TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXVII. Številka 5 November 1986 KAKO NAPREJ? Minuli teden so družbeno politične organizacije izdelale analizo priprav, izvedbe in izida referenduma, ki je potekal 6. novembra 1986. Kot vemo, se je večina zaposlenih odločila proti sprejemu samoupravnih aktov, s katerimi bi uredili oz. vpeljali nov način nagrajevanja po delu. O vzrokih neuspelega referenduma so razpravljale na skupnih sejah osnovne organizacije sindikata in osnovne organizacije ZK, oceno pa je podalo tudi predsedstvo konference OO ZSMS. Na kratko bi o vzrokih za neuspeli referendum povedali takole. V vseh sredinah je bila podana ocena, da je bilo v predhodnih pripravah premalo vsklajevanja na nivoju DO. Od prvotno izdelanega vzorčnega modela se je v kasnejših popravkih pri ocenitvah del in nalog po metodi analitičnega vrednotenja ponekod začelo preveč odstopati, in tako so se neskladnosti vedno bolj stopnjevale. S sklepom, da se omeji povprečni dvig obračunskih vrednosti del in na- log na 26 %, pa se je metoda analitičnega vrednotenja zahtevnosti del in nalog praktično izničila. Med razlogi za neuspeh je treba upoštevati tudi dejstvo, da v zadnjem času že močno zaostajamo s povprečnimi osebnimi dohodki na-pram ostalim delovnim organizacijam v Kranju in da je večina delavcev zaradi visokih življenjskih stroškov na robu socialnega minimuma, prav iz tega razloga pa je med delavci prej prisotna težnja po uravnilovki. Večina ocen si je bila enotna tudi v ugotovitvi, da smo pred referendumom zatajili tudi v pogledu informiranja. ZLATA KOŠUTA 1986 - TEKSTILINDUSU Na letošnjem jugoslovanskem beograjskem sejmu smo razstavili svojo kolekcijo za poletje 1987. Pokazali smo 3 najbolj aktualne modne grupe za prihodnje poletje. Prva grupa je bila črno-be-la s črtami ter majhnimi in velikimi črno-belimi motivi, druga grupa — imenovana Kaki je vsebovala različne kamuflažne vzorce od pe-stro-tkanega kara do večjih tiskanih vzorcev v ovlivnih barvah, tretja grupa je v močnih bleščečih barvah Tahitija prikazovala vzorce eksotičnih listov in vzorcev po slikarju Gauginu. Beograjska žirija nam je prisodila najvišje jugoslovansko priznanje za me-tražno blago razstavljene čr-no-bele grupe dessenov, ki je najbolj aktualna grupa za poletje 1987. Tekstilindusu je bilo to najvišje priznanje podeljeno prvič. Poleg statue »Zlata košuta« in diplome, je naš atelje dobil tudi zlat prstan. Na to najvišje jugoslovansko priznanje smo lahko upravičeno ponosni, saj to dokazuje, da je naša kolekcija v samem vrhu mode. V letošnjem letu je to že drugo visoko priznanje, saj smo spomladi na Ljubljanskem sejmu »Moda 1986« prejeli tudi »Zlato Jano«. Našim kreatorjem kolekcije iskreno čestitamo! R. G. Predložene samoupravne akte bi morali predhodno obravnavati tudi zbori delavcev. Predsedstvo konference OOS in stalne akcijske konference je po obravnavi ocen in analizi sprejelo stališča in sklepe, ki so bili posredovani delavskemu svetu delovne organizacije. Na 5. seji 19. oktobra jih je delavski svet obravnaval in tudi potrdil. Sprejet je bil sklep, da se vse pismene ocene DPO posredujejo ustreznim službam, teamom in samoupravnim organom za nadaljno uporabo. Strokovna služba oz. team naj pripravi program aktivnosti, po katerem se bo nadaljevalo delo na predloženih osnutkih samoupravnih aktov v zvezi z AODN. Delavski svet je imenoval tudi člane strokovnega tea-ma za pripravo sistema nagrajevanja, usklajevanja in AODN, kjer naj se k sodelovanju pridobi tudi zunanjega strokovnjaka. Pri delu strokovnega teama bodo sodelovali predstavniki TOZD in DSSS, predsedniki komisij za AODN in predstavniki družbenopolitičnih organizacij DO. R. G. Iskrene čestitke ob Dnevu republike! POPULARIZIRAJMO INVENTIVNO DEJAVNOST V TOZD IN DO Pobuda, ki so jo dali naši delegati SIS raziskovalne dejavnosti, zasluži vso pozornost, kajti doseganje želje-nih učinkov v poslovanju temeljne ali delovne organizacije si ni možno več predstavljati brez množičnega sodelovanja celotnega kolektiva in posameznikov, ki ta razvoj vodijo in usmerjajo. Zato je informiranje o koristnosti in pomenu inventivnega dela nujno, saj se moramo zavedati, kako velik pomen ima tehnološki razvoj za celotno delovno organizacijo in njeno konkurenčno sposobnost na tržišču. Da bi to lahko dosegli, se moramo čim-prej otresti miselnosti, da se z inventivnim delom lahko ukvarja le peščica ti. »poklicanih« ljudi. Brez dvoma so to napačna razmišljanja. V inventivno dejavnost mora biti vključen celoten kolektiv: od širokih množic neposrednih proizvajalcev, strokovnih delavcev, raziskovalcev, kreatorjev, tehnologov in končno tudi vse vodstvene strukture temeljne in delovne organizacije, kajti le na ta način bo možno aktivirati velik potencial znanja in ga uporabiti za razvoj in koristi celotne delovne organizacije. Ko razmišljamo o razvoju inventivne dejavnosti v našem podjetju, ne smemo prezreti zelo važnih nalog, kot so: neprestano izboljševanje delovnih pogojev in varnosti pri delu. Vsak delavec naj poskuša odpraviti težave pri svojem delu na organiziran način in naj dobi za to tudi ustrezno materialno in moralno priznanje. Nadalje je potrebna skrb za razvoj tehnologije in vzdrževanje opreme, zlasti uvozne. Tu gre predvsem za nabavo repro-materiala in rezervnih delov, ki jih podjetje plačuje z težko pridobljenimi devizami. Znano je, da vlaganja v inventivno dejavnost lahko dajejo neprimerno večje učinke kot investicijska vlaganja. Zato bo treba vsem tem nalogam posvetiti maksimalno pozornost, še posebno iz ekonomskega vidika, saj je to najuspešnejša pot k znižanju stroškov, dvigu produktivnosti in kakovosti dela. In končno moramo razčistiti še eno dilemo: Pogosta ovira za kreativno delo je nejasna razmejitev med delovnimi dolžnostmi in inventivnim delom, kar zlasti velja za vodilne strokovnjake v razvojnih, tehničnih in proizvodnih dejavnostih. Znano je, da nastane zelo kočljiv položaj, kadar so vodilne strokovne osebnosti v podjetju same nosilci pomembnih inovacij in kako težko uveljavijo svoje avtorske pravice. Največkrat se morajo odreči avtorskim pravicam, če se hočejo izogniti konfliktom. Tako nastaja praksa, da se od vseh kadrov celo po samoupravni poti zahtevajo inovacijske rešitve samo po službeni dolžnosti. Takšna politika pa je prav gotovo slab porok za razvoj inventivne dejavnosti v sleherni de- lovni organizaciji, kajti zavedati se moramo, da imajo vsi delavci pri kreiranju inovacijskih rešitev enake pravice — torej tudi vodilni strokovnjaki, ki so že po svoji osnovni funkciji odgovorni nosilci razvoja novih idej in zato je njihova vloga v organiziranem inventivnem tim- skem delu toliko bolj potrebna in nenadomestljiva. Upajmo, da bo ta prispevek spodbudil vse zaposlene v delovni organizaciji, da