ŠteV 22 Poštnina |il»i»ns v gotovini.
Ljubljana, dne 2. junija 1926.
Leto VIII.
Kaset, folavec to obrtnik nsj bodo narodu vodniki
Izhaja vsako sredo
Naročnina:
cs\o leto Din za pol leta . 15 — xa inozemstvo za c«lo leio Dir 30--Liserati po tarife. • Pl» m«nln vpraSsnjeni' na) »e prlloii znamko za od' govor. — Nefrarifcir&na pisma se r.c sprejemajo.
Usaktfc uživaj vse sadova svo]?92 dsia in marljlvostll
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Koi'.opial s« n« vtb-č.|o. - Plača tn to« se v LJublJ&nl. — Uredništvo in upMva Jo v Ljubljani » Kolodvorski fitlcl feief. 7. - Telefoa lnl«r. »i. 506. - Kalna »rl pcit. {etoraam ■» »odu St, 11.5«. w
o IzJecinačerijii dav
kev.
Po 7-letnih notranjih borbah v naši državi se je končno pametni ia vztrajni politiki Štefana Radiča posrečilo, da je ta zlasti v prečan-skih krajih tako težko pričakovani zakonski načrt dobil odobrenje sedanje vlade in prišel pred narodno skupščino. Pomembnosti tega zakona zlasti Slovencem ni treba podrobneje razlagti. Saj so nas stari avstrijski davčni zakoni, izvrševani od slovenske gospode, ki je proti ljudstvu vedno pretirano vestna, skoraj do golega slekli, med tem ko so bili glede davkov srbijansin kraji le malo prizadeti.
Od začetka Jugoslavije je bila ena javnih zahtev bivše SKS, da dobimo čimpreje izjednačen davčni zakon. Ko je 1. 1921 tedanjih 8 poslancev SKS vstopilo v vlado, je bila prva njihova zahteva v protokolu, da se izjednačijo davki. Toda naše moči takrat so bile prešibke in — čeprav je bila dana obljuba! — naša zahteva se ni izpolnila. Šele sedaj, ko je ves hrvatski kmetski narod dobro organiziran v Hrvatski seljaški stranki pod vodstvom Štefana Radiča in je ta močna stranka založila ves svoj vpliv, se nam je izpolnila dolgo gojena želja.
Zakonski načrt za izjednačenje davkov je torej pred narodno skupščino. Za študiranje tega načrta je sestavljen poseben skupščinski odbor. Skoraj vse stranke so se potrudile, da poiščejo v svojih vrstah najboljše moči za ta odbor. Toda ni glavno v tem, da se sedaj v tem odboru morda modruje in kaže nemogoče in neizpelji-ve ideje opozicijskih strank, nego prva in (glavna naloga je ta, da odbor zakon čim preje sprejme ter tako omogoči, da ga sprejme tudi
skupščina in da stopi v veljavo 1. januarja 1927.
Zlasti za nas Slovence je od največje važnosti, da se ta zakon čimpreje sprejme. S tistim dnem, ko se nam ta želja uresniči, ugasnejo vsi stari avstrijski davčni zakoni, ki so nas po vojni radi spremenjenih gospodarskih razmer tako silno tepli. Res je, da zakonski načrt ni tako dober, kakor bi želeli, kajti davčni zakon je najboljši tisti, ki ga sploh ni. Toda eno dobro ima načrt, namreč da se bodo dosedanja pretežka davčna biemena, ki so doslej slonela v pivi vrsti na ramah Slovencev, Vojvodincev in drugih prečanov, jednako razdelila na vse prebivalstvo naše države. In ko bodo enkrat bremena jednako razdeljena na vse dele naše države, potem bo tak zakon izboljšati igrača, ker se bodo za to zavzemali ljudje iz cele države, a ne, kakor je sedaj slučaj, samo prebivalstvo iz pojedinih pokrajin, ponajvečkrat najsiromašnejših. Radi tega opozarjamo člane odbora za proučavanje davčnega zakonskega načrta, naj se zavedajo svoje težke odgovornosti polne naloge: Naj se izogibajo vsake demagogije in naj ne stavljajo pretiranih zahtev, ker vse bi moglo roditi le nasproten učinek, namreč, da koristi samo tistim, ki novega zakona nočejo in bi radi, da precani še naprej nosimo največji del državnih izdatkov. V tem smislu naj slovenski volilci presojajo delo pojedinih strank v odboru za davčni zakon in naj se zavedajo, v kako veliki nevarnosti bodo slovenski gospodarski interesi, če bodo opozicio-nalne stranke več dale na demagogijo, kakor na koristi celokupne Slovenije.	Ivan Pucelj.
^epi govori Štefana
V nedeljo je govoril Stjepan Radie na shodu v Klanjcu. Poslušalo ga je nad 2000 ljudi. To je mnogo, ce pomislimo, da so kmetje zvedeli za shod šele v zadnjem trenutku. Radič je na tem shodu, ki se ga je bil udeležil tudi minister Pucelj, rekel med drugim:
»Če se bori narod, se bori ostro, ce pa se pomirja, se pomiri pošteno in odkritosrčno. Taka je nje-
gova politika, tu ni spletk, laži in prevar. Tu je vse jasno, čvrsto in iskreno. Samo gospoda je tista, ki ribari v kalnem, zlasti v Beogradu, kjer se še ni naučila spoznavati naroda. To je naša velika težkoča. Mi smo začeli od temelja. Naša gospoda pa ni imela pameti in je le govorila: To ni zanič, kar dela Radič. Zato seljaška stranka 20 let ni mogla v Zagorje, dokler ni pričela
•l manjšimi zborovanji in tako pridobila zaupanje vsega naroda. Tam, kjer smo pomešani s Srbi, tam gre mnogo težje. Tja prihaja Pribiče-vic. On prihaja tja in pravi, da se bo vse napravilo s silo. Razdeljuje orožje in pripravlja boj. So nekateri Srbi, ki imajo bombe doma. Pribičevič jim pravi: Pride čas, ko postanem jaz Mussolini. Ta človek govori, kakor bi ga bili z verige spustili; in to zato, ker je nasilen, ker poziva k nasilju in ima družbo, ki pripravlja atentate, ia ne na pse, temveč na naš pošteni narod. To ni politična borba! Niti hajduštvo to ni, ker hajduk je pošten v primeri z njimi. To je hudičeva, peklenska politika. In vidite: jaz sem prišel sem v Zagorje, da orjunašem in batinašem odgovorim s še močnejšim organiziranjem hrvatskega naroda. Če bi ti nesrečniki vladali v tej državi, bi je ne bilo dolgo — pa saj bi je takrat tudi ne bilo treba.«
Radič je dalje govoril o sodelovanju s Srbi in Slovenci in o svojih odnošajih napram Pašiču. Jaz sem sporočil Pašiču: »Složimo se, bajak Na državnopravnem temelju se ne moremo ujediniti, ker če govorimo Pašiču kaj o federaciji, misli on, da je to poguba države. Tudi če omenimo avtonomijo, misli on, da je poguba. Vzeti je bilo torej treba za osnovo tisto stvar, zaradi katere je bil mučen Matija Gubec: to je bila kmečka pravica in človečanska politika. Sporazumeli smo se, a naglasili smo: Mi smo Hrvatje. Hrvatski narod ima tudi svoje starine, svojo zgodovino, prosveto, književnost, obličje, in to v glavnem iste kakor Srbi; toda vendar svoje. Imamo svoje zdravice, tamburico in trobojnico. Dovoli naj se, da živimo svobodno v svoji državi. Stopili smo v vlado kot narod hrvatski in ne kakor kako afrikansko pleme. Vstopili smo kot seljaška stranka, ki ne dela afer in ne deli države v dve polovici, da. bi rekla: Tam boš vladal ti, tu pa jaz! Tak sporazum je imel Pašič s Pribičevičem. Tako pa mi nočemo. Nismo hoteli deliti države v dve skupini, da bi v eni polovici gnjavili narod radikali, v drugi pa seljaška stranka. V vsej državi mora biti enakopravnost. V mnogem smo zmagali! Odšla je iz vlade neka skupina, ki je mislila, da je narod za to tu, da se na njem jaše. V vladi ni več Pašičevih slug. Teh je še nekaj, bo jih pa vedno manj.
Pašič je tudi na svoje stare dni ostal izkušen politik, kakor je bil preje, toda postal je silno nazad-
njaški in strahovito nasilen. Pomislite! Na ministrski seji smo razpravljali o občinskem zakonu, kaj hočemo in kako. Mi smo predlagali en sam občinski zakon za vso državo, »Ne tako,« pravi Pašič, »kajti če sprejmemo enak občinski zakon, potem bodo tudi Švabi postali lahko občinski načelniki.« — »»Toda, gospod predsednik, oni bodo morali znati državni jezik, to pride v zakon. Zapisniki se bodo morali pisati v državnem jeziku. :« — »Leta 1918 bi jih morali pregnati ali poklati,« je rekel Pašič. •
Tako je govoril predsednik vlade na ministrski seji. Treba je bilo z njim obračunati. Rekel sem zato: »Gospod predsednik, gospodje ministri! Če bi bili vi to poskusili, bi naše države ne bilo in niti naj bi je ne bilo. Država, ki bi pregnala ali poklala stotisoče svojih državljanov samo zato, ker so druge narodnosti, taka država ne spada v Evropo.«
Radič je dalje govoril o sporazumu. To je velika stvar, toda težka. Napraviti iz Hrvatske malo se-ljaško državo, ni težko. Ko smo ponudili Pašiču sporazum, smo vedeli, kaj delamo. Namesto lahke naloge smo si naložili težko. Namesto, da dobi hrvatski narod avtonomijo, večjo ali manjšo, in da se uredi kakor v škatljici, smo si zastavili nalogo, da pridemo do sporazuma s srbsko narodno selja-ško dušo. Delo je težko in obupno. Nam je težko, ki nismo bili oropani in oplenjeni, v Srbiji pa je obupno.
Radič je kritiziral nato naš promet in naglašal njegovo važnost za te kraje. Svoj govor je zaključil z vzklikom na kralja, hrvatski narod in Hrvatsko.
Za Radičem so govorili še minister Pucelj, Karlo Kovačevič in še nekateri drugi poslanci.
Za tem se je vršil shod v Pregradi, kjer je imel Radič tudi daljši govor. Omenjajoč vlado je rekel: Srečni smo danes, da imamo pošteno vlado. Niso vsi ministri enaki. Toda oni, ki so glavne osebe, so na svojem mestu. V naši seljaški stranki sta dva ali trije v klubu, ki niso na mestu. Toda mi jih bomo pognali in jih ne bomo trpeli v klubu. Med seljaškimi ministri je eden, ki ga ne moremo trpeti in ga ne bomo trpeli. (Medklic: Dol z Nikičem! Nočemo, da bi bil Nikič v vladi!)
