopedi in oldmobili Reševlni helikopter "Vinsko trgatev" smo proslavili 10. nov in takrat tudi Martinovali. Povabili smo člane SSVF (Svensk Slovenska vänskapsförening) in prijatelje SLO društva v Stockholmu. Po okusni večerji, kavi in potici smo prisluhnili govoru Lojzeta Hribar, ki je povedal o tradicji vinogradništva in Martinovanja v Sloveniji kar je bilo še posebno zanimivo za člane SSVF. Najlepša hvala vsem, ki ste dobrovoljno pomagali pri teh prireditvah! Upravni od6or Besedilo in fotografije: Tone-A.Kisovec 22 ORFEUM LANDSKRONA V vlogi predsednice redno vabim naše člane, mladino in otroke, pa tudi starejše Slovence v Landskroni in okolici, da naj se oglasij o s svojimi prispevki. Odziva ni ali pa zelo poredko. Tu in tam dobimo v uredništvo kakšno fotografijo, ki pa v prvi vrsti ni bila namenjena za objavo, vendar jo urednica uvrsti v gradivo Slovenskega GLASILA. V letu, 2013 bo naše društvo v Landskroni obeležilo 45-letnico delovanja (TRIGLAV 1968-ORFEUM 2013--). Nismo se še prav odločili, kako bomo to proslavo uresničili, vendar, na nek način jo bomo gotovo izvedli. Foto: Johanna Kostanjevec "na konju", Naša mamika, Angela Budja, seveda vedno v skrbnem spremstvu družinskih članov, si oglejuje ponudbo na tržnici v Helsingborgu. Trgovci so pretežno azijskega izvora. Na naslednji fotografiji so Kembrovi z mamiko pod Ilkotovim okriljem na poti na koncert v Stolni cerkvi -Domkyrkan - v Lundu. Spodaj tri sestrice Dora, Anne-Marie in Lenka ter bratec Matej s svakoma Niklasom in Petrom.. Nekoliko pozno smo praznovali Zvonkotovih 70 let, ki jih je napolnil v oktobru... Olga Budja z družino, mama, hčerki Leonida in Dominika, vnuki in zet Peter, foto Ilko Stopinšek; Na kavi po sv. maši v Helsingborgu, foto A. Budja Sobotni obisi pri sosedovih v Landskroni, sestre Lenka, Anne-Marie in Dora z Larsom in mamo Gustiko Štirje Bohanci na kupu - Toni, Boris, Angela in Lojzek, okt. 2012, M.N. Gobe...! Zvonko slavi svojih 70 let, Poreč z okolico Prva Adventna nedelja v Landskroni; Dora in Peter sta zaigrala in zapela; Gusti in Zvonko med poslušalci v restavraciji Maddes; Obiskal nas je tudi Jože Sternad; Na poti iz Stockholma v Slovenijo so se oglasili Stražarjevi. Det är dags att öppna locket till Julen och plocka fram glitterstjärnor och ljus. Julpyntet lockar inte bara till juldans kring granen utan även till en nostalgiresa. Jullädan rymmer minnen frän när vara egan barn var smä. Nu har de egna familjer, sä fort det gick ända... . Julen är en tid dä man träffas, fysiskt eller via tekniska nymodigheter. Eller sä träffar vi varandra genom vära minnen, dä vi minns det som varit och som vi fortfarande bär inom oss. EN GOD JUL OCH ETT GOTT NYTT ÄR önskas alla vära föreningsmedlemmar, de som bor i Sverige samt de som bor i Slovenien! / VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem članom želi - Gusti Budja Planika Malmö Za nami bo čez slab mesec še eno, bolj ali manj uspešno leto. Zakaj ne samo bolj, marveč tudi manj? Preberite nadaljevanje, vse vam bo postalo jasno. BOLJ: Gospodarili smo sicer dobro, kar bo nazorno prikazano na Občnem zboru 19. januarja 2013. Uspelo nam je tudi uresničiti vse, kar smo si zadali na začetku tekočega leta. Največji zalogaj je bila seveda proslava 35. obletnice Pevskega zbora Planika, 21. aprila v Makedonski pravoslavni cerkvi ki je potekala tako kot smo načrtovali. Vsi, vi obiskovalci in mi, smo bili nadvse zadovoljni z gosti iz Slovenije. Še enkrat hvala Pevskemu zboru Godovič in ansamblu Pino&Tom za odlično opravljeno delo. Hvala vsem članom, ki so nesebično pomagali in v veliki meri razbremenili Upravni odbor, ki je imel veliko dela s samo organizacijo prireditve. Hvala slavljencem, PZ Planika in vodji Johannesu Likarju, ki letom navkljub, vedno znova dokazujejo, da še niso za staro šaro. In nazadnje: hvala tudi našemu pokrovitelju, Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu, brez katerega vsega ne bi mogli izpeljati. Slika: Planika, praznovanje sv. Martina, 09.XI.2012. Bilo je veselo, bilo nas je mnogo, jedli smo in pili. Vili, Pepi in Andrej so igrali, da so marsikoga zasrbele pete, skratka popolna idila. Vendar ni čisto tako. Pod rubriko MANJ boste izvedeli, kaj nas pesti. MANJ: Upravni odbor je, v skorajda enaki zasedbi, na položaju že polnih 12 let. Iz leta v leto nas je manj, število obiskovalcev vztrajno upada. Naši potomci so sredi kariere, živijo v popolnoma drugih razmerah kot smo živeli mi. Razlog je kajpada stres in strah pred bodočnostjo. Danes nihče ne ve, če bo čez mesec ali dva še imel delo. Na njih torej ne moremo računati. Ali pa morda le? UO je na zadnjem sestanku sklenil, da bomo poskušali ohraniti Planiko do leta 2014, ko bo dopolnila 40 let. Če dotlej ne bo prišlo do kakšne spremembe, bomo Občnemu zboru predlagali da sklene: 1. da se odpovedo prostori in bo društvo obstojalo v mirovanju. 2. da gre društvo koncem leta 2014 v likvidacijo. Zadnjo besedo pa imate vi, vsi naši člani. Zelo pomembno je, da je pri sprejemanju tako pomembnih odločitev prisotno vse članstvo. Zato vas vabimo, da se udeležite Občnega zbora dne 19. januarja 2013, ob 17.00 uri v društvenih prostorih. Po zboru splošna razprava in južina. Vabljeni v polnem številu! UO SKD Planika Planika: zanimivosti, stare novice od tu in tam, družinska kronika Predsedniške volitve: v 11. novembra 2012 so bile volitve za predsednika Rep. Slovenije. Ce kateri od v kandidatov dobi več kot 50 odstotkov glasov je izvoljen takoj. Če se to ne zgodi se volitve ponovijo. Dva kandidata z največ podpore se tri tedne kasneje pomerita v tako imenovanem drugem krogu. Tokrat so v prvem krogu kandidirali; aktualni predsednik Milan Türk, donedavni premier Borut Pahor in v evropski poslanec Milan Zver. Čeprav so meritve javnega mnenja nakazovale gornji vrstni red, se to ni zgodilo. Največje podpore je bil deležen Pahor, sledi mu Türk, izpadel pa je Milan Zver. V nedeljo, 02. decembra bomo izvedeli, komu so volivci zaupali naslednji mandat. Sicer pa je prvi krog zaznamovala izjemno nizka udeležba. Manj kot polovica, cca 48 odstotkov volivcev je izkoristilo volilno pravico, ali kot tudi pravimo, izpolnila državljansko dolžnost. Do neke mere je mogoče neudeležbo pripisati poplavam, ki so ravno tiste dni prizadele Slovenijo, bolj vejetno pa je razlog med volivci razširjeno prepričanje, da so vsi kandidati navadni lopovi, katerim je prvo lastno blagostanje, šele zatem pridejo na vrsto podložniki. Takšno posploševanje naravnost ogroža državo in ni videti, da se politiki tega zavedajo. Upravni odbor je bil deležen kritike posameznih članov Planike, ki so v letu 2012 praznovali okrogle obletnice. Nekaterim smo čestitali, tiste, katerih rojstni podatkov pa nimamo, smo pač izpustili. Zato se seveda opravičujemo, spodaj pa boste našli imena vseh nam znanih ki so, ali pa bodo slavili od 1. julija, pa do konca leta 2012. v 65 let; Antonina Ceke, 31. oktober. - 70 let; Jože Myndel 10. avgust, Jože v __ Kenič 13. september, Anton Šramel, 28. november. -75 let; Essie Bergoč 10. julij, Anica Koncut 10 oktober, Martin Kosak 19. november, Marija Ciglar 13. december. -80 let; Stanislav Koren, 09. november, Valerija Curk, 21. november. Vsem iskrene čestitke! Državni svet šteje 40 članov in sicer: 4 iz vrst delodajalcev, 4 od delojemalcev, 4 od kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 iz negospod. dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov. Lokalne interese zastopa med drugimi tudi nekaj županov, eden izmed njih je koprski župan Boris Popovič, obtožen vsega mogočega: korupcije, nepotizma, poneverb in še česa, vendar ga na vseh sodnih procesih uspešno rešujejo njegovi odvetniki. Pred dnevi je pa počilo. V Mariboru se je sestal občinski svet in imenoval v DS svojega, med občani vse bolj nepriljubljenega župana Franca Kanglerja. Med zasedanjem se je zunaj spontano zbralo okrog 800 protestnikov ki so odhajajoče občinske može obmetavali z gnilimi jajci in drugimi odpadki. Moral jih je zaščititi kordon policije, da so lahko odšli domov, Kanglerja pa so nazadnje z velikimi težavami rešili pred razjarjeno množico. Slednjega se protesti ne primejo, kot je videti bo v bodoče poleg županovanja sedel tudi v DS. Sicer pa moramo DS pohvaliti; med 39 moškimi je tudi 1 (ena) ženska, Lidija Jerkič, ki je celo podpredsednica omenjene v ustanove. Ce to prevedemo, ona predstavlja 2,5 odstotka vseh delegatov, kar je velik prispevek k enakopravnosti spolov. Kdo ve; v naslednjem mandatu bo gospa Jerkič morda dobila še kakšno sotrudnico, da se bo imela s kom pogovarjati v odmorih med zasedanji. Na spletni strani uszs, ki je zelo pregledna in dobro zasnovana, lahko preberete vse o delovanju državnih institucij. Prijetno branje! JoF Pevski zbor Planika nastopa na prireditvi v slovenskem društvu SLOVENIJA, Olofström KULTURNO DRUŠTVO ^ SLOVENIJA O l o f s t r ö m E-mail: slovenij a.olofstrom@telia.com KONCERTI V OLOFSTRÖMU- NASTOPI MoPZ FRANC ZGONIK IZ BRANIKA PRI VIPAVI Predsednik pevskega zbora Primož Hmeljak in Ciril Stopar 26. oktobra je v Olofström prispela velika skupina pevcev iz Branika pri Vipavi in ansambel Korošec iz Postojne in Cerknice. Z letalom so poleteli iz Venecije za Skavsto pri Nyköpingu, naslednji dan pa so si ogledali Stockholm. V Olofström so prispeli z avtobusom v petek popoldne. Ko so se namestili v Holje bungalovih smo jih sprejeli v društvenih prostorih, informirali o življenju na Švedskem in jih postregli z večerjo, ki so jo pripravile naše kuharice, za okajene sladkovodne ribe pa je poskrbel naš poznani ribič Janez Rampre. Podelili smo jim Olofströmski Slovenski glas, plan dela treh dni v Olofströmu in zemljevide mesta