bodo začeli razmišljati, kako pomembno je ustvarjalno delo za življenjski obstoj delovne organizacije. Stane Primožič GASILCI SO POKAZALI ODLIČNO ZNANJE V mesecu požarnega varstva so člani Industrijskega gasilskega društva naše delovne organizacije izvedli mokro gasilsko vajo. K sodelovanju so povabili tudi pripadnike civilne zaščite, tako da so na vaji sodelovale štiri operativne desetine (dve sestavljeni iz IGD in dve iz pripadnikov CZ) ali skupno 40 gasilcev. Pri vaji so uporabili vso gasilsko opremo, katero imata operativni enoti vključno z opremo civilne zaščite: dve cisterni s traktorjema, dve motorni brizgalni, dva kombinirana vozila in drugo potrebno opremo. Vaja je bila zelo dobro zamišljena in tudi izvedena, zato velja pohvaliti vse člane, ki so sodelovali na vaji. Vajo so vodili: Huber Zavašnik, Franc Pečan, Brane Zavašnik, Janez Pičman in Polde Balažič. Še posebno velja pohvaliti člane operativne enote iz obrata II, saj je na vaji sodelovalo kar 17 članov. V zadnjem času je aktivnost v operativi res nekoliko v upadanju, toda na prikazani vaji ta občutek ni bil prisoten. BLIŽA SE DEDEK MRAZ Ob koncu meseca oktobra 1986 je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Kranj obravnavalo poročilo praznovanja dedka Mraza v letu 1985 v občini Kranj. Zavzelo je stališče, da se oblika in aktivnosti z organiziranjem dedka Mraza na izkušnjah zadnjih let obdrži in popestri v določenih oblikah. V letu 1986 načrtujemo obdaritev približno 8300 otrok v starosti od enega leta do vključno 1. razreda osnovne šole. Letošnje darilo bo vsebovalo: dve knjižici, igračo, zavitek bonbonov in vrečka, potiskana z motivom dedka Mraza. Vrednost darila bo znašala 600 din. Obdaritve z obiskom dedka Mraza in otroško predsta- vo bodo organizirane v vseh krajevnih skupnostih v času do 20. do 29. decembra 1986. Mesto Kranj in Cerklje bosta okrašena in organiziran bo sprevod dedka Mraza. Sprevod dedka Mraza v Kranju bo od 22. do 29. decembra 1986. V tem času bo predvideni prostor primerno krašen s smrekami, postavljene bodo stojnice, po odhodu dedka Mraza pa bo predstava risanih filmov. Izvedbo vseh prireditev in obdarovanj se bo finansiralo na osnovi zbranih sredstev iz organizacij združenega dela v višini 210 din na zaposlenega in prispevka v višini 2.500,000 din s strani SIS otroškega varstva. T. M. SREČANJE TEKSTILNIH DELAVCEV OB 50-LETNICI TEKSTILNE STAVKE V___________________J Septembra je minilo 50 let od velike tekstilne stavke v letu 1936. V spomin na te dogodke je bilo v soboto, 20. septembra v prostorih Gorenjskega sejma organizirano letošnje srečanje tekstilnih delavcev Gorenjske, katerega so se udeležili vsi zaposleni delavci in upokojenci gorenjskih tekstilnih delovnih organizacij. Prireditev se je začela ob 10. uri dopoldne. Bilo je lepo sončno vreme, ki je v veliki meri prispevalo tudi k množični udeležbi. Pokrovitelj srečanja je bila naša delovna organizacija Tekstilin-dus. Srečanje je otvoril Boris Pertot, predsednik organizacijskega odbora srečanja, ki je toplo pozdravil vse goste in udeležence srečanja. Nato je pristopil k govorniškemu odru tovariš Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. V slavnostnem govoru je obeležil in obudil spomine na dogodke pred 50. leti, na čas velike tekstilne stavke, ki je bila uvod k brezkompromisnemu boju za delavske pravice. Med drugim je dejal: »Od daljnega leta 1936, ko je slovenska tekstilna industrija zaposlovala okrog 16.700 delavcev, do danes, ko je v njej blizu 56.000 zaposlenih, je tekstilna industrija tudi pri nas doživela izjemen napredek. Čeprav je bila skoraj v vseh povojnih planih neprednostna panoga, je pokazala izredno trdoživost in omogočala razvoj tudi drugih industrijskih panog. Opiranje na lastne moči zanjo nikdar ni bila politična parola, ampak prevladujoča praksa, ki ji je tudi pomagala, da je prebrodila vsa krizna obdobja. Ni bila deležna posebne družbene pomoči, nasprotno, razvijala se je predvsem z lastno ustvarjalnostjo in lastnimi sredstvi. Ob tem je slovenska tekstilna industrija, in z njo tudi gorenjska, v kateri je zaposlenih blizu 8.000 delavcev, dosegala nadpovprečno stopnjo reprodukcijske, akumulacijske in investicijske sposobnosti v okviru slovenske industrije in rudarstva. Tudi v primerjavi z jugoslovansko tekstilno industrijo izstopa z večjo storilnostjo in učinkovitostjo. Odpisanih ima več kot 90 odstotkov osnovnih sredstev in po tehnološki opremljenosti zaostaja za jugoslovansko industrijo, za sodobnimi industrijami v razvitih industrijskih državah pa za 5 do 10 let. Tako uspešne rezultate ste delavci v tekstilni industriji dosegali predvsem s trdim delom, hkrati pa ste tudi dokazali, da prestrukturiranja gospodarstva ni mogoče razumeti kot opuščanje svoje dejavnosti, ampak predvsem kot modernizacijo delovnih sredstev in uvajanje novih, tržno zanimivih programov, ki dajejo boljše rezultate. Slovenska tekstilna industrija pokriva celotne domače potrebe po tekstilnih izdelkih, hkrati pa pomemben del svoje proizvodnje tudi izvaža. V preteklem letu je izvozila za 200 milijonov dolarjev, v naj-večji meri (tri četrtine) na zahtevne konvertibilne trge. Kljub temu, da večino surovin in reprodukcijskega materiala uvaža, je izvozno aktivna.« V nadaljevanju se je tov. Bavdek dotaknil tudi razvojnih dokumentov tekstilne industrije do leta 2000, katere pospešeno že tudi uresničujemo. Končana je že vrsta investicij, predvsem v posodabljanju opreme, ki naj bi prinesla tudi lažje delovne pogoje zaposlenih, ter boljše razmere, ki bodo delavcem v tekstilni industriji omogočale večjo socialno varnost. Slavnostnemu govoru je sledil kulturni program, v katerem sta nastopala znana slovenska igralca Alenka Bole-Vrabec in Ivo Ban ter Slovenski oktet. Po kulturnem programu smo si ogledali veliko modno revijo, na kateri so sodelujoče delovne organizacije pokazale modna oblačila in pletenine ter tako predstavile svoje izdelke. Polno dvorano hale A je nato razvedril z veselimi vižami ansambel bratov Avsenik, ki je še bolj dvignil veselo razpoloženje. Srečanje tekstilnih delavcev se je v veselem vzdušju in ob dobri udeležbi nadaljevalo še pozno v večerne ure. R. R. Takole skupaj pa so se našli tudi še živeči udeleženci velike tekstilne stavke Srečanje s sodelavci, prijatelji, stiski rok — vse to je bilo prisotno 20. septembra na srečanju tekstilnih delavcev Gorenjske Ansambel bratov Avsenik med nastopom Takole pa so gostinci uredili priročne bifeje, kjer so udeležencem delili malico I. delovno-proizvodno tekmovanje delavcev tekstilne industrije Slovenije v Tekstilindusu V PREDENJU IN TKANJU BOMBAŽA PRVI Predsednik tekmovalne komisije Jože Blaznik je podal po drobne informacije o poteku tekmovanja Najboljša ekipa v tkanju bombaža: (od leve proti