Nato so govorili še Pasarič, Kež-man in še nekateri drugi, nakar je bil shod zaključen.
2
Nobeaa ideja in nobeaa mi misel ni zmagala brez žrtev. ^L
Shod proti korupciji.
V nedeljo dne 30. majnika se je vršil v Ljubljani shod proti korupciji. Za shod so delali pristaši SLS velikansko reklamo, že zato, da pokažejo na shod povabljenim članom opozicije iz Srbije in Bosne, kako močni da so. Priznamo, da so znali izbrati za svoj shod izvrstno agitacijsko sredstvo, ki povsod vleče in mora vleči, kjer je le še nekaj poštenja doma, in ker je brez dvoma masa slovenskega ljudstva poštena, je na shod res prišlo toliko ljudi, da je bila velika dvorana hotela »Union«! nabito polna, na vrtu hotela pa so morali prirediti celo vzporeden shod. V dvorani je bilo okoli 4 tisoč, na vrtu pa približno tisoč ljudi, katerim so govorili Ljuba Davidovič, dr. Mehmed Spaho, dr. Joca Jova-novič in dr. Anton Korošec. Na vrtu so govorili poleg imenovanih gospodov še nekateri poslanci SLS (Kremžar, Brodar, dr. Hodžar.)
Jako pa bi se motil, kdor hi menil, da so vsi udeležniki slioda pristaši SLS. Mi smo videli na shoflu jako mnogo pristašev drugih strank in da je to res, je potrdil sam dr. Korošec s tem, da je povabil v svojem govoru tudi pristaše drugih strank, naj SLS v boju proti korupciji podpirajo. Resnica je, da je prignala tna shod jako mnogo ljudi radovednost, ker so hoteli ljudje videti gospode, katerih imena vedno berejo v časopisih, drugi pa so pričakovali, da bodo govorniki privlekli na dan kakšne nove, posebno mastne ko-rupcijske afere. Ti zadnji niso prišli na svoj račun, kajti vsi govorniki so govorili o korupciji bolj na splošno in niso povedali nič novega. Dokazala pa je na nedeljskem shodu udeležba vseh strank samo to, da so Slovenci vsi do zadnjega za red in poštenje v državni upravi, a s tem še ni rečeno, da so vsi Slovenci že tudi pristaši SLS. Dr. Korošec je v svojem govoru priznal, da so tudi v drugih strankah poštenjaki, ti poštenjaki pa bodo znali voditi boj proti korupciji iz svoje lastne moči in prav nič ne potrebujejo jerobstva ali zaščite SLS, ki sama priznava, da je hoj proti korupciji v Beogradu za opozicijo brezuspešen! To velja zlasti za našo 'in hrvaško kmetsko stranko, ki se je znala prva upreti korupciji v Beogradu in sicer z uspehom. čeprav z velikimi žrtvami od svoje strani, in zato ravno mi nimamo nobenega vzroka podpirati dr. Korošca in delati zanj politično reklamo. Boj proti korupciji je pri-
čel naš voditelj Stjepan Radič, ki je vrgel Pašiča, ne pa dr. Korošec in njegov klub, za katerega se v Beogradu nihče ne zmeni.
Praktičnega uspeha nedeljski shod ne bo imel, ker shodi nimajo eksekutivne moči. V tem oziru ima »Narodni Dnevnik« popolnoma prav, ko piše:
»Prva nujnost je, da zopet ves narod veruje, da zadene neizogibna kazen vsakogar, ki je nepošten. To vero pa bo narod imel le, če vidi, da tudi najboljše in najvplivnejše zveze ne pomenijo toliko, ko zakon. Zaradi tega ima boj proti poslovanju Radeta Pašiča največjo važnost. Zakaj nemoralna je vsaka kazen, dokler je nekaznovan oni, o čegar aferah govori vsa država.
Obenem s tem bojem pa je treba rešiti tudi drugo vprašanje: Kako je mogoče, da vsa država govori o raznih aferah, a da se državne oblasti ne zganejo. V tem oziru ni krivda samo na državnih oblasteh, temveč tudi na naših politikih. Ni zadosti, če ti govore o aferah in če obtožujejo vlado, Ida ščiti korupcijo, temveč obtožbe je treba konkretizirati. Čisto določno je treba reči: ta in ta je zakrivil to in to dejanje! In če se državna oblast tudi potem ne zgane, je treba vso stvar s polnim imenom prijaviti sodišču. Če pa ta prijava ne bi pomagala in bi se zgodil neverjetni slučaj, da bi sodnik hotel ščititi krivca, potem je treba boj nadaljevati in prijaviti tudi sodnika. Dolžnost poslancev, da obtožbe konkretizirajo, je tem večja sedaj, ko je tiskovni zakon vzel listom skoraj vsako možnost, da se bore proti korupciji.
Je brez dvoma, da je narod proti korupciji. Ravno tako pa je sigurno, da narod še ni za boj proti korupciji vzgojen. In ne bo vzgojen, dokler ne bodo začele delovati oblastne skupščine. Le za oblastne skupščine, ki so narodu pred očmi, se more tudi narod resno zanimati. In v oblastnih skupščinah bi se morala vršiti izbira politikov. Šele tisti, ki bi v oblastnih skupščinah dokazal, da je pošten, mož trde hrbtenice in borbene narave, bi imel priti v narodno skupščino. Če bi delovale oblastne skupščine, potem se ne bi ponovilo, da bi očitni korupcio-nisti bili izvoljeni za narodne poslance. Danes se to dogaja.«
Najvažnejše ie soci-jalmo
Sodobni politični reakciji ne pomaga, da skuša molče preiti najvažnejša vprašanja naše dobe: So-cijalna vprašanja. Ona silijo, da družba, vsaka moderna država, resno začne premišljati, kako se
jih bo lotila in na kakšen način rešila.
Stari vek je svoje socialne težave reševal na svoj poseben način. Ljudi je razdelil v dva neenaka tabora. Ene je priznaval kot svo-
bodne gospodarje, druge je označil za sužnje. Z visoko kulturo dveh narodov — Grkov in Rimljanov — pa je krotil številne »barbare.«.
Srednji vek je to neenakost v načelu odpravil in je skušal z nasilno določitvijo razmerja človeka do Boga enkrat za vedno rešiti so-cijalna vprašanja svojega časa. Toda krvavo potlačeni kmečki punti so pokazali, da ta načelna rešitev še ni mogla odpraviti dejanske sužnosti med ljudmi.
Naši dobi je bilo prihranjeno, da pristopi k reševanju sodobnih socijalnih vprašanj. Z drugimi besedami se to pravi, da je treba urediti razmerje človeka do sočloveka, človeka do celotne družbe, do države, do naroda in narobe,
Za nami je skoro že stoletna zgodovina socijalnih bojev in po-tresljajev v Evropi. Ta zgodovina nas uči, da imajo vsa ta gibanja dva vzroka. Eden od teh dveh vzrokov je gmoten (materialističen), a drugi je duševen (psihičen).
Zlasti po svetovni vojni so soci-jalna vprašanja pretresla ves svet. Vsaka država poskuša na svoj način rešiti ali pa zanikati socijalne težave, ki zdaj tu, zdaj tam zagore v plamenu, ki se ga pogasi z lepa ali z nasilji.
Socijalnega vprašanja naše dobe ni mogoče zadovoljiti s samimi gmotnimi (materi jelnlmi) sredstvi. V Rusiji so to skušali doseči boljševiki, a niso dosegli cilja, za katerim so šli. Nasprotno, ta cilj se bolj in bolj oddaljuje. Dosegli so zgolj eno veliko socialno reformo, to namreč, da je prišel kmet do zemlje, ki je bila poprej predmet izkoriščanja po veleposestnikih, ki niso nikoli nič delali in le lahkomiselno zapravljali plodove podložnih kmetskih rok. Italija je porabila iste metode (način), toda v nasprotno smer. Tam je kmet proletarec, kolon. Italija srednjega kmeta, kakor ga vidimo pri nas, ne pozna. Tam je socijalno razmerje med tistim, ki zemljo obdeluje,'in med tistim, ki te plodove jemlje, primeroma takšno, kakor je bilo v carski Rusiji. Italija tega vprašanja ni rešila, ampak ga je enostavno zanikala s tem, da je uvedla diktaturo fašistične stranke, enako kakor je zavladala v Rusiji neomejenost komunistične stranke. Ti zgledi so vlekli in prišlo je do bolj ali man skritih diktatur v nekaterih deželah Evrope: na Grškem, v Rumuniji, v Albaniji, na Bolgarskem, na Poljskem, v Španiji. V drugih deželah se vzdržuje demokracija le s težavo: v Nemčiji, v Avstriji, na Češkem, v Jugoslaviji itd. Tam, kjer sicer tudi besne socijalni boji, toda je demokracija zrasla iz ljudstva in se je utrdila in okrepila v težkih nazorih in borbah, želje po diktaturah najbrže ne bodo izpolnjene: na Angleškem in v Švici. V Švici vlada svoboden kmet v svojih kantonih in potom njih v celi državi. Angleška ljudska samouprava pa je tako stara, ima toliko
živih korenin v ljudstvu, da si je nihče ne upa niti dotakniti. V teh deželah se seveda itudi socijalno vprašanje ne skuša reševati nasilno ali pa samo enostransko, bodisi s samimi gmotnimi sredstvi, kakor n. pr. v Rusiji, ali pa z enostavnim zanikavanjem, kakor n. pr. v Italiji in Španiji.