ter pokrajine Blekinge. PRVI KONCERT V ŠVEDSKI CERKVI Ker imamo odlično sodelovanje z občino Olofström in Johnnyjem Isakssonom, ki je tam kulturni sekretar smo prvi koncert organizirali v soboto popoldne v švedski protestantski cerkvi, kjer so zapeli latinsko mašo in nato tudi slovenske narodne. Program v cerkvi je napovedovala tajnica društva Sabina Krajnc in obvestila švedsko občinstvo o kulturnem delu slovenskega društva in sodelovanja s Slovenijo. Poslušalci so zelo dobro sprejeli koncert in ga nagradili z aplavzom. Pevski zbor je tokrat vodil študent kompozicije na ljubljanski univerzi Jernej Rustja. VEČERNI VELIKI KONCERT V FOLKETS HUSU V soboto dopoldne so si gostje v spremstvu upravnega odbora ogledali mesto in obiskali mestne trgovine. Po kosilu pa so si ogledali veliko dvorano za nastope, katero so takrat začeli okraševati člani društva. Ansambel Korošec pa je preizkusil ozvočenje, katero je že bilo pripravljeno na odru. Ko naročimo dvorano nam njihovi delavci v dvorani pripravijo ozvočenje in nam namestijo žaromete, da ustrezajo pevskemu zboru. Koncert smo začeli ob sedmih. Dvorana se je začudoma napolnila do zadnjega kotička in prišlo je čez 100 poslušalcev, česar nismo pričakovali. Predsedn ik je prisrčno pozdravil oba prisotna pevska zbora. Najprej so nam zapeli pevci MoPZ Franc Zgonik iz Branika. Nato je na oder prišel pevski zbor Planike iz Malmöja, ki se je zelo lepo predstavil z venčkom slovenskih pesmi. Pevci iz Planike so vsako leto boljši in boljši, se pozna, da veliko vadijo in z veseljem nastopajo pod taktirko njihovega zborovodje Ivana Likarja. Nagradili smo jih z aplavzom in pisano zahvalo. Zborovodja Jernej Rustja in Ciril Stopar Nato pa se je začel drugi del koncerta moškega pevskega zbora iz Branika in odlično so izvedli kulturni program, v katerem so bile otožne pesmi, ki pa so bile zapete zelo kvalitetno. Pevski zbor trenira v zborovodja Miran Rustja, toda na Švedskem je zbor vodil njegov sin Jernej Rustja, ki je šel po očetovih stopinjah in je bil zelo uspešen. Tudi gostom iz Slovenije smo se zahvalili s priznanjem in darili iz keramike v ter knjigo: Slovenci na Švedskem, avtorja Avguštine Budja. Oni pa so nam podarili veliko okvirjeno sliko primorskega slavčka-pesnika Simona Gregorčiča, ki je deloval kot župnik v njihovem kraju. Večer smo nadaljevali s plesom, veseljem, loterijo in vinsko trgatvijo. Bilo nam je zelo lepo pri srcu in čeprav smo trepetali, da nam bo zaradi velikega števila v gostov zmanjkalo hrane za večerjo, se je vse lepo izteklo. Člani so bili tudi zelo zadovoljni z ansamblom Karošec in so nam poudarili, da jih moramo še povabiti. v Čeprav so bili le trije so pa igrali za pet in nas izredno veselili ta trgatveni večer. Pevci so se v nedeljo poslovili in se odpravili po isti poti nazaj, pozno zvečer so nam sporočili, da so srečno prispeli na letališče v Venecijo. Hvala vam in vidimo se morda naslednje leto v Sloveniji. V društvenih prostorih Poslušalci pozorno spremljajo nastopajoče ZAHVALA PEVSKEMU ZBORU IN DRUŠTVU PLANIKA Posebno zahvalo pošiljamo pevskemu zboru in članom društva Planika. Iz srca se vam zahvaljujemo za dvoletno sodelovanje, ko obiskujemo eni druge na prireditvah. Vabljeni spet naslednjo leto na koncert. Slovenska pesem mora odmevati v Malmöju in Olofströmu, zato bodo poskrbeli upravni odbori obeh društev. Hvala vam, prijatelji. LIKOVNI KROŽEK V OLOFSTRÖMU Konec novembra se zaključuje likovni krožek, ki ga vodi Dušanka Belec, namestnica pa je Silvana Stopar. Krožek je vpisan v redno delo ABF-a Blekinge in je pod pokroviteljstvom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Krožek bo nadaljeval svoje delo v sredini januarja 2013. Gostujoči pevski zbor pri muzeju Moški pevski zbor iz Branika pri Vipavi Koncert MoPZ Franc Zgonik OLOFSTRÖMSKI SLOVENSKI GLAS Naslednja številka glasila bo izšla z enomesečno zamudo zaradi bolezni in v dopusta gl. urednika. Številka 77 bo izšla ob Božiču. P L A N D R U Š T V E N E G A D E L A 2012 - 2013 22. decembra, miklavževanje v društvenih prostorih: Tegnervägen 2 v Olofströmu. Začetek praznovanja bo ob 17.00 uri. Starši naj prijavijo svoje otroke na telefon 0457-77185, ker moramo naročiti darila za otroke pri Miklavžu, ki bo letos prišel z zamudo v naše prostore. LETO 2013 16. marca bo Dan žena in občni zbor. 18. maja:balinarsko srečanje 31. avgusta: piknik in srečanje v Barnakälla 19. oktobra:Vinska trgatev in oktoberfest koncerti Miklavževanje bo:14 oziroma 21. decembra Likovna razstava bo ko bomo dobili prostore za razstavo. Ostale prireditve v letu, bodo objavljene šele po dogovoru UO društva. Likovna sekcija: januar- junij: krožek likovne sekcije 3 sobote v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od 14-18.00 ure. Društveni prostori so odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v sobotah od 15.00 ure naprej. Ciril M. Stopar KD Slovenija, Olofström Simon Gregorčič_Köping, 2012-11-22 Dopisi ki prihajajo v časopis Slovensko Glasilo so vredni pogleda in branja, veliko je pomembnih in zanimivih odstavkov, ki pripovedujejo o življenju v Slovencev ter o delovanju društev tukaj na Švedskem. V življenje je vgrajeno v veliko veselih, kakor tudi manj veselih trenutkov. Zal pa v vsakdanjem življenju včasih prevladujejo manj veseli. Z moje strani sem mnenja, da veselje med nami še vedno obstaja, ampak kadar se spomnimo časov, kako nam je bilo lepo, ko smo bili skupaj v velikem številu članov društva, se nam stoži po tistih časih. Zelo se poznajo spremembe namreč ob naših sobotnih srečanjih s prijatelji in znanci, ko ti povedo, kako je hudo kadar ostaneš sam, ali te doleti bolezen ali pa še kaj hujšega. Veliko je stvari, o katerih se žal, sedaj vedno več govori. Prihajamo v obdobje, ko bomo vedno bolj občutili, da nam moči upadajo. Glejte, v mestu Köping se to že zelo pozna. Tudi letošnje leto, ki se počasi izteka, nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Veliko tega se nam je spremenilo, dva zvesta člana društva sta se odselila v rodno domovino Slovenijo. Med nami so tudi nekateri člani, ki jim bolezen ne dopušča, da bi bili z nami v društvu ob sobotah ali pa med tednom. Pogrešamo ljudi, ki smo jih spoštovali, ki smo se z njimi srečevali v vsakdanjem življenju. Bili so nam v pomoč in veselje pri naših aktivnostih v prostorih društva Simon Gregorčič. Veselje, ki smo ga znali skupaj uživati, nam lepša spomine, resničnost pa ostaja, mnoge pogrešamo. Potrebno bo trdno delati in si pomagati, da prebrodimo vse te težke spremembe, ki so nas doletele. v Življenje je pač ena sama borba, delaš, skrbiš, ustvarjaš, a na žalost vse to prav kmalu zapustiš. Misel na to, da smo bili vedno složni, nas bodri. Vedno smo našli moč in skrbeli, da nam je bilo lepo v naši skupnosti. Srčno si želim, da bi ta sloga kot najvišja vrednota ostala pri nas vseh. Tako bomo lažje prenašali spremembe na slabše in si lajšali težke trenutke. Ta številka Slovenskega GLASILA je zadnja v tem letu, zato želim izreči hvala vsem članom društva za lepo sodelovanje skozi leto, hkrati pa želim, da si še naprej ostanemo tako zvesti in da si drug drugemu pomagamo, kolikor bo v naših močeh in v okviru zmogljivosti. Bliža se BOŽIČ in z njim praznovanje, torej želimo vsem društvom, vsem znancem in prijateljem, našemu slovenskemu dušnemu pastirju v Göteborgu, ter Slovenski Zvezi na Švedskem vse lepo ob praznikih, v novem letu pa mir in dobro! Enako želimo vsem, ki v Sloveniji berete Slovensko glasilo, znancem, sorodnikom, prijateljem, naj vam bo lepo! V novem prihajajočem letu 2013 naj prevladuje razumevanje in sreča, zdravje, zadovoljstvo, prijateljstvo in ljubezni obilo. Imejmo v mislih tudi vse bolnike in vse tiste, ki trpijo ali so v kakšnih hudih stiskah, želim, da naj božično voščilo tudi njim prinaša upanje, radost in tolažbo. Naj vam voščila sežejo globoko v srce, naj novi čas prinese vse, kar je staro leto zamudilo, pojdimo srečno uspešno v leto 2013! Želim vam lepe, mirne, zadovoljne praznike, veCi£o zdravja, veselja in upanja v prihajajočem letu. Alojz Macuh, predsednik Obvestilo vsem! December je mesec, ki ga naši najmlajši z veseljem pričakujejo. Vabljeni otroci in starši ter vsi ostali člani in prijatelji v društvene prostore, v soboto, dne 8. 12. 