desni) Stane Kalan, vodja ekipe, Ljudmila Kalan, Senada Tufek, Edina Kurbegovič ter Nada Radinovič (rezerva) Najboljša ekipa v predenju bombaža: Senija Curie (rezerva), Devka Jovanovič, Romana Balažič in Draga Sešič Na prosto soboto, 13. septembra letos, je bilo v naši delovni organizaciji živahno in delovno vzdušje, kajti iz vse Slovenije so se zbrale tekmovalne ekipe na I. de-lovnem-proizvodnem tekmovanju, za katerega je dal pobudo Republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Priprave na tekmovanje so se začele dokaj pozno, se pravi po končanih kolektivnih dopustih. Najprej je bil imenovan organizacijski odbor, katerega predsednik je bil glavni direktor Slavko Zalokar. Organizacijski odbor je takoj pričel z delom in priprave so intezivno stekle. Tekmovanje je bilo razpisano v 4 disciplinah: predenju bombaža, predenju volne, tkanju bombaža in tkanju volne — tj. praktičnem delu, drugi del tekmovanja pa je predstavljalo preverjanje teoretičnega znanja iz samoupravljanja, družbene samozaščite in varstva pri delu ter strokovne teorije iz ožjega področja. Teoretični del tekmovanja je potekal za vse udeležene ekipe istočasno v Tekstilindusu, praktični del pa se je začel že dan prej v Novotek-su Novo mesto, kjer so se pomerile ekipe v tkanju volne. Na dan tekmovanja pa se je odvijalo v Tekstilindusu tekmovanje v predenju in tkanju bombaža, v Predilnici Škofja Loka pa v predenju volne. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip iz tekstilnih delovnih organizacij Slovenije. Že pred osmo uro zjutraj so bile zbrane vse tekmovalne eki- pe. Otvoritev tekmovanja se je kot običajno začela s pozdravnimi govori. Tokrat je ta naloga pripadla direktorju Slavku Zalokarju, predstavniku domačina tekmovanja in obenem predsedniku organizacijskega odbora. Vsem prisotnim je izrekel tople besede dobrodošlice in jim zaželel uspešen nastop ter dobro počutje v naši delovni organizaciji. V kratkem nagovoru je poudaril tudi pomen takih delovno-proizvod-nih tekmovanj, kjer se ne preverjajo samo lastne sposobnosti, temveč pridobivajo tudi nova znanja, ki so v sedanjem gospodarskem trenutku še kako pomembna, saj omogočajo učinkovitejše delo v slehernem delovnem okolju. In ne nazadnje: ob takih srečanih se navezujejo tudi koristni poslovni in prijateljski stiki, ki jih udeleženci s prijetnimi spomini ponesejo s seboj. Po otvoritvi tekmovanja je predsednik tekmovalne komisije Jože Blaznik podal podrobne informacije o poteku tekmovanja. Kmalu za tem se je že začelo tekmovanje v teoretičnem delu, kjer je sodelovalo vseh 15 ekip, razdeljenih po področjih oz. disciplinah. Med potekom teoretičnega dela tekmovanja so imeli vodje ekip nalogo, da izžrebajo vrstni red nastopa posameznih ekip v praktičnem delu. Tako so približno ob 10.30 pričele ekipe s praktičnim tekmovanjem. V predenju bombaža je tekmovalo 5 ekip, v predenju volne in tkanju bombaža so sodelovale '4 ekipe, v tkanju volne, ki je bilo že dan prej opravljeno v Novem mestu, pa 2 ekipi. Tudi pri organizaciji praktičnega dela smo se gostitelji dobro izkazali. Tehnične ekipe, ki so skrbele za nemoten potek tekmovanja, so dobro organizirale delo, tako da je tekmovanje nemoteno potekalo, tako da žirija ni imela pritožb. Domačini smo seveda najbolj navijali za naše tekmovalke, saj sta nas zastopali dve ekipi: v predenju bombaža in v tkanju bombaža. Tekmovanje in ocenjevanje rezultatov je potekalo po Pravilniku za zvezno tekmovanje tekstilnih delavcev. Prvouvrščene ekipe iz posamezne discipline so se namreč 'udeležile 2. zveznega delovnega proizvodnega tekmovanja, ki je bilo od 23.-26. oktobra v Beogradu. Tudi na zveznem tekmovanju so se naše ekipe odli- čno uvrstile, predvsem predice, ki so zasedle 2. mesto. Obširno reportažo o tem pa bomo pripravili v novoletni številki Tekstilca, kjer bomo naše izvrstne tekmovalke še posebej predstavili. Tekmovanje v praktičnem delu je bilo do kosila končano. Tedaj je bil po programu planiran daljši odmor, kajti po kosilu smo organizirali za tekmovalce tudi ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti Kranja. Ob 18. uri so se vsi udeleženci ponovno zbrali v jedilnici obrata I, kjer je bila na vrsti najprej razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in priznaj, po večerji pa smo prireditev zaključili s kulturnim in zabavnim programom. Rezultate je razglasila predsednica tekmovalne žirije Renata Radšel. Tekmovalne ekipe so se razvrstile takole: I. Predenje bombaža 1. Tekstilindus Kranj 2545 točk 2. Predilnica Litija 2294 točk 3. Tekstina Ajdovščina 1658 točk 4. BPT Tržič 990 točk 5. MTT DO Melje 890 točk Posamezno je 1. mesto pripadlo najboljši Devki Jovanovič, zaposleni v Tekstilindusu. II. Predenje volne 1. Gorenjska predilnica Škofja Loka 2. MTT - DO Tabor 3. Novoteks — Predilnica Metlika 4. MTT - TUI Majšperk Najboljša posameznica je bila Mara Josipovič iz Predilnice Škofja Loka. 2282 točk 2042 točk 806 točk 782 točk III. Tkanje bombaža 1. Tekstilindus Kranj 2500 točk 2. TT Prebold 1465 točk 3. Metka Celje 1295 točk 4. MTT - DO Melje 1230 točk Najboljša posameznica je bila Edina Kurbegovič, ponovno iz Tekstilindusa. IV. Tkanje volne 1. Novoteks Novo mesto 2946 točk 2. MTT - DO Tabor 2799 točk Najboljša posameznica je bila Martina Kroni iz Novo-teksa. Prvi del tekmovanja je potekal v preverjanju teoretičnega znanja V predenju bombaža so ekipo Tekstilindusa zastopale: Devka Jovanovič 970 točk 1. mesto posamezno Draga Šešič 860 točk 2. mesto posamezno Romana Balažič 769 točk 5. mesto posamezno V tkanju bombaža je bila prva ekipa TOZD Tkalnice v postavi: Edina Kurbegovič Ljudmila Kalan Senada Tufek 935 točk 880 točk 685 točk L mesto posamezno 2. mesto posamezno 3. mesto posamezno Vsem našim predstavnicam smo ob uspehu iskreno čestitali in jim ob podelitvi pokalov in diplom navdušeno zaploskali. Z aplavzom smo seveda nagradili tudi vse ostale ekipe in tekmovalke, saj so si vse brez izjeme aplavz tudi zaslužile. Pokazale so veliko znanja, tako iz teorije, kakor tudi iz prakse, večinoma pridobljenega ob delu. Po svečani razglasitvi rezultatov je bil na vrsti krajši kulturni program, v katerem sta nastopala recitatorja Tanja Žibert in Ervin Ankerst ter mešani pevski zbor Tekstilindus. Po večerji se je prijetno razpoloženje še nekaj časa nadaljevalo v sproščenem vzdušju in navezavi novih prijateljskih vezi, ki so jih ob odhodu udeleženci ponesli s seboj. R. G. Zasluženi pokal prvakinj v predenju bombaža je bil po po delitvi takoj krščen SPREMEMBE PRI BVP Vsem članom blagajne vzajemne pomoči sporočamo, da je z mesecem oktobrom povišana članarina in sicer od 100 dinarjev na 300 dinarjev. Povišana članarina je namreč pogoj, da lahko povišamo tudi znesek posojila. Po novem bodo lahko člani blagajne vzajemne pomoči prejeli naslednje