Naša politika v Jugoslaviji stremi za tem. da se onemogoči vsakršna diktatura, a se ljudstvu omogoči kar najširša samouprava po načelih kmečke demokracije. Predvsem je tu kmečko ljudstvo v ooromni večini in mu že zaradi tega gre prva in zadnja beseda v državi in javni upravi. Ta demo-kratija ima poleg tega toliko zdravil za moderne socijalne bolezni človeške družbe, da more postati najbolj močan jez za vse nevarnosti, v katere more družabni kaos (zmešnjava) vreči posameznika in celoto. V malem se to vidi v kmetski hiši. Tam zajemajo iz skupne sklede gospodar, družina in posli. Vsi delajo, a tudi vsi jedo. Tega v tovarnah ni; ni tako v bankah in na borzah! Tam je človek sočloveku — volk, a ne prijatelj. De-mokratija, ki temelji na tem širokem socijalnem temelju, more dati potrebnim delo in kruh, a vsem enako pravico. Samo takšna kmečka demokracija more pri nas najboljše rešiti najbolj pereča socf* jalna vprašanja. V njenem bistvu je zapopadena miroljubnost, svo-bodoljubnost, verska in nacijonal-na strpnost in humanost (ljubezen
do sočloveka). \'nii;igjp crvvfakio
načelo nam je prineslo krščanstvo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! — Naša doba je pod klicana, da v tem pravcu uredi razmerje človeka do sočloveka in posameznika do družbe ter narobe. S tem bomo pristopili k resnemu razmotrivanju nastopajočih socijalnih vprašanj in njihovi rešitvi po smislu in tradicijah prvega zapo-četnika človeške kulture: poljedelca. Če je njegov dom še tako zelo majhen in reven — njegov je in stalen je. Pri delu na polju in v gozdu prihaja v dotiko s prirodo ,n se čuti ob tem kot človek-gospo-dar. S svojim govorom, svojimi običaji in šegami ter miselnostjo ustvarja svojo narodno kulturo, s katero množi in požlalitnjuje obče človeško vzajemnost in skupnost. V svojem stalnem domu je rešil socijalno vprašanje s tem, da je uredil svoje razmerje do sočloveka. Kdor moreš delati, delaj, kdor si lačen, se najej pri skupni mizi in skledi. Ta misel je tako narav* na in etično tako globoka, da more ustvariti trdno podlago za novo, socijalno znosno državno sožitje.
Alb. Prepeluh.

ur izi
i 0) tje.
:
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana. Poljanski nasip 10/8, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!


Kmet, misli z liistao glavo
Razne politične
! Eselesarska ljubezen do ljud-Itva. V soboto je bila v skupščini ieja odbora za proučavanje za-j tonskega načrta o izjednačenjiu lavkov. G. Pavle Radič je predla-bal, naj se zakonu prizna nujnost, kar pomeni, da ima priti na dnevni [red takoj pred vsemi drugimi vprašanji. Proti nujnosti, je govoril in glasoval — Slovenec eselesar Pušenjak! — Eselesarji potemtakem smatrajo, da Slovenci Še niso do-voljno gospodarsko izžemani vsled krivičnih davčnih bremen in da jim Izjednačenje davčnega zakona ni nujno. Lepi slovenski in ljudski . zastopnik!
j Tiho upanje. Slovenski samostojni demokrati zalagajo svoie obuna-ne pristaše dan za dnem s poročili iz Beograda, da bo vlada vsak čas padla. To pripovedujejo na tak način, da obenem vzbujajo v ljudeh upanje na obnovitev PP vlade, ki naj bi samostojnim demokratom zopet dala bič v roke. Pa bo težava. Za samostojno demokratiio ie j v Sloveniji vedno mani prostora.
Povsod samo polom in polom. Kdor redno bere »Slovenca« in Domoljuba«;', mora biti prepričan, da doživi ja Stjepan Radič polom za polomom. Radič napove shod — Dolom je že tukaj. Radič se pripelje v Beograd — že zopet polom. Radč govori — nov polom. Radič vrže Pašiča — polom. Finančni minister mora iti — polom. Pridejo občinske volitve v Dalmacii. na katerih sijajno zmaga Radič — polom. Radič kihne — polom. Je pač revež, ta Radič! Ampak Korošec, ta zmaguje! Srečni liudje, ki lahko prenašajo take eselesarske čenča-rije.
Skrb za Ljubljano. V »Slovencu« smo brali pretekli teden, »da radi-čevski ministri delajo na to, da se odstavijo gerenti na ljubljanskem magistratu ter da pride na njihovo mesto uradnik«. To se pravi z drugimi besedami, da »Slovenec« Želi, m sicer prav od srca želi, da bi se radifevci, to je, da bi se minister Pucelj zavzel za izpremembo na ljubljanskem magistratu! Čudno je, zakaj se Slovenec« ne obrača na vsemogočnega dr. Korošca, ki je vendar poslanec za mesto Ljubljana! Mar naj dr. Koro-ščeve posle opravlja minister Pucelj?
Tudi g. Korošec zna kapitulirati! Pred meseci je dr. Korošec v parlamentu rekel nekaj o kralju, kar ni bilo prav ne zanj in ne za njegovo stranko. Tisto svojo izjavo je pri prvi priložnosti poskusil popraviti, da bi izbrisal neprijetne posledice svoje prve izjave. Tak popravek imenujejo navadni liudje kapitulacijo. Na nedeljskem shodu v »Unionu pa je dr. Korošec drugič kapituliral.' Ljudje, ki berejo časopise, se gotovo še dobro spominjajo, kako je dr. Korošec lansko leto strgal z vrat svojega kluba cirilski napis. Cirilica pa je Srhom nekaj svetega in s svojim dejanjem je dr. Korošec Srbe hude razžalij, V nedeljo pa je hotel tudi
ta svoj čin »popraviti« s sledečimi besedami: Danes lahko rečem v imenu SLS in v imenu celega našega naroda, in jaz mislim, da smem govoriti v imenu celega slovenskega naroda (podčrtano v »Slovencu«) — danes izjavljam: Mi ne sovražimo Srbov, ampak mi ljubimo srbski narod! Nismo, nismo bili in ne bomo nasprotniki Srbov.« — Ali ni s temi besedami dr. Korošec jako krepko kapituliral? Kdor pa sam doživlja eno kapitulacijo za drugo, naj nikar kapi-tuliranja ne očita drugim! Kapituliral pa je dr. Korošec zato, ker »noče« v vlado!
V imenu celega slovenskega naroda! To je jako priljubljen izrek časopisja SLS "in političnih voditeljev SLS. Tudi na nedeljskem shodu v »Unionu« je dr. Korošec zatrjeval, da sme govoriti »v imenu celega slovenskega noroda . Ta samohvala pa gre predaleč. Pravilno bi bilo, če bi rekel dr. Korošec, da govori v imenu SLS. Slovenska ljudska stranka pa še ni cel slovenski narod. To je priznal dr. Korošec v nedeljo na shodu v Unionu tudi sam, ko je pozival tudi pristaše drugih strank, naj se pridružijo SLS v boju proti korupciji. Torej v Sloveniji le ne stoje vsi ljudje v »edinozveličavnem« taboru SLS in zato naj dr. Korošec le ponižneje govori v imenu svoje stranke, ne pa v imenu »celega slovenskega naroda«.
Dr. Korošec in mesto Ljubljana. Dr. Korošec je poslanec ljubljanskega mesta. Pribijemo, da na nedeljskem shodu ni niti omenil z besedico, še manj pa se mu je zdelo vredno povedati, kaj je kot poslanec ljubljanskega mesta za Ljubljano naredil. Vzrok njegovega molka je jako naraven. On namreč za Ljubljano do danes še ni čisto nič naredil, še manj pa dosegel. Zato si tudi ne upa sklicati sam svojega javnega shoda v Ljubljani, ampak kliče Srbe in bosanske Turke na pomoč v nadi, da mu Ljubljančani na shodu ne bodo delali neprilik in težav že iz ozirov vljudnosti napram Srbom in drugim gostom.
Priznanje. V soboto je zapisal Slovenec?' v svojem pozivu k udeležbi na ljubljanski shod, da je boj opozicije proti korupciji v Beogradu in v parlamentu brezuspešen. To je dragoceno priznanje od strani »Slovenca«, s katerim potrjuje, da cela opozicija v Beogradu nič ne pomeni, še manj pa seveda pomeni samo SLS in Koroščev »jugoslovanski klub. Tega za dr. Korošca in za SLS malo razveseljivega dejstva se dandanes tudi ljudje na deželi že jako dobro zavedajo, kar nam dokdzuje na stotine prošenj za pomoč, ki jih vsak dan dobiva minister Pucelj tudi od pristašev SLS.
Umik. Že precej časa opazujejo ljudje, da se dr. Korošec čim dalje bolj umika iz svoje ožje štajerske domovine na Kranjsko. Iz Beograda se vrača le malokdaj v Maribor,
ampak se vozi navadno v Ljubljano. Če se odloči za nastop na kakšnem shodu, priredi shod navadno na Kranjskem, v svoji ožji domovini pa le redkokdaj. Ljudje se pa vprašujejo: Zakaj se dr. Korošec umika? Ali je nad svojo ožjo domovino že popolnoma obupal?
Kaj je korupcija? V zadnji številki našega lista smo napisali, da menda nihče ne ve, kaj da je pravzaprav korupcija. »Slovenec., je iz te naše trditve bril norce in zapisal, da je korupcija, če vlada v državi nered itd. Po našem skromnem mnenju je pa lahko vzrok nereda tudi nesposobnost ali pa lenoba, ne samo korupcija. Mimogrede pa bi vprašali Slovenca , ali je to »korupcija« ali ni, če prireditelji kakšnega shoda povabijo na shodu navzoče časnikarje po končanem shodu na imenitno kosilo? Mnogo ljudi bo reklo, da je tudi to »korupcija«, češ da se hoče z dobrim kosilom in z dobrim vinom vplivati na časnikarje, da bi o shodu ugodno poročali, kako pa bo tako vabilo raztolmačil »Slovenec«, nam seveda ni znano. Če bo rekel, da tiči tudi za takim vabilom nekaj, kar precej diši po korupciji, naj pove to dr. Korošcu.
Tako ne gre! Od več strani smo prejeli poročilo, da poskušajo samostojni demokrati vpreči pred pred svoj zavoženi politični voz tudi sokolske organizacije. Taki poskusi so za Sokolstvo silno škodljivi. Sokolska telovadna organizacija ni in ne sme biti politična pri-prega za nobeno stranko! Ne rečemo, da bi član Sokola kot privatna oseba ne bi smel biti Žerjavov pristaš — če hoče, je lahko! Ravno tako pa sme biti član Sokola kot polnopraven državljan tudi član kakšne druge politične stranke, in zato je samo zloraba Sokolstva, če hoče kdo sokolske organizacije proglasiti za rešilni voz propadajoče samostojne demo-kratarije.
Poreden finančni minister. Pretekli teden so poročali listi, da sta odlikovana z redom Belega orla minister Pucelj in poslanec SLS Pušenjak in sicer na predlog finančnega ministra za zahvalo za v finančnem odboru izvršeno delo. Odlikovanje ministra Puclja ni tako nenavadna stvar, ker je on član vladne večine in danes celo član vlade. Bolj nerodna pa ie ta stvar za poslanca Pušenjaka, ki je član opozicije. Od opozicije se zahteva navadno stroga in neizprosna kritika vladinega delovanja in za stro-
go kritiko in za nasprotovanje vladi se navadno ne dele odlikovanja. Ker pa je finančni minister vseeno predlagal tudi poslanca Pušenjaka za odlikovanje in sicer, kakor zatrjuje posl. Pušenjak sam, celo brez njegove vednosti, je hotel finančni minister s svojim predlogom gotovo povedati, da se kritike opozicionalnega posl. Pušenjaka ne samo ne boji, ampak da je celo tako zadovoljen z njo, da ga predlaga za odlikovanje! Opozicija SLS torej le ne more biti tako huda, da bi se vlada kar tresla pred njo. V posebni izjavi poslanec Pušenjak odlikovanje sicer odklanja, toda to ministrove porednosti nič ne zmanjšuje.