2012 ob 15. uri na praznovanje SVETEGA MIKLAVŽA! Dobrodošli! TESNE VEZI ALFREDA JENSENA S SLOVENIJO Slavist ki je Skandinavcem predstavil Prešerrna Svensk-Slovenska Vänskapsföreningen(Svedsko-slovensko prijateljsko društvo)je v soboto 20.oktobra v prostorih ABF v Stockholmu predstavilo številne prevode slavista Alfreda Jensena. Njegovo bogato delo je veliko pomenilo za vse slovanske narode. Po podatkih je obvladal devet slovanskih jezikov. Za nas Slovence je toliko pomembnejše, ker je bil eden izmed prvih ki je prevedel-prepesnil dela slovenskih avtorjev in napisal številne reportaže za švedske medije. Alfred Jensen je ob svojem potovanju, v letih med 1880 in 1920, skozi večino slovanskih dežel se srečeval s pesniki in pisatelji, navezal z njimi stike in se naučil njihove jezike. Vneto se je poglabljal v posebnosti kultur in njihove izvirnosti predstavljal skandinavskim bralcem. V Sloveniji se je velikokrat ustavil, včasih tudi za daljši čas. Leta 1896 se je na poti s Krete ustavil v Celju in tam preživel nekaj mesecev. Dve leti kasneje pa se je v Ljubljani srečal z Antonom Aškercem in z njim navezal doživljensko prijateljstvo. V tem času je prevedel nekaj Prešernovih pesmi med drugim tudi " O Vrba... in več kitic iz "Krsta pri Savici..."S krajšimi prevodi je predstavil tudi Cankarja, predvsem pa se posvečal prevodom pesmi Antona Aškerca. Do njega je gojil simpatije, ker je bil po njegovem mnenju izjemna in originalna osebnost. Občudoval je predvsem njegove Balade in romance ter lirske in epske poezije, kar je posebno poudaril v nekrologu ob Aškerčevi smrti. Poleg omenjenih avtorjev pa so ga navduševale Gregorčičeve pesmi. Jensen je ob svojih številnih obiskih naših krajev, mnogo let živel na Dunaju, prepešačil velik del naše dežele in tako spoznal ljudi, dialekte in običaje. France Prešeren Anton Aškerc Alfred Jensen V zahvalo za njegovo misijonarsko delo je Mestna občina Ljubljana leta 2004 na predlog Slovensko-švedskega društva v Ljubljani in ob obiku švedskega kralja in kraljice v Ljubljani poimenovala Jensenovo ulico, občina Celje pa je leta 2008 postavila Jensenu spominsko ploščo in to ob doprsnem kipu Antona Aškerca v Vodnikovi ulici.Ob tej svečanosti so bili prisotni Jensenovi potomci, namestnik ambasadorja Kraljevine Švedske, predstavniki slovenskih in celjskih kulturnih organizacij ter številčna mladina. Tudi kulturno popoldne v prostorih ABF je potekalo v podobnem vzdušju. Dvourni program je bil pester in bogat. V malo pretesnih prostorih se ga je udeležilo preko 80 ljubiteljev literature raznih narodnosti. Prireditev je potekala v švedščini, nekaj del pa je bilo prebranih v slovenskem , srbskem, poljskem in ruskem jeziku. Za bogato raznovrstnost se moramo zahvaliti Jensenovim potomcem in sorodnikom, Ilji Sijariču, recitatorjem, pevkama/kitaristkama in pa pripravljalnemu odboru. Thunberg, prapravnukinja Jensena bere Jensenovopesem "Pä Lovtjen i Montenegro". Ellen Thunberg, prapravnukinja Jensena bere pesem "hunden" od Turgenjeva v prevodu A.Jensena Kitaristki Danni Strazar in Linnea Ahl Poslušalci Ilja Sijaric, ki govori o Jensenu kot pisatelju, prevajalcu in publicistu; Rolf Thoren, vnuk Jensena, ki govorti o življenju svojega dedka Jensena ter Ronny Colner, Marina Thunberg, pravnukinja Jensena in Lojze Hribar- koordinatorji prireditve; Foto: Lea Nakrst Tekst: Lojze Hribar [REPORTAŽE; ZANIMIVOSTI REPORTAGE; AKTUELLT n Romanje v Einsiedeln Švica! Skupinska slika Marijino svetišče Pred letom dni nas je skupina švicarskih romarjev, večina slovenskega porekla, z njihovim duhovnikom, gospodom Davidom Taljatom, obiskala v Göteborgu. Skupna večerja in klepet je kar prehitro minila, kajti zjutraj je bilo treba zgodaj na pot. Skupaj z nami so poromali na naše vsakoletno Binkoštno romanje v Vadsteno. Prisrčno so se poslovili od nas in nas povabili na njihovo romanje v Einsiedeln v Švico na Slomškovo nedeljo, na katero tudi oni vsako leto poromajo v mesecu septembru. Ravno letos praznujemo 150-letnico Slomškove smrti, zato se nas je peščica iz Göteborga podala na pot in se udeležila romanja tudi z njimi. Nekateri se pač zaradi raznih vzrokov niso mogli odzvati povabilu. Prav prisrčno nas je pričakal gospod župnik David Taljat, ki skrbi za svoje ovčice širom Švice, in nam rezerviral ugodno prenočišce. Po njegovim zaslugah in močeh smo doživeli prekrasne dneve in samo romanje je bilo nekaj izrednega. Ob prihodu v Einsiedeln se nas je lepa skupina zbrala, da najprej opravimo križev pot. Sama pot se je vila ob cerkvi in samostanu, vse više navzgor v hrib skozi gozd. Ob vsaki postaji smo poslušali čustvene prošnje ljudi, ki so prosili Boga za zdravje in da bi bili uslišani in rešeni iz življenjskih stisk. Čudovit razgled nas je objel na vrhu zadnje postaje, odkoder se razprostira cela Benediktinska opatija v Einsiedeljnu. Pot nas je hitro vodila nazaj do cerkve, kje smo imeli slovesno mašo. Sama cerkev s samostanom je ena najlepših stvaritev baročne arhitekture na svetu. Notranjost cerkve je osupljiva. Cerkvena ladja je poslikana z baročnimi freskami in pozlačenimi štukaturami. Čez 800 romarjev iz Švice, Liechtensteina, Nemčije, Avstrije, Slovenije in naša malenkost iz Švedske, smo napolnili cerkev. Pod donečimi orgljami se je vil sprevod v cerkev, lepo število mož v narodnih nošah z banderami, kakor tudi žene in dekleta je dalo slovesen začetek. Nato je lepo število duhovnikov z škofom nadaljevalo procesijo k oltarju. Sveto mašo je vodil upokojen škof Metod Pirih. Slovesna maša ob spremljavi pevskega zbora iz domovine in z domacimi pevci na koru je res dala vsakemu romarju občutek, da smo ena sama velika krščanska družina. Po maši so se nadaljevale litanije v cerkveni kapeli ob kipu črne Marije, katera naj bi imela čudežno moč. Nato je sledilo fotografiranje romarjev na ploščadi pred cerkvijo za spomin. Pevci iz Vavte vasi Slovenija Kvartet Slavčki Zabavni del romanja se je odvijal v Dorfzentrumu. Ko smo se okrepčali so sledili nagovori, med drugimi tudi predstavniki Slovenske vlade. Vso priznanje gre g. Davidu, ki je z svojo spretnosjo izvrstno izvedel program. Mešani pevski zbor iz Vavte vasi na Dolenjskem nam je z zvenečimi glasovi polnil duše z narodnimi pesmimi. In že je nastopil čas slovesa od romarjev in lepega srečanja. Preostale dneve našega bivanja v Švici smo pod okriljem g. Davida doživeli marsikaj lepega in obiskali zanimive kraje, kot so gora Pilatus (2132m) kjer zobata železnica pelje na vrh in nudi čudoviti razgled, nato Renski slapovi in otok cvetja Mainau, sami čudoviti kraji. Tudi pokrajina Appenzell je zanimiva z svojo neokrnjeno naravo, znana po kmečkem turizmu in izvrstnimi siri.Tudi švicarska arhitektura je izredno zanimiva. Živobarvno poslikane hiše okrasene reliefnimi rezbarijami, dajejo poseben vtis. » pri renskih slapovih, Švica Kapelica s kipom ČRNA MARIJA Na koncu bi se v imenu nas vseh zahvalile za lepe preživete trenutke našemu gospodu in fotografu Zvonetu, njegovem bratu Zdenku in Eriki, a še posebno pa gospodu Davidu Taljatu, ki nam je omogočil in nudil vse ugodnosti našega bivanja v Švici. Bog naj Vam mnogokrat poplača. Marija Perovič; foto M. Lajšič, M. Perovič BORUT PAHOR, novi predsednik Republike Slovenije za naslednjih pet let ■ Politična desnica se je odločila za tistega, ki je po njenem manjše zlo. Janša: Volitve so končane, upam, da bo napetost popustila Janez Janša: To je odličen in prepričljiv izid. Foto: BoBo Premier Janša, ki je šel prvič volit "proti", napoveduje predlog za spremembe političnega sistema. Kučan upa, da bo Pahor državo vodil po načelih, na katerih je nastala, Lukšič pa meni, da bi Pahor moral zamrzniti članstvo v SD-ju- Janša je glasoval "proti" "Prvič, odkar so v Sloveniji svobodne volitve, sem šel nanje zato, da glasujem proti. Upam, da bomo danes v Sloveniji dobili novega predsednika republike, ki bo bolj povezovalen, ki bo sposoben institucije spodbujati v sodelovanju in k preseganju težav, ki so znatne," je ob oddaji svojega glasu dejal predsednik države Janez Janša. Volilni izid je označil za odličen in prepričljiv. Zahvalil se je Pahorju, ker je v soočenjih govoril tudi stvari, ki niso popularne, a so potrebne, in je kljub temu dobil podporo volivcev. " Treba je izreči zahvalo tudi odhajajočemu predsedniku Türku za vse, kar je dobrega storil v svojem mandatu." Nizka volilna udeležba po njegovih besedah ni dober znak, politika jo mora vzeti izjemno resno in predlagati korake, ki bodo povrnili zaupanje, da je mogoče težave reševati prek demokratičnih institucij. Napovedal je tudi predlog spremembe političnega sistema. " Volitve so končane, upam, da bo napetost, ki je dodatno vnašala nervozo v državo, nekoliko popustila in da bomo vsi, ki se trudimo za izhod države iz krize, dobili nekaj manevrskega prostora za normalno delo," je dodal. Kučan: Prepričala jih je Pahorjeva vizija funkcije V Türkov štab je prišel prvi predsednik slovenske države Milan Kučan, ki je zmagovalcu čestital in dejal, da je pač "v večji meri prepričal ljudi v svojo vizijo predsedniške funkcije". Izrazil je upanje, da bo državo vodil v skladu z vrednotami in načeli, na katerih je samostojna Slovenija nastala. Uresničevanje Pahorjeve vizije pa bo "teklo v pogojih, ki jih je razbrati iz zdajšnjega razpoloženja državljanov," je še dejal Kučan in dodal, da je to tudi težava vlade, ki se je na proteste do zdaj odzivala na "popolnoma neprimeren način". Kučan se ne strinja, da je bil Danilo Türk (njega je sicer podprl) razdvajajoči predsednik. Dejal je, da "predsednik ne more biti molčeča figura" in če je Türk mislil, da zadeve niso v redu in je to povedal, mu to šteje v dobro. Reakcija vlade oa je drugo vprašanje, tudi vprašanje demokratičnih standardov, ki se v tej državi še niso uspeli uveljaviti, je prepričan. Jankovic: Težava je, kaj se lahko dogovorimo Zoran Jankovic, predsednik PS-ja, ki je podprl Danila Türka, je čestital Pahorju za zmago in v zvezi z njegovim predlogom, da bi morala Zoran Jankovic in Janez Janša sesti za mizo in se pogovoriti, dejal, da ni težko z Janšo sesti za mizo, ampak problem je, kaj bi se lahko dogovorili. Znova je poudaril, da so ukrepi vlade napačni. Rezultat volitev je komentiral z besedami, da "imamo novega predsednika, želim mu vse dobro, predvsem zaradi razvoja naše države." Govorice, da bi ga lahko Türk nadomestil na čelu stranke je zavrnil in dejal, da se za svoje mesto ne boji, saj je stranko pred letom dni ustanovil s "tistimi, ki so ustanavljali neko novo smer v Sloveniji". Kot župan tudi ne vidi povezave s Kanglerjev, saj se "svojih someščanov ne boji, želi z njimi razpravljati," bil pa je tudi na protestih. Počakal bo na njihovo mnenje in se potem odločil, je dejal. Pribac: Protesti niso povečali udeležbe Igor Pribac iz Türkova štaba pa je v prvi izjavi poudaril, da je izid neugoden, a da ni nepričakovan, saj so ga v prejšnjih dneh že napovedovale nekatere napovedi. Je pa opozoril na nizko volilno udeležbo: "Protesti so imeli nasproten učinek in so povečali malodušje." "Imeli smo opraviti z volitvami, ki so se odvijale v znamenju