višine posojil: — do 5 let članstva 10.000 din (prej 6.000 din) — nad 5 let članstva 15.000 din (prej 10.000 din) Izvršni odbor blagajne vzajemne pomoči je podal tudi predlog, naj se v začetku prihodnjega leta ponovno preverijo možnosti sprememb oziroma povišanja posojil blagajne vzajemne pomoči. O nadaljnih spremembah vas bomo obvestili tudi v glasilu Tekstilec. ______________________________________Ivica Koblar PRIPRAVE NA LETNE ČLANSKE SESTANKE V oos V skladu s 6. členom Statuta ZSS ta čas že potekajo priprave na letne članske sestanke, na katerih bodo osnovne organizacije sindikata obravnavale in ocenile svoje delo v letošnjem letu, na podlagi ocene in predlogov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri delovanju pa bodo izdelale tudi letne programe dela za leto 1986. Rok za ivzedbo letnih članskih sestankov je 15. december 1986. Vse osnovne organizacije sindikata so s strani ObSS prejele tudi usmeritve za pripravo in izvedbo teh sestankov. Osrednje točke dnevnega reda bodo: — poročilo o delu v letu 1986 oz. od občnega zbora — letni program dela za leto 1987 — poročilo o finančnem poslovanju v letu 1986 in predlog finančnega načrta za leto 1987 — spremembe in dopolnitve kadrovske sestave orga- nov osnovne organizacije ZS (kjer je to potrebno). V usmeritvah je tudi priporočilo, naj pripravljena gradiva za letne članske sestanke predhodno obravnavajo sindikalne skupine in izvršni odbori, ter se do njih opredelijo. V poročilih o delu je potrebno izpostaviti zlasti: — v kolikšni meri so bile uresničene delovne usmeritve, sprejete na zadnjem občnem zboru, — kako konkretno uresničujemo ustavno, zakonsko in statutarno opredeljeno vlogo in funkcijo sindikata in oceniti akcijsko učinkovitost sindikata — oceniti sodelovanje in povezovanje z ostalimi DPO, samoupravnimi organi, delegacijami ter strokovnimi službami — obravnavati uveljavljanje in delovanje sindikalnih skupin ter oceniti, ali le-te omogočajo odprto in pristno izražanje interesov, razpolo- ženja, teženj in problemov delavcev — kakšna je bila vloga sindikata pri reševanju sporov in konfliktnih razmer Posebna pozornost se bo morala posvetiti naslednjemu dokumentu — tj. programu dela, ki pomeni predpogoj za uspešno delo sindikata. Oblikovanje programa dela mora temeljiti predvsem na analizi razmer, v katerih se nahaja delovna organizacija. Naslednje izhodišče programa dela pa so sprejete programske usmeritve za delo občinske organizacije ZS v mandatnem obdobju 1986—1990 ter resolucija 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Posebno pozornost je potrebno v programih dela posvetiti naslednjim nalogam: ukrepom za učinkovitejše gospodarjenje, večjo produktivnost dela, izvozu, zmanjšanju stroškov in inflacije, izboljševanju delovnih in življenjskih razmer delavcev. Ena najpomembnejših nalog v prihodnjem letu nas čaka pri uveljavljanju novega sistema nagrajevanja ter ureditev samoupravnih splošnih aktov na tem področju, ki morajo biti usklajeni z družbenim dogovorom ter panožnim sporazumom. Posvetiti se bomo morali tudi nalogi, kakšne oblike in metode dela bomo podvzeli v sindikatih, da bomo učinkoviteje uresničevali naloge pri spreminjanju razmer in krepitvi položaja in neposrednega interesa delavca pri odločanju v vseh oblikah delegatskega in političnega življenja, da bodo stališče sindikata prisotna povsod in tudi upoštevana. In ne na koncu bo ena izmed nalog tudi skrb za različne oblike družbenopolitičnega usposabljanja predvsem bodočih aktivistov zveze sindikatov. R. G. OBVESTILO Člani delovne organizacije, ki bodo v zimski sezoni letovali v naših počitniških domovih na Krvavcu in v Bohinju, bodo imeli možnost nakupa dnevnih vozovnic za smučanje po 20 % znižani ceni, to je po 3.200 dinarjev. TOZD Prehrana in oddih \__________________________________> DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1987 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ N 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 P 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 T 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 C © 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 P (2) 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 S CD 10 17 24 0 7 14 [2I] [2É1 Bi 0 11 4 0 18 Del.dni 23 22 22 2C Plač.dni 25 22 22 21 10 17 24 11 18 25 12 19 26 13 20 27 14 21 28 8 15 22 29 9l 16 23 [30] 22 24 31 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 Olitoli!] 23 23 JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER N 5 12 19 26 P 6 13 20 27 T 7 14 21 28 S 1 5» 15 © 29 C 2 9 16 23 30 P Ä >10 17 24 31 S ® 111 El m 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 7 14 [2 BO El 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 H ll GO pp p BiH 13 S3 1 8 15 22 29 6 13 20 27 2 9 16 23 © 7 14 21 28 3 10 17 24 8 15 22 29 4 11 18 25 2 9 16 23, 5 12 19 26 3 10 17 24, 6 13 20 27 4 11 18 25 7 14 21 13 5 12 19 [26] Del.dni 22 21 Plač.dni 24 21 22 22 22 23 22 24 23 24 - solidarnostni dan ] - prosta Sobota - drug prosti dan - praznik Prihodnje leto je planiranih 251 delovnih dni, 33 prostih sobot, 9 dni praznikov, 5 drugih prostih dni, solidarnostni dan 3. julija, 52 nedelj in 14 delovnih dni kolektivnega dopusta. Pod vsakim mesecem je iz objavljenega koledarja tudi razvidno, koliko dni je delovnih in koliko bo plačanih. Kolektivni dopust je planiran za TOZD Predilnico, Tkalnico in Plemenitilnico od vključno 20. julija do 9. avgusta 1987, TOZD Prehrana in oddih ter DS Skupne službe pa morajo temu terminu prilagoditi koriščenje dopusta tako, da bo pred in po dopustu nemotena zasedba v skladu z zahtevami DO. Delovni koledar in plan kolektivnega dopusta je potrdil odbor za splošne zadeve na seji dne 15. septembra 1986. R. G. ------------------- s. USTANOVILI SMO FOLKLORNO SKUPINO V______________________J Po kolektivnih dopustih smo v Tekstilcu objavili pobudo, da zbiramo kandidate, ki bi bili pripravljeni sodelovati v folklorni dejavnosti v naši delovni organizaciji. Tako smo 28. oktobra letos povabili vse evidentirane kandidate na skupni razgovor, da bi ocenili, če bi bilo možno v DO ustanoviti lastno folklorno skupino. Vsi vabljeni so se v polnem številu udeležili sestanka. Izražena je bila velika pripravljenost za delo in želja, da se folklorna skupina tudi ustanovi. V folklorni skupini je trenutno pripravljeno delovati deset žena in sedem moških, kar je dobra osnova za začetek. Ugotovljeni so bili tudi drugi strukturni podatki o članih skupine. Vaje bo imela folklorna skupina ob prostih sobotah oziroma kadar bo delovna sobota pa ob nedeljah od 8.00—10.00 ure v učilnici izobraževalnega centra v obratu I, po potrebi pa se bo koristila tudi učilnica v obratu II. S prvo vajo je skupina pričela v nedeljo, 9. novembra 1986. Za