Po starem receptu. Pri zadnjih volitvah je (»Slovenec« objavil iz Beograda vest, da je tov. Prepeluh plačan od Žerjava in da nastopa proti SLS z Žerjavovim denarjem. Ta debela in ostudna laž, ki je »Slovenec« še do danes ni popravil, je res dosegla uspeh, da je vzela tov. Prepeluhu lepo število glasov. Enake lopovščine se poslužujejo lažnivi ljudje tudi danes, ko trde, da je naša stranka agitirala skupno s samostojnimi demokrati proti nedeljskemu shodu proti korupciji. Resnica pa je in ostane, pa naj jo tajita »Slovenec« in »Domoljub kolikor hočeta, da mi nismo nikjer agitirali proti boju proti korupciji, ki ga je baš naša sfranka sama pričela, tudi nismo nikjer agitirali proti shodu samemu, pač pa smo protestirali javno proti načinu, kako da hoče SLS izkoristiti naš boj in naše žrtve v svoje strankarske namene. Ali so nastopali in kako so nastopali za shod ali proti shodu samostojni de-mokratje, to pa nam ni nič mar! Samostojni demokrati imajo svojo politiko in taktiko, mi pa svojo! Tako stoji cela stvar, »Slovenec« in »Domoljubf pa naj sedaj kar mirno lažeta dalje!
Po nedeljskem shodu. V pondeljek je dobila Ljubljana zopet svoje staro lice. Zjutraj so šli ljudje na delo, opoldne domov, popoldne zopet na delo in zvečer domov. 0 shodu in o korupciji so poročali včeraj samo še časopisi, govoril pa ni o shodu nihče več. Korupcijo sovražijo ljudje po shodu ravno tako, kakor so jo pred shodom, zavedajo se pa tudi, da korupcije ne bo zatrl noben shod, ampak samo parlament in sodišča. Dokler se te oblasti ne zganejo, bo ostalo vse kakor je, in vsi shodi nič ne pomagajo.
Shodi in1 razne pri-
Kamnik. Seja okrajnega odbora se vrši v nedeljo 6. junija ob 10. dop. pri tov. Cerarju. Udeleži se delegat iz Ljubljane. — Fr. Kristan, predsednik.
Komenda. Občni zbor krajevne organizacije se vrši 6. junija ob 3. uri pop. pri tov. Vodetu. — O. Šmid, predsednik.
Na Zdolah se je vršil '24. maja oboni zbor krajevne organizacije.
Zborovanje je vodil naš vrli tovariš* Olojz Šoba ter poročal tudi o pomenu organizacije in o političnem in gospodarskem položaju. Udeležilo se je lepo število naših zavednih pristašev zlasti mladih in odločnih kmetskih fantov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Molan Jože, Zdo-le 39; podpreds.: Pleterski Vinko, Pleterje št. 6; tajnik; Šoba Alojz:
Razilrjajmo misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmet« !
Zdole; blag.: Slivšek Jože, Zdole. Odborniki: Mlakar Slavko, Pleter-je; Zupančič Janez, Arnovec 11; Ban Janez mL, Arnovec 2; Molan Pepi, Arnovec 8; Černelič Maks, Zdole 13; Knez Jože, Zdole 17; Bo-rovinšek Miha mL, Ravne 4; Ster-gar Maks, Ravne 32; Baht Blaž, Kostanjek 2; Les Alojz, kolar, Ko-stanjek. — V novem odboru so sami dobri pristaši, mlajše moči, kateri nam s svojo zavednostjo, odločnostjo in vztrajnostjo v boju za zmago kmetske misli dajo popolno jamstvo, da bo kmetski pokret osvojil vso lepo Videmsko okolico.
V	Lescah se je vršil preteklo nedeljo občni zbor okrajne organizacije Slovenske kmetske stranke za radovljiški okraj ob nepričakovano veliki udeležbi. Nabito poln je bil veliki zborovalni prostor. Prav vse kraj. organizacije so bile zastopane s svojimi delegati tudi iz naj-oddaljenejših krajev. Že i tak veselo razpoloženje med zborovalci se je spremenilo v navdušeno kmetsko armado. Prišlo je mnogo mladih fantov, odločnih borcev za kmetsko misel. Predsednik okr. odbora tov. Ažman je po uvodnih besedah podal besedo tov. Mravlje-tu, ki je govoril o pomenu kmetske stranke in podal sliko današnjega političnega in gospodarskega položaja ter neizprosno borbo Radičevo proti korupciji. Nato je podal tov. Černe tajniško in tov. Vidic blagajniško poročilo. Po teh poročilih je tov. Ažman v ognjevitem (govoru vzpodbujal tovariše na delo za kmetsko stranko in do golega razkril pogu-bonosno delo SLS in Žerjavovcev. Po živahni debati je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila navdušeno sprejeta: 1. Izrekamo neoma-jano zaupanje tov. ministru Puclju in pošiljamo iskrene pozdrave voditelju kmetskega pokreta in predsedniku HSS Štefanu Radiču. 2. Mejnim krajem Bohinj. Bistrici in Kranjski gori naj se dovoli prevoz živine neposredno v Italijo in Nem. Avstrijo. 3. Zahtevamo, da se cepljenje prašičev izroči narodu in da cepivo vsakomur na razpolago. Enako zahtevamo, da se odpravijo potni listi na teleta in kozličke in odpravo potnih listov za promet v domači občini. 4. Zakon o izjedna-čenju davkov naj se takoj predloži parlamentu. 5. S trgovskimi pogodbami naj se osigura tudi trg za konje in žrebeta. 6. Mlečnim izdelkom naj se napravi zaščitna ca-rjna. — Novoizvoljeni odbor je takoj pristopil k seji in napravil važne sklepe za delo v okraju.
V	Kranju se bo vršila seja okr. odbora kakor po navadi pri Pe-terčku ob 10. uri dopoldne. — J. Benedik, tajnik.
V	Stranjah nad Kamnikom se je vršil preteklo nedeljo lepo obiskan shod slovenske kmetske stranke. Zborovanje je otvoril tc$v. župan Prelesnik in podelil besedo tov. Cerarju, ki je govoril o zapostavljanju Kamniških planin, čemur je v veliki meri krivo -ravno politično stanje v kamniškem okraju. SLS nima ne srca ne volje za kmetske potrebe. Zato si mora kmetsko ljudstvo samo pomagali in se osamosvojiti tudi v politiki v
svoji slovenski kmetski stranki. — Kot drugi je dobil besedo tov. Pre-peluh, ki je obširno in temeljito obrazložil politične in gospodarske razmere v naši državi, zlasti pa v Sloveniji, kjer je spravila nesrečna politika SLS kmetsko ljudstvo in njegovo gospodarstvo na tla. Govorniku so navzoči navdušeno pritrjevali. Po govoru tov. Mravljeta je tov. Cerar zaključil zborovanje. Navzoči so prosili, da bi se shod v čim krajšem času zopet vršil.
V	Črni nad Kamnikom je bil shod slovenske kmetske stranke v nedeljo 30. maja popoldne. Zborovalni prostori so bili nabito polni. Tov. Prepeluh je v enournem govoru podal politično in gospodarsko sliko naše države, zlasti pa Slovenije. Za njim sta še govorila tov. Cerar in Mravlje o škodljivi politiki SLS. V splošnem navdušenju je bil shod zaključen.
V	Toplicah se je vršil v nedeljo 30. maja občni zbor krajevne organizacije SKS ob jako dobri udeležbi. Ivoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Anton Kline, župan, Gorenje polje; podpredsednik Fr. Zupančič, pos., Meniška vas; tajnik Jože Bradač, Podhosta; odborniki: Jože Avguštin, Podhosta; Ivan Rom, Obrh; Florjan Pelko, Pod-turn; Jakob Podržaj, Sela; Gašper Pelko, Toplice: Franc Bučar, Toplice; Anton Fink, Meniška vas; Franc Fink, Suhor; Martin Špelko, Gor. polje; Janez Zaje. Podstenice; Franc Markovič, Gradišče. — Občnega zbora se je udeležil strankin tajnik Bukovec.
V	Kostanjevici bo občni zbor krajevne organizacije slov. kmetske stranke v nedeljo, dne 6. junija ob pol 8. uri zjutraj: pri tov. Bučarju.
Črna pri Prevaljah. V nedeljo dne 30. maja se je vršil pri nas v prostorih tov. Krulca sestanek Slovenske kmetske stranke. Prvi je govoril tov. Roman Bende o političnem položaju in pomenu organizacije. Njegova izvajanja je dopolnil tov. ivan Klemen, nakar se je razvila debata, po kateri se je prešlo k ustanovitvi nove krajevne organizacije za Črno in bližnjo okolico. Odbornikom so izvoljeni sami stari bojevniki za kmetsko-delavsko politiko, kar nam daje jamstvo, da se bo nova organizacija razvijala ter dosegla lepe uspehe. Ko še pri nas ni bilo organizacije, smo se postavili pri zadnjih volitvah v drž. zbor (SRS 42 in SKS 8 glasov), a pri občinskih volitvah smo dobili enega odbornika, kar smo že poročali v »Kmetskem listu«. V odbor nove krajevne organizacije so izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Ivan K1 a v ž , poš. in obč. odbornik; tajnik Janko Kuhar, šolski vodja v Črni; odborniki: tov. Franc Klavš pd. Hober, Jazbina 12; Ivan Adamič pd. Plaznik na Bistri 17; Franc D e 1 e j a pd. Vesevk, Javorje št. 38 in Rudolf O b r e t a n pd. Permanšelc mlajši, Liidranski vrh 2. — Nova organizacija je sklenila izvesti predpriprave za večji javen shod, na katerem se bode moralo razpravljati pereče vprašanje agrarne reforme (planinski pašniki in pašniške zadruge), politični položaj in program stranke ter o
strokovnem organiziranju delavcev. Nova organizacija naj postane svetilnik med skalovjem in naj presvetli vsak črni kot ter prežene temo iz srca in glave našega dobrega ljudstva!
Studenci pri Mariboru. Radi slabega vremena in preobilnega notranjega dela je naše prosvetno društvo »Delavsko-kmečka sloga« preložila svojo na 3. junija nameravano ljudsko veselico na dan 4. julija pri tov. Stumpfu v Studencih. Več pred prireditvijo in na lepakih.