televizijskih in časopisnih soočenj. Na teh soočenjih je Borut Pahor bleščeč kandidat. Sam si lahko želim, da bi bil vsaj približno tako dober tudi kot predsednik," je še dodal. Lukšič: V državi se ne da več kupiti volitev Zadovoljstva pa ni skrival predsednik SD-ja, ki je na tem mestu nasledil Pahorja, Igor Lukšič. Je pa poudaril, da so se morale najprej zgoditi spremembe v SD-ju, da je zdaj lahko Pahor dosegel tak rezultat. "To je bilo potrebno, da smo se organizirali in Boruta Pahorja v demokratičnem postopku podprli. Kar je sporočilo volitev, je to, da se danes v naši državi ne da več kupiti volitev." Sicer pa meni, da bi Pahor moral zamrzniti svoje članstvo v stranki. "Ne želim si, da bi bil predsednik nekdo, ki bi strankarsko prepričanje postavljal pred državo," je dodal. •s/ v Žerjav: Zmagala je Pahorjeva vizija "Čestital bi novemu predsedniku republike. Volivci so dali pomembno sporočilo, da je čas, da politiki stopimo skupaj. Prav gotovo je zmagala Pahorjeva volilna vizija, ko je govoril o povezovanju in vlival pozitiven duh. Upam, da nas bo popeljal v boljši jutri," je povedal predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Matej Tonin, podpredsednik NSi-ja in vodja strankine poslanske skupine, pa je dejal, da Pahorjeva zmaga pomeni konec konfliktni politiki, ki jo je predstavljal Türk. Virant: Treba je pokazati, da se lahko tudi dogovorimo Predsednik parlamenta in Državljanske liste Gregor Virant je dejal, da je vesel Pahorjeve zmage, saj gre za zmago sredinske, pozitivno usmerjene politike. Dodal pa je, da je tudi nizka volilna udeležba sporočilo, ki pravi, da so ljudje s stanjem v državi nezadovoljni, kar morajo po litiki, tudi novi predsednik, upoštevati oziroma "sami pri sebi predelati in potegniti zaključke". Ljudem je treba pokazati, da smo se sposobni tudi kaj dogovoriti, je dodal. Erjavec pričakuje dobro sodelovanje Po mnenju zunanjega ministra in predsednika DeSUS-a Karla Erjavca ima Pahor vse nastavke za dobrega predsednika republike, ker je precej "širok" in bo lahko povezal levo in desno politično opcijo. " Vemo pa, da v Sloveniji potrebujemo dogovor, kako iziti iz krize, katere ukrepe sprejeti, katere zakone, kako varčevati, da bomo izšli iz krize. In tukaj lahko novi predsednik republike Borut Pahor veliko postori, kot mediator med levico in desnico," pojasnjuje. Kot zunanji minister pričakuje, da bosta s Pahorjem dobro sodelovala na področju zunanje politike. Zekš: Pahorjeva izvolitev bo prispevala k umiritvi Podpornik Pahorja in nekdanji minister Boštjan Zekš vidi Pahorjevo izvolitev kot znak, "da se lahko levi in desni, takšni in drugačni združijo ob enem kandidatu". To bo lahko prispevalo k umiritvi napetih razmer v državi, Pahorjeva izvolitev pa bo obrnila trend, ko državi nihče več ne verjame. v Sturm: Pahor prepričal s svojo iskrenostjo Na izide volitev se je odzval tudi predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, ki je dejal, da je izid pričakovan, saj je Pahor očitno volivce "prepričal s svojo iskrenostjo, da si bo prizadeval za skupen pristop, da bo skupaj v sodelovanju z vlado poiskal pot iz sedanje situacije". Na vprašanje, ali je torej tako kot premier Janša "glasovalproti", je Šturm dejal, da so volitve vedno izbira, kjer se odločiš za tisto, ki pokaže boljšo pot za prihodnost, kar prekine slabo tradicijo in vezi, ki so se spletale v krogih iz ozadja. Tem je bil Danilo Türk po Šturmovem mnenju precej naklonjen. v V ŠOS: Mladi želimo biti del rešitve "Želimo si figuro, ki bo iskrena, poštena, ki bo zagovarjala ljudstvo in ne toliko dnevne politike. Nekoga, ki bo opozarjal na položaj mladih in širil sporočilo, da želimo biti mladi del rešitve, ne pa del problema," se je na izide volitev odzval Mitja Urbane, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Cerkveni dostojanstveniki o veliki odgovornosti "Upamo, da si boste kot predsednik po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi prizadevali za pravična gospodarska in socialna razmerja in za uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med njimi tudi za pravico do svobode vesti oziroma veroizpovedi," pa Borutu Pahorju v imenu RKC-ja sporoča nadškof in metropolit Anton Stres, ki je dodal, da bodo škofje in verniki z molitvami in dejanji podpirali Pahorjeva prizadevanja za spoštovanje ustavnega reda in za blaginjo Slovenije. Tudi evangeličanski škof Geza Erniša je čestital novemu predsedniku. "Razlika je malce presenetljiva, a treba je spoštovati to, kako so ljudje glasovali. Tako velika podpora novemu predsedniku pomeni veliko odgovornost." Zahvalil se je tudi Danilu Türku za lepo sodelovanje z njihovo Cerkvijo. Ana Svenšek, Aleksanda K. Kovač Odzivi na volilni izid: Upanje, da bo to sprememba na bolje 2. december 2012, Ljubljana - MMC RTV SLO ANICA MARAS IN MARIJA PEROVIC Aničino grozdje in Marijin paradižnik; Kako zapeljivo je videti! Pridni sta, deklici, ki vse to pridelata. KULTURA KULTUR Jul i Sverige Att fira jul är en uraldrig tradition som utspelar sig i slutet av december. Denna tradition har flera olika ursprung, dels är det den förkristna julen, som firades i Norden före kristendomens intag. Dels den kristna julen som är till minne av Jesu födelse, det är denna händelse som flest människor förknippar med julen. Numera firas även julen sekulärt av manga, vilket innebär att den har fa religiösa inslag och är mer centrerad kring julklappar. Den kristna julen firar man den 25 december till minne av Jesu födelse fram till trettondagen den 6 januari. Ärstiden för Jesu födelse anges inte i evangelierna, men i Lukasevangeliet pekas det pa att arstiden var manaderna da herdarna var ute och vaktade far. Detta gjorde man under sommarmanaderna, vilket gör att den exakta tidpunkten för Jesu födelse faktiskt inte är känd. Ordet jul kommer fran namnet pa den nordiska hedniska midvinterfestivalen julblot, som hyllade midvintern da dagarna var som kortast och nätterna var som längst. Jultraditioner breder sig ut över stort sett alla begivenheter under julen. Oavsett om vi äter, dricker, besöker vänner, handlar, sjunger eller arbetar kan jultraditioner bringas in. Mat: Pa julafton äts det skinka, köttbullar och sill. Det äts risgrynsgröt eller Ris a la Malta till efterrätt. Under juldagarna äts söta saker i form av pepparkakor, kola, knäck, marsipan, choklad, godis och sa vidare. Dricka: Enligt manga svenska traditioner dricker man mest glögg fram till jul, antingen med eller utan alkohol. Den danska traditionen med att dricka julöl är ocksa väldigt utbredd. Under middagen skalas det med snaps, och under julklappsöppningen dricker de vuxna ofta öl, cognac, kaffe eller portvin. Stilla natt är en traditionell julsang som finns pa manga sprak: Stilla natt, heliga natt, allt är frid, stjärnan blid skiner pä barnet i stallets strä, och de vakande fromma tvä. Kristus till jorden är kommen, Oss är en frälsare född. Stora stund, heliga stund, änglars här gär sin rund kring de vaktande herdarnas hjord. Rymden ljuder av glädjens ord: Kristus till jorden är kommen, Eder är frälsaren född. Dvajset let petja Družine Galič Jubilejni koncert ob 20-letnici v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu. Začelo se je pravzaprav že davnega avgusta 1988, ko je takrat sedemletna Katarina Galič s staršema in teto, ki smo sestavljali pevski tercet Ansambla Slovenija, posnela dve božični pesmi. Glasbeni projekt Glej zvezdice božje je postal prava uspešnica in štiričlanska zasedba ga je kar nekaj zim zapored predstavljala na koncertih po vsej Sloveniji. Najmlajši član družine, Marko Galič, letnik 1986, je v svet glasbe vstopil še bolj zgodaj: leta 1992 je debitiral s solističnim posnetkom skladbe, v kateri se je simbolično spraševal: »Sem res premajhen? Tudi jaz bi pel z vami!« Pa so poskusili: štiriglasno, ob spremljavi citer in orglic. Po nekaj priložnostnih nastopih v letu 1992 so konec naslednjega leta prejeli kar dvoje povabil z RTV Slovenija - na radijsko oddajo Koncert iz naših krajev in na televizijsko oddajo Po domače. Novonastali skupini, ki se je preprosto poimenovala kar Družina Galič, so se s tem odprle poti v medije in predvsem na številne koncertne odre po Sloveniji ter tudi na tujem. Ko je leta 1997 Ansambel Slovenija prenehal z aktivnim delovanjem, je Družina Galič prevzela del njegovega repertoarja, in sicer predvsem izvajanje ter snemanje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Že istega leta je na plošči in kaseti izdala štirinajst slovenskih božičnih pesmi pod skupnim naslovom »Božični večer z Družino Galič«, leto zatem izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi, malo pred koncem tisočletja pa še izbor pesmi s pretežno versko vsebino. Kar zadeva nastope, je Družina Galič doživela svoj prvi vrhunec, ko jo je na enomesečno turnejo po Av-straliji povabilo slovensko društvo Triglav & Panthers iz Sydneyja. Uspešno je nastopala tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in v Veliki Britaniji. Po svoji četrti plošči, na katero je uvrstila tudi nekaj avtorskih pesmi, se je podala še na drugo turnejo po Avstraliji, svojo diskografijo pa zaokrožila z verjetno najimenitnejšim projektom, ploščo »Pesmi za vse čase«, posneto v živo, na enem od številnih koncertov v Sloveniji. Zadnja leta nastopajo samo še ob posebnih priložnostih in seveda precej manj kot v prvem desetletju svojega delovanja. Jubilejni koncert ob 20-letnici so pripravili 18. oktobra letos v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu, središču občine, kjer živijo od leta 1992, torej od prvih dni svojega skupnega glasbenega delovanja. Leto jubilejev Jožeta GaličaJože Galič je začel svojo