glasbeno spremljavo bo skrbel harmonikaš Osman-čevič Sejad, za kasetofon in kasete bo skrbel Dejanovič Milan, za note pa bo poskrbel Rado Jelovčan. Folklorna skupina bo na začetku delovala brez zunanjega vodje skupine, čeprav se za strokovno pomoč poizkuša pridobiti ustreznega zunanjega sodelavca. Do pridobitve strokovne pomoči deluje v skupini strokovno vodstvo skupine v sestavi: Rada Lotrič, Tanja Krmelj, Rado Jelovčan in Rajko Mlinar, ki bodo po dogovoru vodili posamezne vaje folklorne skupine. Finančna sredstva za delovanje folklorne skupine trenutno niso zagotovljena in jih tudi skupina do pridobitve strokovnega vodstva ne bo imela. Folklorna skupina bo v obdobju do konca leta pripravila predlog finančnih stroškov za delovanje skupine in program dela ter oboje posredovala v sprejem in soglasje samoupravnim organom DO in TOZD ter DSSS. Seveda bodo naj večji stroški skupine nastali v trenutku, ko se bo pričela skupina opremljati z oblekami oziroma narodnimi nošami, kar pa seveda še ne bo takoj, vendar je na to potrebno misliti že sedaj. Do takrat pa si bo skupina opremo sposojala. Za normalno delovanje folklorne skupine je bil izmed članov skupine imenovan tudi izvršni odbor folklorne skupine in sicer za — predsednika Rada Lotrič, — namestnika predsednika Marjan Urankar, — tajnika Tanja Krmel, — blagajnika Jožica Jerala in V obdobju od 11. do 18. novembra 1986 so bile sklicane skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini Kranj in to: za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zdravstvo, izobraževanje, kulturo in raziskovanje. Pred tem so bile sklicane seje za SIS pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja ter stanovanjsko dejavnost, organizirano pa smo sodelovali tudi na seji SIS za cestno-komunalno dejavnost. Pred sejami skupščin so se sestale vse delegacije iz TOZD in DS na skupnih sejah in se seznanili z dogajanji na prejšnjih sejah skupščin ter oblikovali svoja stališča do predloženega gradiva po posameznih skupščinah SIS. Na vseh sejah so delegati za vsako točko slišali kratko obrazložitev gradiva in stališče uvodničarja do tega gradiva. V kolikor so bile pripombe s strani uvodničarja ali delegatov, smo se dogovorili za vsebino pripombe. Uvodničarji so bili nekateri delegati, v glavnem vodje konferenc delegacij, v dveh primerih smo za pomoč prosili strokovne delavce, v ostalih primerih pa je bila dana obrazložitev s strani koordinatorja DPO in SIS. Na osnovi dogovora za razpravo so se po seji konference delegacij oblikovale pismene razprave, ki so bile posredovane imenovanim delegatom, ki so se udeležili sej skupščin SIS. Tako smo oblikovali pripombe za inte- — člana Nada Komič. Pričujočo informacijo pošilja folklorna skupina v vednost vsem odgovornim posameznikom v delovni organizaciji s prošnjo za podporo in soglasje k ustanovitvi folklorne skupine, ko pa bodo izdelani finančni in programski načrt pa tudi podporo pri sprejemu dokumentov oziroma moralno in materialno pomoč. Folklorna skupina izreka po tej poti tudi vabilo, da se skupini pridružijo še ostali ljubitelji te dejavnosti. Darko Šegula resno skupnost zdravstva (3 vsebinske pripombe), izobraževanje (dve pripombi za dvoje gradiv), izobraževanje (tri vsebinske pripombe za dvoje gradiv) in skupnost pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja (1 pripomba). Brez večjih težav smo imenovali na sejah konferenc delegacij po dva delegata, ki naj bi se udeležila seje skupščine SIS, kar je v novem mandatnem obdobju delegacij mnogo lažje, kajti prej smo morali imenovati po štiri delegate. In udeležba na sejah konferenc delegacij? Ni dosti boljša kot v prejšnjem obdobju, čeprav je čutiti večje zanimanje za to delo v delegacijah. Velika večina še vedno ne prebere gradiva, čeprav ga vsi prejemajo in je objavljen v delegatskem glasilu Kranjčan in prav zato je potrebno na sejah posredovati uvodne razlage gradiva, tako da delegati sploh vedo, kaj se bo obravnavalo na sejah skupščin SIS. Vodje konferenc v celoti opravljajo svoje dolžnosti do konference, čeprav se je v tem sklicu konferenc dogajalo, da so bili na dan sklica konference vodje konferenc službeno ali osebno zadržani in je sejo vodil koordinator DPO (od 8 sklicev, odsotnih 5 vodij konferenc), kar pa ni vplivalo na vodenje, razpravo in odločanje. Udeležba na sejah pa je bila sledeča: TOZD- DS Število delegatov v 8 delegacijah Udeležba za 8 KD % udeležbe Tkalnica 53 23 43,3 Predilnica 55 14 25,4 Plemenitilnica 55 13 23,6 Prehrana in oddih 8 2 25,0 DS Skupnih služb 55 29 52,7 Skupaj 226 81 35,8 Darko Šegula KAKO JE Z GRADNJO Čistilne naprave v do? Problematika predčišče-nja tehnoloških odpadnih vod naše DO je prisotna že precej časa. Kot je znano, je bila pred nekaj meseci predana v poskusno obratovanje Cejitralna čistilna naprava (CČN) mesta Kranj. Nanjo je trenutno priključen del fekalnih odpadnih vod Kranja. S strani upravljalca KOGP Kranj so bili predpisani pogoji za priključitev na CČN, ki so se v fazi gradnje večkrat menjali. Na osnovi zahtev nam je v januarju 1985 Planum iz Ljubljane izdelal variantne rešitve za predčiščenje naših odpadnih vod. Izbrana je bila že najustreznejša varianta, za katero smo 20. 3. 1986 pridobili tudi lokacijsko dovoljenje. V tem času se je zaključevala gradnja CČN. Upravlja-lec se s predlagano varianto našega predčiščenja ni strinjal. Osnovni problem čiščenja tekstilnih tehnoloških vod je izločanje barv. Prvotna zahteva je bilo 50 % raz-barvanje, vendar ni bilo možno opredeliti določevanja te meje (kaj je 0 % in kaj je 100 %). Upravljalec je našel metodo obarvanja barvil na sami CČN, vendar ni jasen vpliv tega postopka na samo nadaljnje čiščenje. V zvezi s tem problemom smo Naša delovna organizacija je po številu zaposlenih delavcev in angažiranju strojev ena od največjih kolektivov v kranjskem bazenu. In ne samo to, da smo eden največjih kolektivov, ampak smo tudi eden najnevarnejših kolektivov za nastanek in širjenje požara. Zato se nam upravičeno postavlja vprašanje: Ali smo naredili vse, da preprečimo nastajanje požarov v tem za požar zelo nevarnem kolektivu. Možnost nastanka požarov je zelo različna, zato velja omeniti nekaj nepravilnosti s katerimi se dnevno srečujemo. Napake in pomanjkljivosti v tehnološkem procesu V tehnoloških procesih prihaja do pogostih napak in pomanjkljivosti, ki pogojujejo nastanek in širjenje požara in to od priprave pa vse do zaključne faze predelave. imeli nekaj razgovorov s predstavniki Kemijskega inštituta Boris Kidrič, ki pa niso prinesli ustreznih rezultatov. V tem času smo sklenili tudi pogodbo za pristop k pilotskim poskusom predčiščenja odpadnih vod, ki jih bo Planum izvedel v prihodnjih mesecih. Obenem pa potekajo razgovori s KOGP za postopno priključevanje naših odpadnih vod