Sv. Jernej pri Konjicah. V nedeljo dne 6. junija 1926 po večerni-cah ob 3. uri popoldne se vrši shod Slov. kmetske stranke v gostilni tov. Stanjnšek Šimona. Na shodu j poroča tov. švikaršič.
Špitalič pri Konjicah. V nedeljo dne 6. junija 1826 po rani sv. maši ob 7. uri zjutraj se vrši »hod »Slovenske kmetske stranke«. Poroča tov. švikaršič. Zborovalni lokal določijo delegati.
Studenci pri Mariboru. V torek, dne 18. t. m., se je vršil pri nas izbor zaupnikov. Udeležba je bila razveseljivo lepa. Zborovanju je predsedoval tov. Lojze Luc. Ža njim je govoril tov. Roman Bendč o političnem položaju, o pomenu
(politične, prosvetne in gospodar-iske organizacije ter opisal pomen j novosnujoce se Slovenske delav-Iske zveze, ki bo dne 6. VI. ustanovljena kot strokovna organizacija po vzoru Hrv. radničkega sa-veza. Za njim je govoril tov. Ivan Klemen in drugi tovariši. Na to je tov Bende razpravljal o pomenu prosvetne organizacije; nakar se je ustanovilo prosvetno in kulturno društvo »Delavsko-kmečka sloga«. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči tovariši: preds. Roman Bende, podpredsednik Joso Šegovič; ] odborniki: Juro Brandek, Alojz Pucko, Franc šusteršič, Jurij Kro-pej. Franc Zupan, Anton Pajman; nadzornikom sta bila izvoljena tov. Ivan Klemen in Lojze Luc.
trrrtvr-rafistrrnr.Ti
Velik požar in nesreča.
V noči od pondeljka na torek je izbruhnil v Prigorici pri Ribnici na Dolenjskem velik požar, ki je uničil 23 hiš, preko 30 gospodarskih poslopij in kozolcev. Zgorelo je tudi precej živine. Vas je revna ter se pečajo prebivalci predvsem z lončarstvom in furmanstvom. Naša stranka se je za revne pogorel-ce takoj zavzela in bo tov. Pucelj storil potrebne korake za podporo.
Dopisi.
štajersko.
Vosek pri Maribor«. Frančekn Rajšpu v spomin! Dne 20. majnika se je po šmarješki dolini vila dolga vrsta, temni sprevod številnih žalovalcev. Spremljali smo k večnemu počitku našega priljubljenega soseda in prijatelja Frančeka Rajšpa, posestnika ter bivšega župana in mnogoletnega občinskega svetovalca v Vosku. Dosegel .je lepo starost 76 let ter je radi svoje splošne priljubljenosti kljub svoji visoki starosti bil po otroško-nežno klican Rajšpov Franček. Po postavi orjak, vedno rdečega in obritega obraza, jasnega pogleda, vsak čas dobre volje ter vmes jedrnate šale in ko mu je srce prekipevalo radosti in veselja med svojimi prijatelji, zapel je po mla-deniško svoje lepe, stare pesmice; a če mu je morda kaka beseda tonila v globino njegove izppdno sočustvujoče duše, utrnila se' mu je debela solza po trudno razoranem licu — tak je bil naš nepozabni, dobri Franček — prava, redka, stara korenina odkrito- in dobrosrčnih slovenjegoriških kmetov! Še le pred par leti je odložil lovsko puško, dotlej pa kot vedno vedri in čili lovec pozdravljal gaje in poljane naših lovišč. Prijatelj Franček! Ljubil si petje in mi večkrat izrazil željo, da Te s petjem spremljam na Tvoji zadnji poti. Storil sem, kar sem mogel, poslavljam pa se še tudi s temi skromnimi vrstami. Še mi odmeva posebno tvoja pesem »Kdor je truden, naj gre spat«, odmeva mi ravno sedaj, ko si postal truden življenja ter odšel s p« val na naš mirodvorski grič, kamor Te vsak dan pozdravlja na-
sproti ležeči hrib Tvoje domačije. Nič na svetu Te ni izpremenilo, Ti dobro srce, Ti blaga duša, zato pa si ostal zunanje neizpremenjen tudi na mrtvaškrm wf»w-TaiCO TPp; neizpremenjen spomin na Te ohranimo tudi mi vsi in Ti kličemo.v. Z Bogom, mirno spavaj, mir nebe-^l ški Te obdavaj! •— Tvoj prijatelj M. V.
Orlavas pri Braslovčah. V nedeljo dne 16. t. m. je priredilo tukajšnje »Kat. prosvetno društvo« j igro »Izgubljeni raj«. To priliko pa je društvo porabilo za politične na- i mene. Vršil se je tudi ustanovni občni zbor tega društva, na kate- j rem se je samo prečital novoizvo-l ljeni odbor, brez poročila o dose-1 danjem in o bodočem delovanju inl stvar je bila rešena. Kot povabljeni govornik na tej prireditvi je nasto- 1 pil g. Karo, kaplan iz Šoštanja. Njegov govor je bil predvsem naperjen proti Društvom kmetskih fantov in deklet vobče, posebno proti tukajšnjemu enakemu društvu »Zimzelen' . Všeč mu ni »Gruda« — no, pa če.njemu ni, to nič ne stri — kmetskim fantom in dekietam pa je. Pravi, da ne piše nič o verskih ' resnicah in o svetnikih. »Gruda«! je list, ki shiži kmetski mladini v pouk in zabavo. Verske resnice, bi pa naj oznanjali le duhovniki v cerkvi, ker le oni so poklicani za to. Drugače se mu ne zdi v Gruda protiverski list (mislimo, da ne) le v par številkah lanskega letnika je c-bjavila protiverski članek »0 človeški vesti«, v katerem je pisano »bog' z malo začetnico. Mi pa mislimo, da se bog piše le takrat z veliko začetnico, kadar imamo v mislih našega pravega Boga. Dalje je govornik omenil, da se društvo kmetskih faptov in deklet »Zimzelen-: tudi hvali, da podpirajo njiho-
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti i
5
vo stremljenje tudi duhovniki — rekoč: Vsak stan ima med seboj nekaj »slabih« — žalibog jih ima tudi naš stan. Tudi Martin Luther je bil svoj čas katolik. Ni bilo lepo slišati, da duhovnik govori takšne besede, posebno proti svojim stanovskim tovarišem. Ljudje so se kar zgražali nad takšnim govorom. Pa še pravijo — vera je v nevarnosti — ja, ljudje božji, kako bi pa ne bila, ko se jo na takšen nesramen način vlači RP raznih prireditvah. Namesto dobrih naukov — samo hujskanje. Ni pa za društva kmetskih tantov in deklet me-rodajna sodba takšnih verskih fanatikov, ampak za zdrav kmetski pokret je merodajno mnenje večine ljudstva. Moralnega uspeha ta govor ni dosegel, to Vam lahko jamčimo in to boste še sami sprevideli v bližnji bodočnosti. Zdrava pamet in pošteno kmetsko srce pa pravi: Dobri duhovniki so tisti, ki služijo le svojemu poklicu ter skrbijo za obči blagor in zveličanje vseh ljudi; slabi pa tisti, ki iščejo lažjega opravila, ne razločujejo sv. vere od umazane politike ter huj-skajo ljudi eden na drugega. Ti ljudje bi radi videli, da bi člani Društva kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« nastopali proti sv. veri in proti duhovnikom. (SI. Gosp. št. 20.) Vedite, da to ni namen tega društva — ker takšen posel opravljajo samo nizkotni in brezznačajni ljudje — ampak njegov namen je kmetsko mladino vzgajati v dobre in poštene člane človeške družbe. Tega Vaše društvo noče, ker to kadete s svojim prostaškim početjem. Pokažite, da ste boljši od drugih! Člani društva kmetskih fantov in deklet »Zimzelen so pa katoličani bili, so in ostanejo!
Konjice. Na binkoštni pondeljek se je pri nas vršila konferenca zaupnikov okrajne organizacije Slovenske kmetske stranke. Zastopane so bile vse organizacije okraja. Konferenco je otvoril tov. Franjo švikaršič, nakar je tov. Roman Bende govoril o pomenu organizacije, o političnem položaju ter o smernicah za naše bodoče delo. Za tem je bil na mesto tajnika tov. Ivanuša, ki se je odselil v brežiški okraj, soglasno izvoljen tov. Anton Struc, ki je prevzel svoje posle. — V kratkem se izvrši ustanovitev krajevne (mestne) organizacije za trg Konjice. Kljub vsem intrigam nasprotnikov raste ugled naše stranke, ki brez reklame pridobiva pristaše iz vseh slojev. Le tako naprej!
Krče vi na pri Mariboru. V zadnjem »Slov. Gospodarju« se repen-ci Francek Žebot radi poročila v »Kmet. listu«. Dotično poročilo popravljamo v toliko, da bi mi delavci, katerih imena g. Žebot lahko iz-v£, njega res vrgli iz govorniškega odra, ako ne bi nehal s svojimi neslanostmi in bedarijami, ki jih vsi predobro poznamo in katerih smo do grla siti. Dne 1. maja smo res bili pri Janžekoviču, vendar smo bili mi v večini. Prvi maj namreč ni Zebotov god, ampak naš praznik. — Delavci.
Šmarjeta ob Pesnici. Ob priliki pogreba našega dobrega soseda, posestnika Franca Rajšpa so nje-
govi prijatelji in znanci namesto nagrobnega venca darovali za revne šolarje 147 Din, za kar se vsem darovalcem in posebej še nabiralcu g. Antonu Šumanu iskreno zahvaljuje šolsko upraviteljstvo.
Iz Štajerske. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« govori Žebot o »bivših financarjili«. Ob tej priliki izjavljamo: Žebot pozablja, kdo ga je rodil, kaj je bil in kaj je. Mi »bivši« in aktivni financarji izjavljamo, da nam je vsem žal, da smo zadnjič tako volili. Mišljenja pa smo, da je dober financar najmanj toliko vreden, kakor slab poslanec, posebno pa še tak, ki je viničarski kramp zamenjal s peresom, katero mu tako nerodno teče. — Mi pa vemo, kdo je klicar poštenja v državi, zato kličemo vsi: Živijo Radič!
Jarenina. Pri nas smo imeli v nedeljo dne 16. maja 1926 sv. birmo, katera se je končala prav slovesno. Tudi učenci so pri izpraševanju prav dobro znali krščanski nauk, kar gre vsa hvala č. g. kaplanu Bohaku. Tudi prezvišeni g. knezoškof je napravil prav lepo pridigo. Ni pa ugajala pridiga neki pobožni ženici, ker je izrazila, da ni kaj posebnega, ker ni pohvalil duhovščine, oziroma g. dekana in druge. Mi pa pravimo, dobra stvar se sama pohvali. Naša deca želi, da bi bila vsako leto birma.