pevsko kariero kot drugi basist v Moškem pevskem zboru KUD Študent Maribor, ki se je leta 1974 razširil v mešani zbor, danes poznan pod imenom APZ Maribor. Leta 1976 je ustanovil svojo prvo narodnozabavno skupino, že naslednje leto pa Ansambel Slovenija, ki je bil dejaven vse do leta 1997, ko sta njegovo delo prevzela še zdaj delujoči skupini, Družina Galič ter studijski ansambel Jože Galič & Glasba iz Slovenije. Pol stoletja igranja na orglice Že kot sedemletni deček je Jože Galič dobil od staršev v dar prve orglice, na katere se je sam naučil za silo igrati že v nekaj dneh. Kdo bi si takrat mislil, da bo kasneje s tem malim instrumentom prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah štirih celin in si z njim celo nekaj let služil kruh! »Vseskozi me je privlačila harmonika, ki pa sem jo dobil šele pri šestnajstih letih, ko je bilo za začetek glasbenega šolanja že precej pozno,« se svojih mladostnih želja spominja Jože, ki ne pozabi poudariti, da je za njegovo kasnejšo usmeritev v glasbi »kriva« njegova žena, ki mu je, ko sta se kot fant in dekle poznala le nekaj tednov, odločno svetovala, naj se kot vodja ansambla raje posveti le orglicam in petju. »Če ne bi imeli izvirne zasedbe s citrami, violino in orglicami v glavnih vlogah, bi bila naša pot veliko lažja, a obenem kratkotrajna in neopazna,« pravi Jože Galič, ki težko harmoniko zdaj že nekaj časa uporablja le še kot pripomoček pri ustvarjanju svojih avtorskih skladb. Od tistega davnega leta 1976, ko se je začela rojevati njegova prva uspešnica Ljubezen in orglice, se jih je nabralo že več kot petsto. Pesmi slovenske dežele Da je dober poznavalec slovenske narodnozabavne in ljudske glasbe ter dogajanj v obeh, so najprej opazili v uredništvu revije Stop, za katero je Jože Galič v obdobju 1990-1996 napisal blizu tristo obsežnejših člankov. Od leta 2000 je sodelavec Delove priloge Vikend, od letos piše za spletni časopis Odzven, ki ga izdaja Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC), že več kot desetletje pa je tudi sodelavec revij, namenjenih Slovencem izven meja domovine. V zadnjem letu je to revija Slovenija danes, za katero piše članke o slovenskih glasbenikih različnih žanrov, pa naj bodo ti iz Slovenije, zamejstva, zdomstva ali izseljeništva. 31.10.2012 | Blanka Markovič Kocen Poslano: Olga Budja Priznanje ambasadorju znanosti dr. Juretu Piškurju, profesorju molekularne genetike na univerzi v Lundu. Dr. Jurij Piškur, slovenski ambasador znanosti Foto: Wikimedia Commons - Creative Commons-BY-SA 3.0 Prof. dr. Jure Piškur, celjski gimnazijec, diplomant Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani že več kot 25 let deluje in živi v tujini. Leta 1988 je doktoriral na Avstralski narodni univerzi v Canberri. Po vrnitvi v Evropo je ustanovil svojo skupino na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu. Od leta 2004 deluje na Švedskem kot profesor molekularne genetike Univerze v Lundu. Glavna raziskovalna področja prof. dr. Piškurja so metabolizem gradnikov nukleinskih kislin, zdravljenje raka, primerjalna genomika in molekularna evolucija kvasovk. Prof. dr. Piškur je objavil več kot 120 znanstvenih člankov, tudi v najuglednejših znanstvenih revijah. Med njegova najpomembnejša odkritja spadajo odkritje encima multisubstratne deoksiribonukleozid-kinaze, razvoj kvasovk kot modelnih organizmov in postavitev hipoteze o neenaki evoluciji podvojenih genov in evoluciji kvasovk. M % % * * t V vV f* M 11,11 I I f > i i/ Pri njem se je v tujini usposabljala vrsta slovenskih raziskovalcev in študentov. V zadnjih dvajsetih letih redno obiskuje Slovenijo, kjer je imel številna predavanja v raziskovalnih organizacijah ter na konferencah. Posebej intenzivno sodeluje z Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo ter Univerzo v Novi Gorici, kjer je od leta 2010 delno zaposlen kot redni profesor. Prof. dr. Piškur je član Odbora za znanost pri Svetu za Slovence po svetu, ki je posvetovalno telo pri Vladi Republike Slovenije. R. D., Delo.si pet, 23.11.2012 VEDENJE ---4 Joj, kaka reč je bla tedi! Tršica u šoli je bla huda, mama me je štrafala, ate so se smejal, pa drug ldi tudi. Takle je blo: Žlahta je pršla na obisk, kadar se jim je lubl. Iz Cjela, Velenja, Šstanja i.t.d. Žlahta je bla po mamini stran in jih ate ni biu preveč veseu. Kadar se je šlo za kakšn del, jih ni blo blizu. Prnesl niso neč, a odnesl pa od špeha in jajc, kar jim je mama naskrivej dala. Ate se je repenču. Pa tist, de niso neč prnesl ni blo čist res. Mi pauerski otroci smo bil vesel ponucanih oblačil, ki smo jih poirbal po sestričnih. Ko je ate to vidu in, ko je šlo mal cajta, je bil kar bolše vole. Mama je ponudla na mizo, kar smo mel pr hiš, ate je pa prnesu vina iz kiudra. Usi u žlaht so bli odlični peuci in ni doug trajal, da se začel pojet. Sosidi so se posedl za plotovi in poslušal. Pesem za pesmjo z zbranim glasovi od soprana do atovga basa, pa še mi otročad smo zraven čivkali. Ko se je stemnil, pa žvat je bla pofutrana, se je ciu zohn prestavu noter u hišo. Nas tamare so kar na peč nagnal, ko smo bli tam najmej napot. Tam smo tud prespal, ko je žlahta nucala postle, pa špampete. Mel smo pa eno teto Mico, ko je bla še posebej hejcna. Znala je na kommando prdnt, pa zmerej je vedla kej nouga, da so se usi do souz nasmejal. Bla je od vojne sem udova, a delala je pa pr Strmecki. Tak je blo tudi tist večir. Ko so zapojal : Jaz pa pojdem na Gorenjsko, pa ko so pršl do kitice:...ti boš pa doma ostala, je pa teta pridala:...suho žemlo ribala...Joj kak so se usi režal! Babnce so kar cville od smiha. Pol so usi še enkrat zapojal po jejnim muštru. Pa se spet smejal,da je usim kar sape jemal. Ob toti uri bi jaz že mogla spat, a na ušese sem mogla use ulečt, kaj pa vi mislte, drgač ne bi za nič važnga vedla, kar se po svet godi! Pa še eno in drugo mi je v ušese prletelo. Joj kolk nouga je blo za čut! Al tista kitica.ti boš pa doma ostala, suho žemlo ribala. ja, to si je pa blo vredn zapomnt. Tak je pršu pondilk in jaz se ponudm u šol, da zapojem eno pesm. Ko sm tolk sitnarla mi je le tršica učitelca dovolila, da zapojem eno pesm. Jaz se važn postaum pred tablo in začnem pojat. Od kraja ni blo neč posebnga. Ko pa pridem do tistga besedila, so nektiri ugovarjal, da tak ta pesm ne gre, drugi so se pa le začel smejat, nakar me tršica zagrabi za ramo in me porine u kot. Zdej so se usi orng začil smejat. Tršica je use ostr ukregala, jaz bom mogla po pošol ostat za štraf. Naša mama je čula od drugih frocovjih, da jaz pošol sedim in, ko pridem domu, ni neč uprasala zakaj al kok, dobila sem jih en par po ušesih in za štraf sem mogla pri zajcih kidat. Par dni zatim je biu roditelski sestank. Ate je šou tej. Domu je pršu, pa se kar naprej smeju. Ko ga je mama uprašala, da kok je blo, je sam reku: ti pa tvoja žlahta. Drug dan sem se mal sajhala tršico učitelco, a je dan minu brez da moram u kot. Ko sm pa iz šole šla domu, so me pa vaščani ustaulal pa me fetal, da tisto zapojem. So na roditelskem sestanku zvedl, kaj sem ga jaz ušpičla, sej je učitelca pred usim povedla za mojo oslarijo. Pa so se usi starši orng presmejal, a one si pa tršica le ni upala krigat. Ja, sej neviš, kok se svit suče, enkrat se ti smejijo, drugič tepejo, a jaz pojem z uso sapo, vesela, da se nekateri zastopjo na tisto moderno Celjsko petje. Tole je blo u prvem razredu. Ko sm dobila izkaz, je pisal VEDENJE---4. Velka sramota za enga dekleta od pobužne in orng familje. Velk velk let niso ldi pozabl na toto pesm. Niso pa vedl, da več, ko jo pojem, da se ldi smejijo, več jih dobim doma za kazn. Ugante, kaj mi je bol pasal. VOKALNI TERCET SESTRE BUDJA ter PEVSKI ZBOR PLANIKA Leto nastanka 1968 (v zvezi z ustanovitvijo slovenskega društva TRIGLAV) Zvrst: ljudska glasba, narodnozabavna glasba; Zasedba: vokalna zasedba Biografija: Vokalni tercet Sestre Budja nastopa kot samostojni izvajalec ljudskih in umetnih pesmi ali v sodelovanju z narodno-zabavnimi sestavi, predvsem kot tercet ansambla Lastovke. Tercet sestavljajo Gabrijela, Avguština in Olga. Pojejo predvsem v slovenskem jeziku pa tudi v švedščini, s spremljavo ali brez. Sestre Budja izhajajo iz glasbene družine. Oče je bil tudi ustanovitelj prvega slovenskega kulturnega društva na Švedskem, katerega cilj je bilo ohranjanje slovenskega jezika in slovenske kulture in glasbena dejavnost in v okviru društva je Tercet pogosto nastopal na slovenskih prireditvah na Švedskem. Sestre Budja so posnele pet zgoščenk, štiri v Sloveniji in eno na Švedskem. Za svoje delovanje na kulturnem področju so leta 1986 dobile priznanja Slovenske izseljenske matice, leta 1998 Slovenske katoliške misije na Švedskem, leta 2000 slovenskega veleposlaništva v Stockholmu, leta 2001 Ministrstva za zunanje zadeve RS, Urada za Slovence po svetu, leta 2002 pa Slovenske škofovske konference v Ljubljani. Leta 2000 so prejele tudi kulturno štipendijo mesta Landskrona. Na spletu YOU TUBE lahko prisluhnete nekaterim skladbam v izvedbi terceta SESTRE BUDJA na naslovu: You Tube Sestre Budja ali SYSTRARNA BUDJA Sestre Budja - Olga, Avguština in Gabrijela - s Cito, Katarino in Markom Galič Pevski zbor Planika, Malmö, je bil ustanovljen v okviru istoimenskega društva PLANIKA z namenom, da ohranja slovensko glasbeno kulturo in pesem. Na sliki med nastopom v Olofströmu 2011. Nekaterim skladbam v izvedbi pevskega zbora Planika ob proslavitvi 35-letnice zbora 2012 lahko prisluhnete na spletnem naslovu: You Tube 35 let pevskega drustva planika 2012 Izbor in predstavitev: A. Budja Pisatelju Alojzu Rebuli podelili italijanski častni viteški red za zasluge Tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti je aprila o Alojzu Rebuli dejal, da je s svojim literarnim delom, a tudi s svojo zavzetostjo svetel zgled za današnjo mladino. Foto: BoBo Na strani Slomedia.it so že pred meseci visoko priznanje pisatelju označili kot potrditev pozitivnih sadov, ki jih rojeva projekt Rebula. Tega je izvedla Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta v sodelovanju z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, zato da bi italijanska javnost temeljiteje spoznala delo tržaškega pisatelja in po njem tudi slovensko narodno skupnost ter sploh slovensko kulturo. Foto: BoBo Drugo najvišje državno odlikovanje v Italiji 17. oktober 2012 Trst - MMC RTV SLO/STA Tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli so na današnji slovesnosti na tržaški prefekturi podelili veliki častni viteški red za zasluge za Republiko Italijo. Odlikovanje je Rebuli v imenu italijanskega predsednikaGiorgia Napolitana izročil tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK)Alessandro Giacchetti. Napolitano je Rebulo za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo imenoval ob dnevu republike 2. junija letos. Gre za drugo najvišje državno odlikovanje v Italiji na področjih kulture, gospodarstva, javnega ali človekoljubnega dela. Začel s poezijo, a se posvetil prozi Delo Alojza Rebule je deležno vse več predstavitev in odmevov v italijanskem tisku, konec marca pa so mu v Rivi del Garda za roman Nokturno za Primorskopodelili književno priznanje Maria Rigonija Sterna. Na začetku aprila mu je med srečanjem v tržaški vladni palači v imenu italijanskih oblasti čestital tržaški prefekt in vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Alessandro Giacchetti. Leta 1924 rojeni pisatelj Rebula se je kot pripadnik slovenske manjšine kljub dvojezičnosti odločil za ustvarjanje v slovenščini. Začel je s poezijo, a se je kmalu v celoti posvetil samo prozi. Že njegova kratka proza je napovedovala nekatere poteze pisateljevega nadaljnjega ustvarjanja. V njej se je uveljavljal Rebulov intelektualizem, ki si prizadeva preseči osebno, pa tudi narodnostno tesnobo in negotovost ter se posveča univerzalni bivanjski in duhovni tematiki s pečatom slovenstva, zlasti tržaškega. V Rebulov bogat ustvarjalni opus med drugim sodijo dela Devinski sholar, Klic v Sredozemlje, Senčni svet, V Sibilinem vetru, Divji golob, Kačja roža ter Cesta s cipreso in zvezdo. Je član SAZU-ja in Prešernov nagrajenec. Na isti slovesnosti v Trstu sta odlikovanji viteza Republike Italije prejela še Marija Besednjak kot dolgoletna krvodajalka in prostovoljka združenja Brez meja ter Marko Pisani kot župan občine Repentabor in podpredsednik zadruge Naš Kras. B. Ti. Zahvala in pohvala to Drage mi sestre BUDJA! Danes, na poti na Ptuj, sem v avtomobilu poslušala vaš CD, ki si mi ga poklonila, Gustika. In to sem poslušala vaše BOŽIČNE PESMI, Julpärlor. Verjemite, da sem dobila solzne oči, tako sem se vživela v vaše čudovite glasove!!!!! Kot da mi je vaše pesmi sam BOG dal ravno pred Adventom! Mislim, da jih bom poslušala vsak dan. Tudi sama sem danes zraven pritegnila, kolikor sem znala!!! LEPA GLASBA IN SLIKE !!! Vso priznanje za krasna besedila, ki so na vašem CD Božičnih pesmi, nisem še nikjer slišala teh ali podobnih čudovitih besedil!!! Sedaj, v času Adventa, bom uživala ob vaših glasovih. Ker veste, da sem za šale in hece, vam v zahvalo pošiljam OLUPE, pa čeprav samo na sliki !!! Lepo mi bodite in še veliko lepih pesmic vam iz srca želim! Anica iz Lenarta v Slovenskih Goricah! ki so ki so Hvala, Anica! Veseli nas, da so ti naše pesmi všeč in da si nam to tudi povedala. Vesele praznike tebi in tvojim, želijo sestre Budja - Olga, Gusti in Jelka! 52 Hollywood nagradil Jožeta Možino Dokumentarec gledalca že na začetku postavi na veliko smetišče, kjer živijo in delajo najnižji . ^ sloji prebivalstva, in spremlja Pedra Opeko, ki je s svojo organizacijo poskrbel, da več kot 23 ' tisoč nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev živi v urejenih naseljih s šolami, vrtci in igrišči. S - ' \ ^ Foto: RTV SLO Nov uspeh za dokumentarec o Pedru Opeki 2. oktober 2012 Ljubljana - MMC RTV SLO Režiser filma Pedro Opeka, The Friend of the Poor (Pedro Opeka, Prijatelj revežev) Jože Možina je na festivalu ITN v Hollywoodu prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov. Dokumentarec predstavlja delo in osebnost karizmatičnega duhovnika, ki je s sodelavci gibanja Akamasoa pomagal več kot 23.000 brezdomcem. Pedra Opeko gledalec tako s pomočjo kamere spremlja pri spopadu z revščino in preveliko potrošnjo ter pri varovanju okolja za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih vprašanj. Festival ITN se je začel 12. septembra na Beverly Hillsu, projekcije filmov v tekmovalnem programu pa so se zvrstile na aveniji Melrose v Hollywoodu. Možini bodo nagrado izročili na slovesnosti januarja 2013 v Los Angelesu. Celovečerni film s slovenskim naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj so prvič predvajali decembra lani na TV Slovenija. Podrl je vse rekorde gledanosti, saj je imel z eno ponovitvijo okrog pol milijona ogledov. Približno 100 minut dolg dokumentarni portret je zastavljen kot ena najlepših zgodb našega časa, je zapisal Možina. Jože Možina se je rodil v Dobravljah v Vipavski dolini. Po študiju zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je zaposlil kot novinar, dokumentalist na RTV Slovenija. Je avtor odmevnih dokumentarnih filmov, ki so nastali v produkciji TV Slovenija, kot so Dosje Slobodan Milosevic, Zločin, ki ne zastara, ter Zamolčani - moč preživetja. A.J. OBS Att läsa slovenska Introduktion till slovenska som pdf av c Dolores Meden 2010-01-20 Nobelova nagrada za mir "za zedinjenje celine" Evropski Uniji Prejeli so 231 predlogov 12. oktober 2012 Oslo - MMC RTV SLO/Reuters Letošnji Nobelov nagrajenec za mir je Evropska unija. Nagrado je dobila za zgodovinsko vlogo pri združitvi celine po drugi svetovni vojni. Petčlanski odbor za podelitev nagrade se je odločil soglasno in hitro. 27-terico so pohvalili za dolgoletni trud pri zedinjenju stare celine in za njeno vlogo pri širjenju stabilnosti v nekdanjih komunističnih državah po padcu berlinskega zida leta 1989. "Evropska unija je pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. Nagrajujemo jo za šest desetletij dolgo delo pri doseganju miru in sprave, demokracije in človekovih pravic," je predsednik Norveškega odbora za Nobelovo nagrado Thorbjörn Jagland prebral utemeljitev. Časi ne bi mogli biti slabši Številni menijo, da je Evropska unija nagrado letos dobila kot nekakšno moralno spodbudo pri reševanju hude dolžniške krize, najhujše v svoji 54-letni zgodovini. Ponos in ganjenost EU-veljakov Nobelova nagrada za mir je "velika čast" za celotno Evropsko unijo, za vseh njenih 500 milijonov državljanov, za vse njene članice in za vse institucije, je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Nagrada kaže, da mednarodna skupnost potrebuje močan EU, je še poudaril Barroso. Svet tako EU-ju po njegovih besedah pošilja pomembno sporočilo - da je EU nekaj zelo dragocenega in da ga je treba negovati. "Nobelova nagrada kaže, da tudi v teh težkih časih EU ostaja navdih za voditelje in državljane po vsem svetu,"pa sta v skupni izjavi zapisala Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Barroso in Van Rompuy sta pozneje v skupni izjavi izpostavila, da je Nobelova nagrada za mir "največje mogoče priznanje" za edinstveno prizadevanje vse več evropskih držav za premostitev vojne in razlik ter skupno oblikovanje celine miru in blaginje. EU je po njunih besedah združil od druge svetovne vojne razdejano in od hladne vojne razdeljeno celino okoli vrednot, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic. Izbor: Uredništvo VASA PISMA ERA BRE V Iz Bohinja se nam oglaša ga. Jana Čop, SSK v Ljubljani, s krasno razglednico Bohinja in s prijaznim besedilom na njej Bohinj, 1.okt. 2012 Ljubi vsi prijatelji na Švedskem, spoštovani člani uredništva Slovensko GLASILO! Nadvse rada prebiram Vaše »prikazovanje« vsega čudovitega, kar morete narediti za blagor slovenskega človeka. Ker prostore vam krasi podoba cerkve Sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru, vam pošiljam par besed in slik s kraja, kjer sem tudi doma. Kadar grem tam mimo, se spomnim tudi vseh vas, kakor se tudi vi spomnite domovine, kadar se snidete v vaših prostorih in dvorani. Še veliko lepega vam želim in imejte se radi, kakor to kažejo slike na straneh vašega GLASILA. S spoštovanjem do vašega dela Jana Čop, Svetovni Slovenski Kongres Prevajalci Översättare v Na Švedskem deluje v slovensko-švedskem, švedsko-slovenskem prevajanju kar nekaj prevajalcev, med njimi so naslednji: I Sverige finns för närvarande följande översättare verksamma fran svenska till slovenska och fran slovenska till svenska samt nagra även fran och till engelska: Potrebujete prevajalca? Prevajam med angleščino, slovenščino in švedščino. V pomoč sem lahko pri vsaj še petih drugih jezikih. Rado Omota Omota Consulting Telefon: 08-29 32 51, 070-511 20 90 E-pošta: rado.omota@gmail .com Spletna stran (v angleščini): http: //rado.translatorscafe.com/ Augustina Budja I Ciril Marjan Stopar budja@bredband.net I c.m.stopar@telia.com 0418 269 26 I 0457 771 85 SLOVENSKI RODOVNIK Družinsko drevo Že 17 let se ukvarjam z raziskovanjem družinskih dreves- rodovnikov družin s koreninami v Sloveniji. Zelo pogosto so naročniki Slovenci, ki živijo v Canadi in USA. Pred časom pa nas je v __ poklicala Slovenka, ki živi na Švedskem. Rekla je, da nas je zelo težko našla. Zato smo se za to informacijo odločili, da jo pošljemo tudi vam. To sporočilo lahko prepošljete vsem, ki