na CČN. Ob tem naj bi se spremljal vpliv na delovanje same CČN. V kolikor ne bo bistvenih problemov na centralni čistilni napravi (predvsem z obarvanostjo iztoka iz naprave), bo potrebno v naši tovarni zgraditi samo zbiralni bazen za nevtralizacijo odpadnih vod v obratu I., obrat II. pa naj bi se priključil direktno na zbiralni kolektor, ki bo potekal po levem bregu Save, odpadne vode iz toplarne II pa bodo sanirane s prehodom na zemeljski plin. Seveda bodo za te povezave potrebne velike spremembe v kanalizacijskem sistemu, za katere imamo že izdelano delno idejno, delno pa tudi izvedbeno dokumentacijo. Ocenjujemo, da se bodo aktivnosti v zvezi z opisano problematiko v veliki meri odvijale v prihodnjem letu. Andrej Krč, dipl. ing. Tako se v postopku odpiranja bombažnih bal kovinskih vezi namesto s škarjami, sekajo s sekirami ali kakšnim drugim neprimernim orodjem, zaradi česar pride do iskrenja in odleto-vanja kovinskih delov. Ob pregledu vsebine bale se postopa površno, tako da je veliko primerov, ko v balah ostanejo razni kovinski predmeti, ki s surovino vred pridejo v proizvodni proces, kjer v kontaktu s strojnimi elementi povzročijo trenje ali iskrenje. Problem je tudi nečistoča tekstilnega prahu. Stroji se neredno čistijo, tako se na njih in ostali okolici nabirajo cele plasti tega prahu, kar znatno povečuje nevarnost za nastanek in širjenje požara. Pogosti so primeri, da se v proizvodnih in drugih oddelkih skladišči, ali hrani večjo količino vnetljivih surovin kot pa je potrebno za dnevno uporabo, kar tudi povečuje nevarnost za nastanek in širjenje požara. Eden izmed takih materialov so tudi mastne odpadne krpe. Pomanjkljivosti pri vzdrževanju strojev Napake in pomanjkljivosti pri vzdrževanju in uporabi strojev ter naprav, ki so pogosto vzroki požara, se nanašajo na: neredno vzdrževanje, nepravilno uporabo, neredno in pomanjkljivo mazanje ležajev in gibljivih delov. To povzroča različne poškodbe, preobremenitve, pregretje, trenje in iskrenje kar je še posebna nevarnost za nastanek požara. Pogoste napake so tudi pri vzdrževanju elektro instalacije, ki se nanaša na: dotrajanost, napake pri dovodu in razvodu, premajhna demen-ziranost vodnikov, slaba kontrola in neizvajanje meritev izolacije. Prav tako je ugotovljeno, da preobremenitev poškodbe in neredno mazanje elektromotorjev privede do pregretja ohišja, okvare ležajev, poškodbe izolacije in iskrenja predstavlja stalno nevarnost nastanka in širjenja požarov. Večja nevarnost so tudi nevzdrževane elektrorazde-lilne omare. Napake in pomanjkljivosti pri skladiščenju Tudi pri skladiščenju surovin reprodukcijskega materiala polproizvodov in gotovih izdelkov je veliko napak in pomanjkljivosti kot so: — prenapolnjenost skladišč Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju je v odgovoru na delegatsko vprašanje na seji Občinske zdravstvene skupnosti Kranj — o vzrokih padanja natalitete v SRS zbrala in posredovala zanimive podatke, o katerih velja razmisliti. Iz razloga, da je pri nas večina žensk zaposlenih, objavljam te zanimive podatke kar v celoti: »Vsaka država po svoje urejuje načrtovanje družine. V naši državi je bil splav prepovedan do nekako 1957. leta. Od tedaj dalje pa so bile osnovane komisije v mestih, kjer so delovale ginekološke bolnišnice. Te komisije so odobravale splav po indikacijah, ki so bile republiško — premajhna razdalja med vrstami skladiščenja materiala — skladiščenje raznih materialov v istem prostoru — nepravilna (prevelika) višina skladiščnega materiala — nezadostna oddaljenost svetlobnih teles — manjkajoči požarni zidovi — pomanjkanje stabilnih naprav za javljanje in gašenje požarov — neprimerni oz. požarno nevarni prostori, kjer se skladiščijo materiali oz. surovine Poseben problem pri uveljavljanju požarno varnostnih ukrepov predstavlja transport in skladiščenje lahko vnetljivih tekočin in plinov. Ti materiali zahtevajo dodatno previdnost in doslednost, kar pa žal pri nas ne drži. Kontejner za shranjevanje lahko vnetljivih količin je največkrat prazen, lahko vnetljive tekočine pa se shranjujejo kar na dvorišču!? Našteli smo le nekaj nepravilnosti, ki so dnevno prisotne v procesu proizvodnje, nismo se pa dotaknili delovne oz. protipožarne discipline, ki pa ni na zavidljivem mestu. Večni problem je še vedno kajenje. Prav bi bilo, da se končno kadilcem omogoči kajenje v požarno varnih prostorih — kadilnicah. Mogoče je mesec oktober — mesec požarnega varstva pravi čas, da se sleherni vpraša, ali v zadostni meri skrbi za požarno varstvo v okviru svojih delovnih nalog in tudi sicer. In če temu ni tako naj ne ostane samo pri vprašanju. določene in enake. Ti splavi so se vršili v bolnišnicah do 12. tedna nosečnosti. Žene in tudi često možje so bili na komisijah opozorjeni na nevarnosti in posledice splava. 1.7. 1977. leta je izšel nov republiški zakon, da ima žena — tudi mladoletnica — pravico do splava po lastni presoji do 10. tedna nosečnosti brez komisije in brez opozorila. V pripravi na ta zakon smo sodelovali tudi ginekologi in socialni delavci iz cele Slovenije, kateri smo preje delovali v teh komisijah. Naše stališče do tega zakona je bilo v celoti odklonilno, ker smo se dobro zavedali posledic, ki bodo izbile po tolikšni liberalizaciji splava. Danes obstajajo še komisije, OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI VZROKI PADANJA NATALITETE V SRS ŠPORTNO REKREATIVNE NOVICE Kolesarjenje V nedeljo, dne 5. oktobra 1986 smo se udeležili občinskega sindikalnega prvenstva v kolesarjenju na cestni vožnji, ki je obenem veljalo tudi za prvenstvo naše delovne organizacije. Na prvenstvu smo bili iz naše organizacije najbolj številčni, kajti tekmovanja se je udeležilo od 41 moških tekmovalcev trinajst naših, v ženski konkurenci pa je bilo od 16 tekmovalk kar trinajst naših deklet. Tekmovali smo na cestno hitrostni vožnji od Kokrice do Sp. Bele in nazaj, kar je približno 8 kilometrov. Tekmovanje je bilo ekipno. Ekipa je štela 3 člane v obeh kategorijah, tako da je v ekipi vozil eden dirkalno kolo, drugi navadno kolo in tretji poni kolo. Posamezne vožnje pa so štele tudi za posamezno uvrstitev glede na vrsto kolesa. Nekaj rezultatov: ekipno moški: 1. Sava I. 2. Tekstilindus I. 6. Tekstilindus II. 10. Tekstilindus III. ekipno ženske: 1. Exoterm 2. Sava 3. Tekstilindus I 4. Tekstilindus II dirkalno kolo — moški: 1. Stare Stane, Sava 9.02,54 4. Mali Tone, Tekstilindus 10.31,60 6. Karafatski Stojan, Tekstilindus 10.43,78 9. Šivic Zdenko, Tekstilindus 10.56,08 12. Zaplotnik Viktor, Tekstilindus 11.12,13 14. Zavašnik Brane, Tekstilindus 12.25,50 17. Sire Peter, Tekstilindus 12.58,98 navadno kolo — moški: 1. Kavčič Janez, Sava 10.26,61 2. Stare Franc, Tekstilindus 10.53,96 3. Strasner Mirko, Tekstilindus 11.19,00 6. Šegula