Jarenina. Izjava. Zadnji shod SLS v Jarenini dne 18. aprila je pokazal, da se sme nastopiti proti lažnivim govorom. Tako sem nastopil tudi jaz podpisani proti govoru posl. Štrcina, ki je napadel ter huj-skal nepoučene ljudi proti poslancu Puclju, Radiču in drugim kmet-skim tovarišem, ki se borijo za kmetski in delavski stan. Ovrgel sem vse njegove trditve in laži tako, da ni vedel naprej in ne nazaj. Predsednik shoda g. Zupančič je na komando g. Žebota in še par drugih dal povelje za napad, katerega sta se udeležila dva zapeljana moža. Sodišče je njima prisodilo velike kazenske in pravdne stroške. Seveda so Jareninski klerikalni veljaki napeli vse sile ter vložili lažnjive ovadbe proti moji osebi, češ, tudi ta preklicani Jože mora biti kaznovan, čeprav po nedolžnem. Te vrstice sem napisal zato, da lahko tudi drugi moji tovariši nastopijo na vsakem javnem shodu ter ugovarjajo vsaki lažnjivi izjavi in slepariji brez vsake kazni, pač pa naj strogo pazijo, da ne bodo izgovorili kakšne žaljive besede, ali kako drugače motili shod. — Jareninski Jože.
Z dežele. Ustroj vinorejske in sadjerejske šole v Mariboru. Meseca februarja in marca t. 1. ise je tu in tam po političnih, kakor tudi po strokovnih listih pisalo, kako slab materijal pošiljajo naši kmetje v strokovne šole. Da bi moral tisti, ki hoče dati sina v šolo, izbirati izmed dobrih mladenieev najboljše, je vse lepo in prav in da v šoli ne morejo delati gg. učitelji čudežev, da bi napravili iz slabe nadarjenih učencev prvovrstne strokovnjake je tudi res. — Toda kmet, ki ima sina edinca in želi, da se mu nekoliko izobrazi, ne more izbirati. Zatorej bo poslal tega v strokovno šo-
lo, ker le ta je ustanovljena za izobraževanje kmetskega stanu. Sicer pa je tudi sprejemni izpit, da se odvržejo tisti, ki za učenje niso sposobni. Da pa šola ne more in nima namena delati čudežev, sem se prepričal od svojega sina. Namreč učenci delajo dnevno osem ur, izvzetmši sredo, ko štiri ure, in le tri ure imajo pouka. Toda v sredo navadno vedno nekaj iznajdejo, da jim namesto tistih borih štirih ur predpoldanskega pouka potisnejo v prakso, tako da navadno tudi ta dan delajo osem ur. Ni pa še dosti tb, ampak tukaj še nastopa g. kletar in odrejuje, da morajo učenci, namesto da bi šli ob določeni uri k pouku, opravljati razna dela, do-čim jim ob času praktičnih ur ne odkaže dela. Potemtakem so ti gojenci bolj kot najeti delavci, nego koit učenci. Tako lahko vsak sprevidi, da se z učenci popolnoma drugače postopa kot po zavodih ostale države in da ne morejo delati čudežev. Ako pa bi ravno imeli namen, jih brez božje pomoči ne morejo. — Učenčev oče. — (Kmetijske šole imajo predvsem praktičen pomen, ki zahteva tudi v šoli praktično delo. Op. ured.)
Z Murskega polja. Na »kmetske dneve« za dne 13., 14. in 15. avgusta v Maribor se vabijo naši kmetje po klerikalnih listih. In kdo jih vabi? Na oklicu sta podpisana advokat dr. Veble in profesor dr. Prijatelj. Manjka še samo na oklicu znani kmetski prijatelj dr. Ju-van in bila bi troperesna deteljica popolna. Torej niti enega kmetskega podpisa na oklicu. In to naj bodo kmetski dnevi? Nad iskrenostjo SLS sem dvomil sicer že precej časa, ali sedaj pa uvidim, kako ima ta stranka nas kmete za norca. Ti ljudje si mislijo, da smo kmetje res tako zabiti, da jim bomo vse verjeli, kar nam bodo oni po svojih agentih diktirali? Kmetske dneve, kakor nam jih napoveduje ta gospoda, naj si pridrži ta le zase, mi kmetje pa si lahko napravimo in si tudi moramo napraviti iste s pomočjo naših kmetskih ljudi.
Dramlje. Na binkoštnd nedeljo je naš preč g. župnik držal tako pridigo, da ne moremo molče preko nje. Vse vrste imena je dajal onim, ki ne čitajo »Slov. Gosp.« in »Domoljuba«. Rekel nam je mlačne šleve, da smo takrat kristjani, kadar prosimo za krstni list itd. Nekaj stvari je bilo takih, da jih niti zapisati ne moremo. Verujte, g. župnik, da si s tem ne ohranite ne ugleda in ne spoštovanja. In če se v naši fari govori, da vera peša, mirno lahko zagotavljamo, da ne pri kmetih. Tudi pretepanje gospoda kaplana v cerkvi ni v prid veri in cerkvi, ampak v kvar.
Iz Rogaške Slatine. Prejeli smo: Gospod urednik! V »Kmetskem listu« sem čital zadnjič o letaku, ki ga je izdal kopališki zdravnik g. dr. Kolterer »Slatinčanom in okoličanom?. Poznam dobro ig. zdravnika in odločno trdim, da ni g. zdravnik pri tem imel najmanjše namere koga žaliti, zlasti pa ne kmetov, obrtnikov in delavcev. Ves njegov oklic je šel za tem, da tudi na zunaj pomaga našemu zdravilišču na-
praviti ono privlačnost v vsakem oziru kot jo mora imeti svetovno zdravilišče. Kajti vtisi, ki jih dobi gost od naše zunanjosti, od našega vedenja in življenja, tako tudi sodi ves narod. In da bi naš slovenski narod imel dober sloves povsod odkoder prihajajo gosti in da bi njih dobro mnenje privabilo vedno novih ljudi, to je bil in je edino namen letaka g. zdravnika. In če bi Vi, gospod urednik, enkrat prišli k nam, bi videli, da je bil tak letak zares potreben, čeprav ne v tako ostrem tonu. Pošiljam Vam en primerek letaka. — Slatinčan. — (Op. ured. Ker nečemo delati nobenemu krivice, rade volje priob-čujemo dopis.)
Kranjsko.
Vrhnika. Dne 25. maja t. 1. smo spremili ob zelo številni udeležbi k večnemu počitku našega od vseh slojev ljubljenega Jakoba Stržinar-ja. V štirih dneh mu je za vratna pljučnica pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil plemenite duše in dobrega srca. Vsi, ki smo ga poznali in ki smo imeli z njim opravila, — njegove velike dobrosrčnosti ne bomo pozabili. Bil je tudi poštenjak in izvrsten gospodar, kar spričuje tudi njegovo premoženje, katero je zapustil. — Dragi naš Jaka, Tvoja nagla smrt nas je zelo potrla in le eno nas tolaži, da Ti bo za Tvoja dela in dobrote, ki si jih nam delil, mati zemlja, katera te je sprejela v svoje naročje, — lahka. — Tvoji prijatelji.
Št. Jernej na Dolenjskem. V torek dne 25. t. m. je naš vrli somišljenik, tovariš Stanko Kušljan, posestnik in Žagar v Št. Jerneju, smrtnonevarno ponesrečil. — Pokojnik je bil načelnik tukajšnje krajevne organizacije SKS in podžupan šentjernejske občine. — Bil je izboren organizator in se mnogo trudil za osamosvojitev kmečkega naroda, tudi kot občinski odbornik je bil neumoren. Povsod ga bomo pogrešali. — Vsled njegovega blagega značaja in šaljive narave so ga ljubili prijatelji in znanci, sovražnikov ni imel. — Ob velikanski udeležbi smo prerano umrlega Stankota, bil je šele 38 let star, spremili v četrtek zjutraj k zadnjemu počitku. — V srce segajoč je bil govor tovariša župana Antona Radkoviča, ko se je poslavljal od dragega prijatelja, vsako oko je bilo rosno. — Tebi, dragi Stanko, kličemo: bodi Ti lahka domača žemljica, obupani ženi in otročičkom pa izražamo naše naj-iskrenejše sožalje. — Prijatelji-somišljeniki.
Sadjarski cepilni tečaji v radovljiškem okraju, katere je prirejal okrajni sadjarski odbor v letošnji spomladi, so uspeli prav dobro. Tečajev se je udeležilo: dne 11. aprila t. 1. v Ribnem 75 oseb, dne 18. aprila t. 1. v Lešah 24 oseb, dne 18. aprila t. 1. na Bledu 43 oseb, dne 25. aprila t. 1. na Lancovem 34 oseb, dne 2. maja t. 1. na Brez-nici 45 oseb, dne 2. maja t. 1. v Ra-tečah-Planici 42 oseb. Skupaj 263 udeležencev. Na tečajih se je podajal podroben teoretski in praktičen pouk o precepljanju sadnega
o
Kmet, ljubi zemljo in in brani svoje pravice! ^JBC
drevja in o izbiri tistih sadnih vrst, ki so s krajevnega, gospodarskega in trgovskega stališča najbolj priporočljive. Poleg praktičnega pre-cepljanja v bližnjih sadovnjakih po udeležencih samih pod nadzorstvom predavatelja, se je na tečajih v glavnih obrisih navajalo k pravilni oskrbi in snaženju sadnega drevja, (katero je skoraj povsod po Gorenjskem, posebno pa v občinah Lancovo in Leše topogledno zelo zanemarjeno. Na vsakem tečaju se je precepilo vsaj po eno ali več dreves, z uporabo raznih načinov precepljanja. Na vseh tečajih je bilo opaziti pri udeležencih veliko zanimanje za stvar, vsakdo je bil končno zelo zadov oljen, da se je udeležil tečaja. Tečaji so nedvomno dosegli svoj namen, še prav posebno v občinah, kjer je dobiti danes malokaterega ali nobenega posestnika, ki bi že posečal slično sadjarsko prireditev (Leše, Lancovo). Posebno veselje do cepljenja ter ročnost pri delu so pokazali: Zdravko Rus in Janez Vester iz Za-
V nedeljo je bil v Ljubljani v salonu restavracije ,>pri Levu« redni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Kakor delo, ki ga ta organizacija kmetske mladine vrši, tako je bil tudi njen občni zbor od slovenske javnosti neopažen, brez hrupa in reklame. Kdor pa se je tega zelo dobro obiskanega zborovanja udele-
Smrt inženirji Hainriharja.