mislite, da jih zanima njihov rodovnik. Najlepše se vam zahvaljujem. Za vse informacije sem vam z veseljem na voljo na tem elektronskem naslovu: magda@zvoncek.com Vse dobro vam želim, Magda Zore 11. nagradni natečaj Urada Vlade RS za Slovence Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo tudi letos pripravili in objavili Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Tokratni natečaj je že enajsti po vrsti. Informacije o natečaju smo objavili na spletni strani Urada. Vljudno vas prosimo, da o natečaju obvestite člane vaše organizacije ter da besedilo natečaja, ki ga prilagamo v priponki, objavite tudi v vaših glasilih in spletnih straneh. V naprej hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni! Föreläsning av Karlo Pesjak Jag heter Karlo Pesjak och haller pa med föreläsningar om olika svenska landskap, Norden, Europa och övriga världen! Min senaste resa gick till mitt hemland Slovenien, mer exakt till den slovenska adriatiska kusten och här kan ni läsa mer om detta! Varma hälsningar till er alla fran Karlo Pesjak, Hässleholm, medlem i PhotoNatura och Naturfotograferna/N. Se nästa sida! Izola, Koper,Piran den slovenska adriatiska kusten Föreläsning av Karlo Pesjak Välkomna till Adriatiska havet - en del av Medelhavet. Denna gang besökeT" vi den slovenska kusten med pittoreska städer som Izola/Isola, Koper/Capodis-tria och Piran/Pirano, (dessa orter är tvasprakiga, slovenska och italienska) men även inlandet med det typiska karstlandskapet. Vi bor i semesterparadiset San Simon, som ligger i utkanten av Izola. Här börjar det fyra kilometer langa välbevarade naturreservatet - Strunjan klint. Här hittar vi fossil som har femtio miljoner ar pa nacken, snäckor och ovanliga blommor som klarar av det torra klimatet! Till fots vandrar vi runt städer här pa Istriahalvön, som har en mycket intressant historia. Under medeltiden kom Istrien att tillhöra det Venetianska riket fram till 1797. Sedan blev det ett lydrike under Österrike. Efter första världskriget tillhörde Istrien Italien och efter andra världskriget kom en del av Istrien under den fria B zonen, som införlivades 1954 med Jugoslavien. Vi bekantar oss med den typiska medelhavsfloran och faunan, t.ex. pinjeträd, palmer och cypresser, olika typer av cederträ, odlingar av fikon, oliver, valnötter och vindruvor. Sma ödlor ser man överalt, cikadorna hörs dygnet runt. Det är hanarna som star för ljudet, de vill locka till sig honorna. Vi ser ocksa olika fjärilar, vartbitare, spinnare och andra insekter. Med cyklarna ger vi oss ut pa äventyr i de branta backarna i inlandet, bekantar oss med de sma byarna här. I en fiskrestaurang smakar vi pa deras specialitet: havskräftor med nudlar i tomatsas! Vi besöker en vingard och smakar pa gardens vin och lufttorkad skinka. Följ med till Istrien, här far du uppleva medelhavsklimatet med desssmaker, vackra platser och natur! Karlo Pesjak, Äbroddsgränden 29, 281 33 Hässleholm. Tel. 0451- 104 42, mobil 070-579 18 39.Kostnad: 2.000 + reseersättning. Jag har F-skatt. DECEMBRSKI NEMIRI PO SLOVENIJI V osemdesetih smo točno vedeli kaj hočemo in česa nočemo. Zahtevali smo pravno državo, podpisovali Majniško deklaracijo, zahtevali smo svobodne volitve in neodvisno Slovenijo. Danes pa smo proti. Svoj namen dosegajo samo izgredniki, ki se izživljajo z granitnimi kockami v rokah. Vsa ostala množica pa sploh ne ve kaj hoče! Nekateri izgredniki so dobivali tudi do 50 € za svoja početja, kar zelo spominja, ne na naše proteste v osemdesetih, ampak na protibirokratsko jogurt revolucijo, ki je Miloševiču pomagala postati balkanski Hitler. Povod za te mariborske proteste je pa še najbolj banalen, radarji. To je politična zloraba jeznih divjakov z mariborskih ulic. Župana sicer menda bremeni kar ducat sodnih pregonov in še najmanj nas je lahko strah, da ne bo obsojen, če je kriv. Skrbeti bi nas moralo da noben od povojnih zločincev ni bil niti obtožen, da je na desetine pravih lopovov v tej državi, ki so popolnoma imuni na sodni pregon, ker imajo prave prijatelje. Naša zakonodaja je bila v glavnem prepisana v Nemčiji in tam zelo dobro deluje. Torej velja tudi za Slovenijo - ne na ulico, raje se trudimo po svojih močeh, da bo pravna država delovala, kot deluje tam. ab ALFI NIPIČ, glasbena legenda V 50-letnem delovanju v glasbi se je predstavil v številnih lučeh. Prvih dvanajst let svoje kariere je prepeval le zabavno glasbo. Nato je več kot dve leti v Zagrebu prepeval s skupino Klan, s katerimi so igrali glasbo Blood, Sweat & Tears. In razne druge priredbe. Alfi velja za starega mačka domačih in bližnjih festivalov. Štirikrat je nastopal na takrat priljubljenem popfestivalu na Reki, šestkrat na Slovenski popevki. Sedemkrat je zmagal na Veseli jeseni. Prav tako mu ni tuj festival šansonov. Danes pravi: "Težko bi izločil svoje 'naj' obdobje." Delal je ogromno. "Ampak to verjetno samo zato, ker nisem bil nikjer še posebej zaposlen. Vedno sem imel čas. Če me je kdo poklical, sem vedno imel čas. Včasih se je tudi težko odzvati kakšnemu vabilu, ker si vezan na nekaj. Jaz se prav iz tega razloga nisem hotel vezati na nič, da sem lahko naredil vsako stvar, ki mi je bila ponujena," pojasni Nipič. Kako pa je kaj z najljubšimi skladbami - koliko jih ima ob vsej tej bogati zakladnici? Težko je reči, katerega otroka od treh imaš najraje. Ampak imel sem jih po obdobjih. Prvič, ko sem zmagal na Veseli jeseni, so mi vsakič, ko sem prišel v Ljubljano rekli: "Glej totega - toti preseneti." To je bil Štajerc, ki se me je še dolgo držal. Ko sem šel k Avsenikom, je to postala skladba Slovenija, od kod lepote tvoje. Velikokrat za mano prepevajo Silvestrski poljub. In nenazadnje, ko smo nehali z Avseniki in sem sklenil, da bom ostal, to kar sem, mi je pod kožo zlezla skladba Ostal bom muzikant. Skratka več je te teh skladb: Žametne noči, Poljane dom, Vračam se domov ... Z Alfijem sem delno povezana tudi jaz. V začetku 60.ih let sva oba bila zaposlena v MTT, Maribor. Že takrat sem rada prisluhnila in veikokrat uživala v Veliki kavarni v Mariboru ob zvokih Alfijeve glasbe. Všeč mi je njegova zabavna kot narodno-zabavna glasba. Vse zvrsti. Tudi moji starši, predvsem oče Avgust Budja, je Alfija Nipiča in njegov žametni glas občudoval in rad poslušal vsa leta po prihodu na Švedsko. Veliko pozneje smo sestre Budja na kar nekaj koncertnih nastopih po Sloveniji imele čast stati na istem odru z Alfijem. Skratka, nekaj lepih spominov mene in moje veže z imenom in osebo Alfi Nipič. Želim, da naj še veliko prepeva in ljudem po Sloveniji razodeva skrivnosti glasbenega srca! Proslavljanje 50. obletnice kariere se za Nipiča šele začenja. Nadaljevalo pa se bo vse do decembra prihodnje leto. Foto: MMC RTV SLO PISMO IZ LJUBLJANE Danes je bil zelo lep dan in okrog sem hodila s fotoaparatom in naredila nekaj posnetkov, ki jih pošiljam. Midva z Janezom sva se potepala po stari Ljubljani, kjer je bil bolšji sejem in pila kavico v Vodnikovi hiši, kjer je kavarna Zlati dukat. Na sliki je pavilijon, ki so ga postavili v parku Zvezda, na tretji je kip zelo znane osebe, ki jo gotovo poznamo. Na tretji sliki je grad in končno univerza. Lep pozdrav pošiljamo tudi iz izleta po pogorju Grossglocknerja, kamor iz visokogorske vasice Hellingeblut (1300 m) vodita kar dve zaporedno postavljeni gondoli do višine 2600 m. Od tam so speljane smučarske proge v dolino. Vesna, Janez, Ambrož Zimski pregovori: LISTOPAD j Če na mrtvih dan dežuje, se huda zima pričakuje. Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Sonce na Martina (11.11.), pred vrati huda zima. Kadar Martin (11.11.) oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska. Katarina (25.11.) nam ne laže, po sebi Prosinca vreme kaže. Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. Ako na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši. Ako je na Vseh svetnikov dan lepo vreme, bo prihodnje leto veliko žira. Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo. Cecilije grmenje, dobre letine znamenje. Če za Martina sonce sije, huda zima bo. Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Če pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj. Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto češenj ni. Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. Če je za Martina dež, je potem zmrzlina, pozebe ozimina in je tu draginja. Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen. Če se o Martinu vinska buča z zelenim trtnim perjem zamaši, Če Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob letu GRUDEN Če Grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Na Barbaro (4.12.) mraz, bo trajal ves kmet dobi. Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo. Elizabeta na belem konju prijezdi. Klemen zaklene, Katarina grušta, Andrej vse s snegom pokrije. Kakršen Konrada dan, takšen bo malone ves svečan. Kakršno vreme je na Ivana dan, tako pozimi, posebno svečana. Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les. Katarine dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže. Ko pride svet Martin je paše konc. Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini. Lenart zemljo zaklene. Listopada gredo duše v nebo, kakor čebele iz panjev. Listopada zmrzlina, je svečana ne bo. Listopada južnina, svečana mrzlo. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Mraz na Vse svete pomeni lep Martinov dan. Na Andreja sneg, z žitom kreg. Pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti. Vseh svetnikov mraz, o Martinju topel čas. Vsi svetniki radi prineso kak dan še vreme lepo. Za Martina če je jasno, bo v treh dneh sneg, če oblačno, sneži še na ta dan. Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje. Za svetga Andreja je sneg železen. Za sveto Elizabeto greš v mest na vozu, iz mesta pa že na saneh. Za sveto Katarino če dežuje, tedaj bo vlažna zima, če pa je takrat sneg, bo snežena. zimski čas. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Božični dež vzame rž. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati. Če Štefana (26.12.) burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. Tepežni dan (28.12.) oblačen, ne boš ob letu kruha lačen. Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov. Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja. Božični veter vzame rž. Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Dež in veter pred božiček, koplje jamo rad mrličem. Dež na Štefanje obeta le malo žita drugo leto. Dnevi od Lucije do božičnega dne ( 13.12.25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo. Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek. Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine je dost, če pa je oblačno in temno, žita ne bo. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. Kakršen adventni most, takšen post. Kakršno vreme na božični dan, tako bo še leto dan. Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori. Lucija krajša dan. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. O božiču se spodobi malo snega in belega kruha. O božiču zunaj na soncu, o veliki noči za pečjo. Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma. Po božiču gre dan gori, sneg doli. Polna luna blizu božiča južno zimo nam da. Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima. Sapa ki na sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha. Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični večer. Svetal božič bo dal jeseni poln kozarec. Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. Sveti Tomaž sedi vsak mož doma. Svetle božične noči z žitom temne, temne božične noči pa svetle. Tepežki dan 28.12. oblačen, k letu ne boš lačen. Zelen božič, bela velika noč. «i z/i ,(' V7 S'. " » i 2§H9k* £ VESELE PRAZNIKE! Prispevek: Anica Maras Foto: Alojz Karba NASA CERKEV VAR KYRKA Romanje s Švedske v Einsideln: Čeprav majhna skupnost pa vendarle se je zgodilo tisto nepredvidljivo lepo in enkratno romanje. Zgledalo je, da bo več romarjev, ko pa se se zadeve približevale, so mnogi korajžni odpovedali. Ampak, majhna čredica se je iz Göteborga podala na romanje v Einsideln, kjer so skupaj praznovali Slomškovo nedeljo. Škof Metod je zbrane romarje nagovoril s svojo kleno in jasno besedo ter vse povabil, da bi ob zgledu blaženega Slomška tudi vsi navzoči poglobili svojo vero v letu vere. Da bi ta vera bila bolj pričevalna. Slovenski romarji so bili tudi veseli obiska edine ministrice v tej Vladi, to je gospe Ljudmile Novak, ki s svojo pozitivnostjo in evangeljskim veseljem ter s svojo pokončnostjo opravlja zelo zahtevno delo ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej in Karlo Rebulov VERUJEM Matjaž in Dori v Rimu Matjaž in Dori pred Angelskim gradom Slavljenca Ludvik in Jože med rojaki v Stockh. Rojaki s Švedske pa so poleg romanja doživeli tudi lepoto Švice, za kar se iz vsega srca zahvaljujejo slovenskemu dušnemu pastirju Davidu, ki jim je izkazal gostoljubje in jim tudi sam pokazal del dežele, kjer opravlja poslanstvo slovenskega duhovnika. Poleg Davida so se romarjem posvetili še nekateri njegovi rojaki, ki tam delajo in živijo. Tudi njim hvala iz vsega srca za izkazano gostoljubje in za vodenje po več mestih. Prav tako hvala Eriki in Zdenku Podvinski za vso postrežbo pri Davidu, v njegovem novem domu. Lojze Meglič, Köping, je gostil dva slovenska šoferja Kardinal Franc Rode, predavatelj slovenskim duhovnikom iz Evrope; Marjeta in Ivanka z darovi kruha in vina v zahvalo ob 30-letnici duhovništva Zvoneta Podvinskega Marušina otroka sta po sv.maši pokazala svoje umetniške darove Dragi David, Bog te blagoslovi pri tvojem lepem poslanstvu za dušno oskrbo rojakov v Švici, Lichteinsteinu in delno v Avstriji. Naj te glasbena in fotografska muza navdušujeta in po tebi bogatita tudi druge ljudi. Bogpovrni in naj ti nakloni dušnega in telesnega zdravja. Hvala! Jubilantu Ludviku Popku iz Stockholma čestitke in zahvala za njegovo zvestobo Kristusovi Cerkvi! Zadnje slovo od Guerina Medica iz Malmö, Gverino se je rodil 13. aprila 1941 v Rimljaku pri Buzetu, k večnemu počitku pa je odšel 4. julija 2012. Rojen je bil v Istri, kjer je skupaj s starši, brati in sestrami tudi odraščal. Deset otrok je bilo v družini, kar ni bilo lahko, vendar sta jim starša skušala podarjati vso ljubečo skrb. Iz rojstnega kraja ga je pot vodila v Koper, kjer si je za več let našel zaposlitev. Kot veliko ljudi, se je tudi on odpravil v svet s trebuhom za kruhom. Leta 1966 je prispel v Švedsko, kjer si je v Malmö, v ladjedelnici Kockums našel zaposlitev in kjer je srečal veliko rojakov. Kasneje se je zaposlil v PLM in potem v Icopal, kjer je delal vse do zaslužene upokojitve. Po kratki bolezni je zapustil svoje domače in se odselil v večni dom. Ženi Majdi, otrokom, vnukom ter svakinji Ivanki izreka slovenski dušni pastir iskreno sožalje in se obenem zahvaljuje Bogu za pokojnega Guerina, ki je bil tudi aktivni član slovenskega občestva v Malmö. Naj si v Bogu, ki je vanj izpovedoval vero, spočije in naj ga dobra dela spremljajo pred večnega in usmiljenega Boga ter molitev njegovih dragih rajnih. Slovenska skupnost iz tega mesta se bo Guerina spominjala pri daritvi sv. maše in ob blagoslovu grobov za Vse svete. Jesenska pastoralna konferenca v Rimu je od 15. do 19. oktobra zbrala praktično vse slovenske dušne pastirje z Evrope. Tako je bil Rim ne samo sveto mesto in središče katoliškega sveta, saj je postal tudi slovenski in pa še bolj evropski. Konferenca je bila zelo delavna po eni strani, za kar je poskrbel predsednik ZID-a, msgr. Janez Pucelj, škof Peter Štunf, kardinal Franc Rode in vsi prisotni, ki so zavzeto sodelovali. Prav takrat je v Rimu potekala škofovska sinoda ob začetku Leta vere. Sodelujoči škof Stanislav Lipovšek je rad obiskal slovenske dušne pastirje in jih s svojo veselo držo in besedo nagovoril. Tudi pesem je zadonela, kar je naredilo srečanje še prijetnejše. Bogpovrni vsem sobratom, ki so se potrudili, da je bila letošnja jesenska konferenca še nekaj bolj posebnega. Tudi zato, ker je kardinal Franc Rode navzoče evropske dušne pastirje nagovoril z močno besedo in mislimi v letu vere. Hvala gostiljem Slovenika in msgr. Jožkotu Pircu za doživetje Castelgandolfa, observatorija in seveda še posebej družabnega večera v Frascatiju, kar je bila pika na i tisti dan. Tudi Rafael in Naša luč, Lenart Rihar in Ljubo Bekš sta vse navzoče spremljala in dodala pastoralni konferenci svoj delež. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za resno delo ter za pesem, ki je vse družila. vaš švedski vagabund Vsi sveti v Malmöju Molitve za rajne ob prazniku Vsi sveti v mestu Malmö so bile prvo nedeljo v mesecu novembru. Kot že kar nekaj let, tako se je tudi letos na tamkajšnjem pokopališču zbralo kar lepo število rojakov, ki so žrtvovali svoj čas in molitve za drage rajne. Človek kar ne more verjeti, kolikor rojakov je v tem mestu že odšlo k večnemu počitku. Letos so se zato molitve za rajne ob njihovih grobovih zelo zavlekle. Hvalabogu je bilo vreme prijetno sveže in sončno, kar je zbrano družbo molivcev še bolj razveselilo, tako kot je njihova zvesta in ponižna molitev razveselila ljubega Boga in je bila namenjena dragim rajnim ter dušam v vicah. Dragi rojaki, hvala vam za zvestobo in za vašo velikodušno molitev ter ljubečo skrb za vaše drage rajne. Piše: Zvone Podvinski Objavljeno 16. 11. 2012, ob 07:16 Molitve za rajne v Malmö Foto © Zvone Podvinski Slovensk historia eller Europas bäst bevarade hemlighet Forts. av del 3 frän www.slovenienhistoria.se som handlar om kampen mellan den individuella friheten/kunskapen och absolutismens mörker. Sammanställt av Vesna Jakše Primož Trubar (1508 - 1586) talade 1555 om "det slovenska spräkets kyrka" och var pä sä sätt den forste som uttryckte iden om en institutionell organisation av den protestantiska kyrkan i Slovenien - de regionala makterna tog emot detta med öppna armar och grundade i Ljubljana ämbetet forste predikare (superintendent). Den forste blev just Primož Trubar 1560-1565, efter honom kom Boštjan Krelj 15651567 (flacianska inriktningen), men den sistnämndes efterföljare och liktänkare Gašper Melissander motades bort av reformationens formella linje (lutheranismen), vilket ledde till ett tväärigt stopp i den slovenska protestantiska kyrkans organisation tills den nye superintendenten Krištof Spindler kom 1569. Tillsammans med Jurij Dalmatin handhade han det första klassiska gymnasiet i Ljubljana, Protestantska stanovska šola (1563-1598), och ägnade sig ät utgivning av slovenska böcker dä han bland annat hjälpte Janž Mandelc att grunda ett tryckeri 1575, som hade en stor betydelse för det kompletta repertoaret av protestantiska böcker. Efter Krištof Spindler kom Jernej Simplicius 1592 och tvä är senare den siste protestantiske prästen som fick ha denna position, Trubars son Felicijan. 1550 gav Primož Trubar ut den första slovenska boken. Katekizem (Katekesen), och med den en annan liten bok, Abecednik (ABC-boken). Han adresserade i sina förord till "moji lubi Slouvenzi" (mina kära slovener) och kallas med rätta den slovenska litteraturens fader. Jtöttetwmm VJiö »vrflCMt C jri öcf Tümtnf» 21uc Suouüc f i« rib f? ry (\0Ui>utiu pr/projli §1oii«wl m 030 [rtbFit viWhm 31)«Jfit trii t L juuii^bui > Dntj fc tu&i XHßft)? ffuFi rc KrtJil^inffc c lihi mic tfOolyctic t rcfo prcpifdnc oö aiu* ga peryanU vf