Darko, Tekstilindus 11.52,71 poni kolo — moški: 1. Božovič Miloš, Sava 10.13,17 2. Žlebič Štefan, Tekstilindus 10.37,70 8. Turkanovič Aziz, Tekstilindus 12.47,33 11. Humerca Jože, Tekstilindus 14.22,05 12. Bergelj Miha, Tekstilindus 15.03,91 dirkalno kolo — ženske: 1. Zaplotnik Milena, Exoterm 11.47,36 2. Kalan Alenka, Tekstilindus 12.04,08 4. Jerančič Marinka, Tekstilindus 14.13,22 5. Papier Olga, Tekstilindus 14.47,81 6. Šivic Milena, Tekstilindus 15.04,81 navadno kolo — ženske: 1. Mali Marija, Tekstilindus 14.20.33 4. Hafner Marija, Tekstilindus 17.51,78 poni kolo — ženske: 1. Bregar Darja, Exoterm 14.10,00 2. Podjed Marija, Tekstilindus 14.56,64 4. Seiko Jožica, Tekstilindus 16.25,04 5. Dukarič Metka, Tekstilindus 16.57,81 6. Kogler Martina, Tekstilindus 17.27,48 29 42 32 32.01,86 (Mali, Stare, Žlebič) 35.52,07 (Zaplotnik, Šegula, Turkanov) 36.37,13 (Šivic, Strasner, Humerca) 40.43,52 44.27,75 44.52,50 (Kalan, Hafner, Podjed) 44.58,59 (Jerančič, Mali, Seiko) ki odobravajo splav od 10. do 12. tedna nosečnosti. Z višino nosečnosti namreč narašča nevarnost za ženino obo-lelnost in življenje. Po izvajanju tega zakona se je začelo obdobje splavov in posledic, na kar smo predhodno ginekologi opozarjali. Porodi od leta 1977 v Sloveniji padajo, pri nas od leta 1979 že za ca. 100 porodov letno, v zadnjem letu celo 200, splavi pa od sprejetja zakona o medicinskih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok od leta 1977 strmo naraščajo. Tako smo imeli v desetih letih pred sprejetjem zakona ca. 450 splavov letno, sedaj so pa narasli preko 100 %. V letu 1973 smo imeli še 1 splav na 5,2 poroda, v letu 1985 pa že 1 splav na 2,2 poroda. V letošnjem letu do 1. 10. smo imeli 1650 novoro- jenčkov in obratno 903 splave, to je 1 splav na 1,8 porodov. Medicinska indikacija je za predčasno prekinitev nosečnosti zanemarljivo majhna. Naraščajo pa splavi zlasti pri mladih ženskah in dekletih, ki bi lahko rodile zdrave otroke. Kot posledica splavov in neurejenih razmer pa naraščajo bolezenske nosečnosti: prezgodnji porodi, nezreli bolni otroci, ki zahtevajo še večmesečno drago zdravljenje v specialnih ustanovah. Dogaja se tudi to, da nekatere žene prihajajo na splav dvakrat, celo trikrat letno. Posledice tega pa se izkazujejo pri istih ženah kasneje v visoki stopnji ginekoloških bolezni. Zanimivo je, da pri takšni legalizaciji splava in minimalnih stroških za ženo (participacija 1.710 din in 460 din za dan ležanja v bolniš- Mali nogomet V nedeljo, dne 12. oktobra smo organizirali že skoraj tradicionalno tekmovanje — turnir v malem nogometu med našimi TOZD, tokrat na pomožnem igrišču stadiona Stanka Mlakarja. Izbira je bila sicer zelo posrečena, igrišče malo večje kot običajno, žal pa zgodaj zjutraj še precej mokro, kar je seveda igralce precej oviralo pri gibanju, še posebej zato ker so smeli igrati le z navadnimi športnimi copati brez čepov. Upali smo, da bo nastopilo osem ekip, toda dve ekipi iz delovne skupnosti se nista pojavili na terenu. Nastopilo je torej šest ekip. Po opravljenem žrebanju so bile ekipe razvrščene v dve skupini in v vsaki skupini so ekipe igrale med seboj vsaka z vsako, prvouvr-ščeni ekipi iz obeh skupin sta nato v finalu igrali za prvo mesto, drugouvrščeni ekipi za tretje mesto. Medsebojna srečanja so sprva potekala dokaj mirno, čim bolj pa so se srečanja bližala zaključnim bojem, so igralci postajali vse bolj borbeni, mnogo preveč bojeviti na besedah, še posebej so bili tarča napadov sodniki, ki seveda niso bili profesionalci ali izprašani sodniki, vendar menim, da so sodili korektno, nepristransko in v upanju, da sodijo kar najbolje. No pa tudi to je minilo brez večjih incidentov, čeprav je nekaj groženj žal bilo, vendar so se vsa srečanja zaključila v športnem in prijateljskem vzdušju. Na letošnjem turnirju je tokrat slavila Plemenitilnica II, ki je v boju za prvo mesto tesno premagala ekipo Delavskega doma, za tretje mesto sta se borili ekipi Plemenitilnica I in Tkalnica I in prva je premagala naspronika s 4:1. In še rezultati iz predtekmovanja: Plemenitilnica II : Tkalnica I 2:1 Plemenitilnica II : Predilnica 2:2 Tkalnica I : Predilnica 2:1 Plemenitilnica I : Delavski dom 1:1 Plemenitilnica I : Tkalnica II 6:2 Delavski dom : Tkalnica II 9:1 DŠ TEKMOVANJE V ŠAHU V DELAVSKEM DOMU V delavskem domu »Tekstilindus« Kranj so stanujoči sami izrazili željo, da se za stanovalce organizira tekmovanje v šahu in res so ga v soboto, dne 1. novembra tudi organizirali, čeprav udeležba ni bila tako številčna, kot se je pričakovalo. Žal je prišlo nekaj igralcev po napovedani uri in ker se je tekmovanje že odvijalo, jih žal ni bilo mogoče več vključiti v tekmovanje. Po zaključku niči je 2.170 din), te ženske v glavnem odklanjajo vsako poceni kontracepcijo, ker minimalni stroški in komo-diteta pri splavu, ki je brez bolečin (v anesteziji) prevladajo. Pri tem smo ginekologi nemočni, ker vsako prepričevanje žene, ki se je že odločila za splav, je skoraj brezupno. Ravno tako pa je priporočanje kontracepcije in uporabljanje le-te iz raznih predsodkov velikokrat brezuspešno. Sosednja Avstrija je dobro rešila ta problem. Splav je dovoljen, vendar žena plača v celoti stroške bolnišnice in še teden dni boleznine, ko je doma. Te cene so od dežele do dežele različne, vendar so tako visoke, da se žene raje preje zaščitijo, kot da pride do tako velikega izpada v družinskem proračunu.« tekmovanja so se odločili, da bodo tako tekmovanje še kdaj organizirali. Rezultati: 1. Radojevič Milorad 2. Karafatski Stojan 3. Durič Boro 4. -5. Popovič Andjelko in Ostojič Goran 6.-9. Burzič Tehvid, Grgič Tomo, Grmuša Aleksa in Ga-jin Djurica. Stojan Karafatski TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU V nedeljo, dne 16. novembra smo organizirali v okviru programa akcij komisije za šport in rekreacijo tekmovanje delovne organizacije v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo le 7 igralcev, tako da smo tekmovanje izvedli po sistemu vsak z vsakim in odigrali 21 medsebojnih srečanj. Vsem nastopajočim se je poznalo, da ne igrajo oziroma trenirajo veliko in so na tekmovanje prišli bolj zaradi rekreacije. Rezultati: 1. Darko Šegula 6 zmag (12:2) 2. Andjelko Popoviò zmag (10:3) 3. Peter Sire 3 zmage (8:7) 4. Franc Stare 2 zmagi (6:8) 5. Dragan Čikič 2 zmagi (6:9) 6. Halil Feratovič 2 zmagi (5:9) 7. Aziz Turkanovič zmaga (3:10) DŠ ZAHVALE Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice LJUDMILE BRAJNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem belilnice, tiskarne in barvne kuhinje plemenitilnice I za poklonjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči mož Marjan ter sinova Marjan in Vili Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I za poklonjena darila, obenem pa želim vsem še veliko delovnih