V riži nad Kokrško dolino se je težko ponesrečil inženir g. Janko H a i n r i h a r , sin našega uglednega tovariša, lesnega veletr-govca v Škof ji Loki. Mladi inženir je zgradil na visokem posestvu svojega očeta nad Kokrško dolino rižo za spravljanje hlodov v dolino. Pred par dnevi je zastala v tej riži precejšnja količina lesa in inž. Hainrihar je šel sam na lice mesta, da se prepriča, kje se je riža zajezila. Pri pregledovanju pa mu je spodrsnilo in omahnil je proti strmini. Njegov spremljevalec ga je sicer še pravočasno zgrabil za suknjič, toda isti se je v rokah odtrgal in inženir je zdrsnil po koritu. Na ovinku ga je vrglo iz korita in padel je v 40 m globoko peščeno strugo. Ponesrečenega inženirja so prenesli z velikimi težavami v dolino, odkoder so ga prepeljali z rešilnim vozom v ljubljansko Leoni-šče. V Leonišču so ugotovili, da ima inženir težke poškodbe na glavi in rokah, najbolj nevarna pa je poškodba na hrbtenici. Toda nevarna poškodba je povzročila kljub
goric, Matevž Pintar iz Grada; v Ratečah pa sledeči: Alojz Kopav-nik, št. 96, Franc Oman, št. 80, Anton Kavalar, št. 16, Josip Benet, št. 21. Onim posestnikom iz okoliša Bleda oziroma Rateč, ki sami niso vešči cepljenja, je priporočati, da zaprosijo enega zgoraj imenovanih sadjarjev, da jim pomagajo oziroma jih podučijo v precepljanju, kadar bo čas za to. Okrajni sadjarski odbor namerava prirejati po srezu še tekom letošnje jeseni posebne tečaje za oskrbovanje sadnega drevja in zatiranja sadnih škodljivcev. Žalostno je gledati večino gorenjskih sadovnjakov, da so glede oskrbe skrajno zanemarjeni. Sadno drevje vseh vrst je polno raznih škodljivih lišajev in mahovja, krone so razraščene kakor pri drevju v najbolj zanikarnem »drvošcu«. Tedaj ni čudno, da tako zanemarjeno drevje slabo rodi, da daje manj in slabši pridelek. Oskrba sadnega drevja je na Gorenjskem ledina, katero treba postopno, a temeljito preorati in razčistiti. S.
žil in poskušal predvsem poročila delegatov posameznih društev, moral je nehote priznati, da se je organizacija globoko vkoreninila v življenju našega kmetskega ljud,-stva, kjer z naravnost požrtvovalno j agilnostjo deluje zlasti na vzgoj-' nem, kulturnem in gospodarskem i polju.	j
Občnega zbora se je udeležil koti
vsej zdravniški spretnosti in skrbni pazljivosti prezgodnjo smrt mladega moža* ki ga je vsak vzljubil in spoštoval, kdor ga je poznal. Pokojni Janko Hajnrihar je bil silno simpatičen mož, napram vsakomur do skrajnosti ljubezniv in zato priljubljen v vseh krogih. Težko prizadeti občespoštovani rodbini izrekamo naše iskreno so-žalje, blagemu pokojniku pa ohranimo trajen spomin.
Belokranjski dan. Metliški šolski otroci so priredili 23. maja v gledališču v Ljubljani lepo prireditev z zanimivim sporedom. Petje", deklamacija, igra, vse je bilo zelo dobro izvedeno. Šolarji so bili v slikovitih narodnih nošah.
Poiniloščenje vojnih beguncev. Službeni list je objavil kraljev ukaz, po katerem je odpuščena kazen vsem dezerterjem, ki so se prostovoljno vrnili k svojim edinicam. Razen tega je kralj znižal, oziroma ublažil kazen večjemu številu oficirjev, podoficirjem in redovom.
Kataster za celo državo. V generalni direkciji katastra so bile preteklo soboto končane konference,
odposlanec g. ministra ^Puclja in delegat načelstva Slov. Kmetske Stranke g. dr. Marušič, Savez ju-goslov. zemljorad. omladine pa je zastopal nar. poslanec g. Joca Jo-vanovič. Pismene pozdrave je poslalo več uglednih osebnosti. Po otvoritvenih formalnostih in verificiranju društvenih delegatov je dobil besedo dr. Marušič, ki je sporočil pozdrave g. ministra, ki želi občnemu zboru kakor tudi vsemu delu mladinske organizacije kar najlepše uspehe. V svojem nadaljnjem govoru je poudarjal veliko važnost naloge, ki jo vrši mladina s svojim delom v pokretu in pozval delegate, naj vztrajajo tudi v bodoče enako pošteni, navdušeni in borbeni v boju za pravice našega kmečkega rodu. — Nar. poslanec g. Joca Jovanovič je pozdravil zborovalce v imenu beograjskega Saveza, 'poročal o srbski zemljo-radniški omladini, ki se nahaja trenutno vsa na delu med narodom, kateri trpi in hira na neznosnih posledicah današnjih nezdravih in nemoralnih razmer, današnje težke socijalne in ekonomske krize. Izjavil je, da mora vsa kmetska mladina t-— ne oziraje se na taktično postopanje naših kmetskih stran, ki so večkrat prisiljene posluževati se različnih metod za dosego istega cilja — čuvati čistost kmečkega programa in združevati pod svojo neomadeževano zastavo zemljedelce cele države.
Iz poročil predsednika, glavnega tajnika in oblastnega tajnika za mariborsko oblast je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je izvršila ; Zveza v preteklem letu: praktični j gospodarski tečaji, gospodinjski 'tečaji, večinoma izpopolnjeni s po-
pri katerih so sodelovali najuglednejši strokovnjaki v naši državi. Stiliziran je bil zakonski predlog o katastru, ki bo enoten za celo državo. Novi načrt je v glavnem recepcija katastralnih zakonov, ki so v veljavi v naših prečanskih krajih. Prevzelo se je iz njih, kar se je v praksi pokazalo kot najbolje. S sprejetjem zakona v skupščini izgube veljavnost katastralni zakoni v posameznih delih države. Z novim zakonom se uvede ' kataster tudi v Srbiji in Črni gori, kjer ga doslej ni bilo.
Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za I. četrtletje 1926« v 50. številki »Uradnega lista«.
Sin ustrelil očeta in potem še sebe. V Kragujevcu je 20 letni študent Dragan Ilic ustrelil svojega očeta, ker mu oče ni hotel dati denarja za zdravljenje neke bolezni. Takoj po zločinu je sin zbežal. V begu je še ustrelil gozdarja Mili-vojeviča in nato še sebi pognal kroglo v glavo.
ukc-m o higijeni, redna predavanja, razne prireditve, skupni izleti na vzorna posestva, v tovarne, gospodarske razstave, delo dramatičnih odsekov, pevskih in glasbenih zborov itd. Pri vsem tem delu je bila zveza kakor posamezna društva navezana izključno na denarna sredstva, ki so jih člani preskrbeli s svojimi članskimi prispevki, zato je vrednost tem večja. Da bi si preskrbela za prihodnje leto kaj več sredstev za še uspešnejše delovanje, prireja Zveza ravnokar loterijo. Omeniti je treba tudi vsakoletno delegiranje nekoliko mladeničev v kmetijsko prakso na Češko, kjer si brezplačno izpopolnjujejo svoje praktično znanje na večjih, moderno urejenih posestvih. Vsem poročilom je sledila živahna razprava o delu, ki čaka organizacijo v prihodnjem letu. Novoizvoljenemu glavnemu odboru so se dale potrebne smernice, izmed katerih je posebno važna ona, ki usmerja stremljenje po čim popolnejši organizaciji slovenske, hrvatske in srbske kmetske mladine, ki naj bo združena v mogočni celodržavni zvezi, ki naj neustrašeno vihti prapor Stare pravde v boju za njeno zmago.
Končno je bila odposlana pozdravna brzojavka gosp. ministru Puclju, g. nar. posl. Jovanovič pa je bil naprošen, da izroči tople pozdrave vsem srbskim bratom z zagotovilom, da nas bo vsaka nevarnost vedno našla pripravljene, stopiti ramo ob rami v borbo proti skupnemu sovražniku.
D el d'etcj|aTo\^s^ve po "o J)7-r> nm zboru odzval povabilu predsednika Blaža in napravil izlet v Toma-čevo ob Savi.
Tedenski koledar.
Dnevi:
6.	junija: nedelja: Norbert.
7.	junija:	pondeljek: Lukrecija.
8.	junija:	torek: Medard.
9.	junija:	sreda: Primož in F.
10.	junija:	četrtek: Marjeta.
11.	junija:	petek: Srce Jezusovo.
12.	junija:	sobota: Ivan F.
Sejmi:
2. junija: V Svirci in Motniku.
5.	junija: V Koprivniku n. Travi.
6.	junija: V Vinici.
7.	junija: V Loškem potoku.
8.	junija: V Rakitni.
9.	junija: V Kamniku, Tirni in Žužemberku .
10. junija: V Ložu.
Valuta.
Dobi se:
za 1 dolar	56.50 Din, za 100 lir 212.75 Din,
za 1 avstr. šiling	8 Din,
za 100 čeških kron	168 Din, za 100 franc. frankov 182 Din,
za 100 švic. frankov	1097 Din,
za 1 zlato marko	13.50 Din.
Mladinski veslnik.
Občni zbor Zveze društev kmečkih fantov in
deklet.
Movlce M Sni SK jUp m3k.
pg^ Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«!
.1W9MKC
7
Žena umorfla moža in g« Trgi« ; svinjam. V slavonski vasi Crnogov- j ci so te dni odkrili strašen zločin — kmetice Kate Prgič, ki je živela v večnem prepiru s svojim možem, Pred dvema letoma je mož Stjepan Prgič naenkrat izginil. Žena je pripovedovala sosedom, da je odšel mož v Ameriko. Sedaj se je žena sama javila sodišču in priznala, da je pred dvema letoma ubila moža s sekiro in ga zakopala v hlevu. Prašiči so izkopali truplo, požrli vse meso, kosti je pa Kata vrgla v cestni jarek. Ženo so zaprli.
Vsled raburjenosti radi dobljene zaušnice umrl. Te dni se je pripetil na Dunaju nenavaden slučaj. Trgovec Aleksander Breier je hotel rezervirati spričo silnega navala na električni cestni železnici poleg sebe mesto za svojo ženo. Istočasno je vstopil v voz lastnik tovarne pletenin Albert Knopp, ki je reklamiral eno od mest zase. Vsled tega se je razvil med možema srdit prepir, tekom katerega je udaril Knopp Breierja v obraz. Dve uri kasneje je prišel Breier silno razburjen domov ter legel takoj v posteljo. Kmalu nato ga je zadela kap. Zdravniki domnevajo, da je umrl Breier, ki je bolehal že dal j o časa na živčni bolezni, vsled razburjenja radi dobljenega udarca. Radi tega je odredila oblast obdukcijo.