uspehov. Janez Kirn Ob odhodu iz DO se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja za spominsko darilo, v bodoče pa želim vsem še veliko poslovnih uspehov. Tončka Jelenc Sodelavcem adjustiranega oddelka in tkalnice II ter vsem ostalim se ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta FRANCA RAMOVŠA iskreno zahvaljujeva za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Tone in Ciril Ramovš Sodelavcem plemenitilnice se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za poklonjeno darilo. V bodoče želim vsem skupaj še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Marinka Drobnič Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem vsem sodelavcem za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v dragem spominu na vse vas. Kolektivu želim v bodoče še veliko delovnih uspehov. Vinko Luskovec Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz VES I za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Ervin Ankerst Ob smrti moje drage mame ' ROZIKE ŠKRVADA iskrena hvala sodelavcem kontrolnega in razvojnega sektorja ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in izrazili sožalje. Breda Ropret Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem VES I za praktična darila in lepe želje. Prav vsem še enkrat lepa zahvala, obenem pa vam želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Franc Kozjek Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta JANEZA JAMNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DE tkalnica II, oddelku čistilnice za zbrano denarno pomoč in izraze sožalja. Slavka Arh Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem predilnice za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na vas. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Julijana Žerovnik Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta PETRA GOLJE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DE tkalnica II, odd. čistilnice za zbrano denarno pomoč in izraze sožalja. Marija Šmid Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojstrom, podmojstrom ter ostalim sodelavkam in sodelavcem v tkalnici I za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim še veliko zdravja in delovnih uspehov. Vinko Jesenovec Ob boleči izgubi mojega očeta IZIDORJA ŠKARJOTA se lepo zahvaljujem sodelavcem TOZD Plemenitilnica I za zbrano denarno pomoč in izraze so- Aktivu invalidov Tekstilindus se lepo zahvaljujem za omogočeno letovanje v Novigradu. Marjan Jerala žalja. Marija Zupanc Sodelavcem v tkalnici II in vsem ostalim se zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Prav enaka zahvala velja OO sindikata za prijeten oddih na morju. Celotnemu kolektivu želim v prihodnosti še mnogo uspehov. Marija Relja Ob boleči izgubi mojega moža ALOJZA SOVINCA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem TOZD Plemenitilnica in OO sindikata TOZD Plemenitilnica za izreče- na sožalja, denarno pomoč in poklonjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi tovarišici Darinki Andrej ašič za poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Rozalija Ob upokojitvi se iskreno zahvaljujem sodelavcem skladišča gotovega blaga obrata I za poklonjena darila in jim želim še veliko uspehov v prihodnje. Martina Bakovnik Ob odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem kolektivu adjustir-nice obrata I za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na delovna leta, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem želim še veliko napredka in delovnih uspehov. Bernarda Gros Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v komercialnem sektorju za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v lepem spominu na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Kolektivu želim še veliko uspehov in napredka. Tine Ločniškar Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem kadrovskega sektorja v obratu I in II ter vsem ostalim za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu na delovna leta, ki smo jih preživeli skupaj. Kolektivu želim še veliko napredka in uspehov. Justa Strle Topla zahvala vsem pevcem mešanega pevskega zbora Tek-stilindus za obisk v času moje bolezni. Pevskemu zboru želim veliko uspehov in jih lepo pozdravljam. Marija Breznik KAKO RAVNATI Z ODPADNO PVC EMBALAŽO? Vsem je gotovo znano, da v naši delovni organizaciji uporabljamo celo vrsto različnih kemikalij, katere so najpogosteje embalirane v posodah iz PVC. Te posode so različnih oblik in velikosti. Najpogosteje moramo to posodo vrniti proizvajalcem kemikalij, nekaj te embalaže pa tudi odprodamo raznim kupcem iz delovne organizacije in tudi od drugod. Še posebno je PVC posoda zanimiva za kupca v jesenskem času, ko je tudi čas za vlaganje oziroma pripravljanje raznih jedil za ozimnico (paprika, zelje, repa, ipd.). Veliko povpraševanje po tej posodi predvsem večji, je s strani kmetov in pridelovalcev različnega sadja, kateri v PVC posodah »namakajo« sadeže za kuhanje žganja. Največkrat se kupci sploh ne zanimajo, kaj je v tej posodi bilo in če je primerna za shranjevanje živil. Zanima jih le to, da je posoda na »oko« približno čista in primerne velikosti. V teh posodah se shranjujejo tudi nevarni materiali, kateri so lahko zdravju zelo škodljivi. Najbrž ni zadosti, da posodo operemo s toplo vodo in posoda naj bi bila že primerna za shranjevanje prehrambenih artiklov. PVC (plastične) posode, ki so primerne za »živila« so iz belega oz. svetlega materiala. Običajno je na njih tudi oznaka »primerno za uporabo v živilski industriji«. Žal nam proizvajalci pošiljajo razne nevarne snovi pod najrazličnejšimi trgovskimi imeni, za katerimi se skriva tudi njihova vsebina. Tako je tudi ugotavljanje prisotne nevarnosti zelo težko. Prav zaradi tega je uporaba PVC posode, ki jo odpro-dajamo kot odpadek, v največjih primerih zelo vprašljiva za shranjevanje živil. Tone Mali RIBIŠKI PIKNIK V nedeljo, 14. septembra smo organizirali drugi ribiški piknik na Bobovku in sicer v lovu na »veliko ribo«. Zanimanje je bilo manjše, kot za lov na »malo ribo«, kljub temu pa se je zbralo 27 ribičev in poizkušalo svoje srečo. Dve uri in pol trajajoče namakanje trnkov je bilo brezuspešno, tudi razne »prave« in »neprave« vabe in druge ribiške »finte« niso prispevale k temu, da bi prijela vsaj ena velika riba. Rahlo razočaranje pa nas je hitro minilo, ko je Martin pričel metati iz olja lepo pečene in dišeče postrvi, katere smo rahlo zalili, vmes malo poklepetali in malo pred dvanajsto uro s piknikom zaključili. Vsem organizatorjem velja zahvala, kajti mnogi smo imeli s piknikom prijetno popestreno nedeljsko dopoldne. r-, 0 TEKSTILEC - glasilo delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Slavko Traven, Darko Šegula, Franc Mihelčič, Marinka Mohar in Marija Stojiljkovič.