Gorelo je pretekli torek v Ljubnem gospodarsko poslopje posestnika Josipa Ažmana. Skedenj je pogorel do tal. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
Sena umorila svojega moža. — V sredo 26. t. m. ponoči je v Zagorju žena s sekiro ubila Lovra Trebušaka. Pri Trebušakovih je bil v zadnjem času dan na dan prepir in pretep. Lovro Trebušak, mizar pri rudniku, je bil velik pija-aec in zapravljivec. Pred par dnevi je zapil zadnjih 2000 dinarjev, nakar se je vrnil pijan domov ter začel ženo pretepati in trpinčiti. Že-j na je pograbila sekiro, pobila moža na tla, ga polila s petrolejem in zažgala. Ko so na vpitje otrok prihiteli sosedje, je bil Trebušak že mrtev. Truplo je izgledalo strašno. Ko se je Trebuša kova zavedla, kaj je storila, se je sama javila orožnikom in izpovedala grozne reči, kaj da je mož počenjal z njo. Morilko so odpeljali v sodnijske zapore v Litiji.
Beg kaznjencev. V petek zvečer sta od delavskega oddelka v Logu pri Bistrici pri Mariboru pobegnila dva kaznjenca moške kaznilnice v Mariboru. Prvi je 23-letni Ignac Salaj iz Črensovec v Prekmurju, nazaduje delavec v Ljubljani, ki je bil obsojen od ljubljanskega porotnega sodišča radi tatvine na tri leta težke ječe, drugi pa je 27-Ietni de-: lavec Ibrahim Hukič iz Cazina pri j Bihaču v Bosni, obsojen tudi radi j tatvine v Zagrebu na štiri leta težke i ječe. Najbrž sta se oba napotila pro- i ti bližnji Avstriji, ako se ne klatita i se po pohorskih gozdovih.
Roparje, ki so oropali trgovca) Klančnika, je zagrebška policija, aretirala. Pri njih je dobila še 25 tisoč dinarjev od 65.000 Din pokradenega denarja.
Poplave t Srbiji. Vsled neprestanega deževja v Srbiji so reke izstopile. Reka Jadar se je razlila preko polja, istotako reka Koluba-ra. Veliko županstvo v Šabcu je nudilo prvo denarno pomoč. Škodo ni mogoče ugotoviti. Istotako še ni znano, če je tudi kaj človeških žrtev.
Izenačenje koledarja. Turška narodna skupščina je sklenila, da se tudi v turški republiki obvezno uvede z novim letom krščanski koledar in evropska razdelitev dneva.
Zmaga slovenskih telovadcev. V mestu Lyonu na Francoskem so se vršile pretekli teden telovadne tekme 6 narodov. Najboljša je bila češka sokolska vrsta, druga je bila slovenska sokolska vrsta in na tretjem mestu so bili Francozi. Izmed posameznikov je bil prvi slovenski sokol Šumi.
Mavzolej jugoslovenskim vojakom . Češkoslovaško-jugoslovenska liga v Olomucu je sklenila, da postavi na lastne stroške impozanten mavzolej, v katerem naj bi se položili k večnemu počitku zemeljski ostanki za časa vojne umrlih jugo-slcvenskih vojakov in interniran-cev, katerih počiva na Češkoslovaškem približno 1350. Tudi čehoslo-vaško vojno ministrstvo je v to svrho prispevalo 20.000 češkoslovaških kron. Z gradnjo mavzoleja so že pričeli in bo baje dograjen že na Vidov dan. V tem slučaju bodo prisostvovali svečanosti tudi jugoslo-venski Sokoli, ki se udeleže vseso-kolskega zleta v Pragi. Na svečanost je povabljena tudi naša vlada.
Toča je pretekli petek uničila skoro vinograde in žitna polja v okolišu Vidma ob Savi. Prizadetih je pet občin. Škoda je velika. Pomoč nujna.
Samomor orožnika. V Somobru v Vojvodini je prišel orožnik, ki je dezertiral !od svojega oddelka, v neko gostilno. Ljudje so ga spoznali in mu svetovali naj se povrne. Ta pa vzame iz žepa bombo in jo vrže na tla. Grozno razmesarjen je ostal orožnik na mestu mrtev. Gostom se ni pripetilo ničesar.
Strahovita poplava. V Kamenici pri Novem Sadu je bila 25. t. m. strašna nevihta. Vihar je tako divjal, da je odkril večino istreh. Potok, ki teče skozi mesto, je narastel v mogočen hudournik ter porušil vse kar mu je bilo na poti. Voda je udrla v hiše, porušila brzojavne drogove in celo betonski most odnesla. Kar so imeli ljudje v kleteh, živež, vino, drva, vse je uničeno in odplavljeno. Nevihta je pokopala tudi sedem človeških žrtev.
Četrta žrtev naših pianin. Pretekli teden je šel vladni svetnik dr. Ljubeč iz Ljubljane na gorenjske planine. Izstopil je v Kranjski gori, odkoder je šel sam na Prisojnik in se še do danes ni vrnil. Šlo ga je iskati več skupin izvežbanih turistov, toda do danes še niso dobili nobenega sledu o njem. Najbrže se je smrtno ponesrečil. Govorice, da so ga Italijani internirali, ne odgovarjajo resnici.
Strela je ubila pretekli petek v Trebelnem na Dolenjskem mater in sina, ko sta se vračala iz vinograda proti domu. Nesrečnemu možu Antonu Debevcu naše sožalje.
Iz Žabiii««. T nedeljo 10. mej«
se je poročil naš vrli tovariš Franc Trilar iz Dorfarjev z gospodično Marijo Dolinarjevo. Bil je od po-četka deloven in zvest član Društva kmetski h fantov in deklet. Novo-poročencema želi obilo sreče v zakonskem življenju Društvo kmet-skih fantov in deklet v Žabnici. — Janez Oman, predsednik.
Silen požar v Zagrebu. Pretekli petek je izbruhnil v zagrebški tovarni usnja največji požar, kar jih je v Zagrebu v zadnjih desetih letih bilo. Škodo cenijo na 8 milijonov dinarjev.
Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru se vrši dne 1. avgusta t. 1.
Samomor v Braslovčali. V ponedeljek se je v Braslovčah ustrelil veleposestnik Hugo Bieu. Že dali časa je bil močno živčno bolan in se ni sploh več zanimal za javno življenje.
Smrtna nesreča. Na Sv. Petra nasipu v Ljubljani je padel v Ljubljanico učenec Anton Rihar, ko se je ; vozil z vozičkom ob strugi. Poteg-l nili so ga takoj iz Ljubljanice, a bil i je že nezavesten. Drugi dan je v i bolnici umrl.
Vlom v blagajno davčnega urada v Varaždinu so izvršili pretekli teden organizirani roparji, ki ropajo po celi zagrebški okolici. Navr-| tali so dve blagajni, toda dobili ni-I so ničesar.
| Utopljenca so potegnili iz Ljubljanice na Fužinah pretekli teden, i Dognalo se je, da je to Ciril Stanj-ko, mestni uslužbenec, ki je 10. maja skočil v Štepanji vasi v Grubar-jev kanal. Ne ve se, kaj je gnalo mladega fanta k temu kcralcu. Bil je ravno na oklicih.
Strela ubila dva vajenca. V Ptuju je preteklo soboto udarila strela v kostanj, pod katerim se je nahajala večja skupina vajencev. Dva vajenca sta bila ubita, tretji pa smrtnonevarno poškodovan.
Strašen samomor. Iz Monakove-ga poročajo: Te dni je izvršil v Pa-singu neki zidarski mojster strašen samomor. Napolnil je kovček z eksplozivnimi snovmi, se podal v gozd, se vsedel na kovček ter eksplozivno snov zašgal. Zletel je v zrak in bil raztrgan na kose. Posamezni kosi njegovega trupla so ležali v okolišu 250 metrov.
Prodaja pohištva ruskega cafja. Iz Leningrada so pripeljali v Moskvo 15 vagonov pohištva zadnjega ruskega carja. Del teh stvari bodo pokupili inozemci. Zlasti se zanimajo za stare slike slavnih mojstrov, ki predstavljajo veliko vrednost.
Zračna proga Praga—Berlin. V kratkem bedo pričeli pogajanja za vzpostavitev zračne proge Praga— Berlin. Proga bo pod skupno če-ško-nemško upravo.
Vojaška vstaja na Portugalskem. Na Portugalskem je pretekli teden izbruhnil vojaški upor, ki se je razširil na vsa mesta. Več divizij koraka proti Lizboni.
Petljuro, ukrajinskega hetmana, je 25. maja ustrelil v Parizu žid Samuel Schvarzbar. Morilca so takoj aretirali. Izjavil je, da je izvršil ta
svoj «in aato, ker j® pustil Petljura za časa njegovega Vladanja v Ukrajini pomoriti in postreliti nešteto
Židov.
Abdelkrim se je udal Francozom. Po večletnem hudem boju Francozov in Špancev proti Rifancem v severni Afriki je njih načelnik, hrabri Abdelkrim, v borbi za svobodo podlegel in se te dni fran-cosko-španskim četam predal.
Kamniška gasilska župa. Kamniška gasilska župa je imela v nedeljo dne 9. maja ob priliki Florjano-ve slavnosti svojo redno letno skupščino. Zastopanih je bilo 19 gasilnih društev po svojih odposlancih. Ne-zastopana so bila društva Nevlje, Trojane, Zg. Tuhinj, Lahoviče. Ta dan je praznovalo gasilno društvo Trzin svojo 20-letnico, in je prihi-j telo k tej slavnosti nad 300 gasilcev. Ob 10. uri je bila slavnostna sv. maša, pri koji se je domači župnik g. Ivan Mol v lepih besedah spomnil požrtvovalnosti gasilcev. Po maši je bil obhod z godbo po vasi, nakar je pred lepo okrašenim gasilnim domom pozdravil gasilce društveni načelnik v imenu domačega društva in občine. Nato je nagovoril gasilske vrste žttpni načelnik Anton Cerar iz Kamnika, ki se je zahvalil za po-j zdrav, čestital gasilnemu društvu k 20-letrtici obstoja, bodril v krepkih in jedrnatih besedah gasilce k vztrajnosti, da velika ideja ljubezni do bližnjega prodre v zadnjo kočo, gojiti pa moramo v veliko večji meri ljubezen do naše lepe in velike domovine Nato se je vršila pri g. Strmoletu redna letna skupščina. Župni načelnik pozdravi navzoče delegate, konstatira sklepčnost ter ctvori zborovanje. V kratkih besedah ugotovi, da se gasilska društva zavedajo svoje velike naloge in da je vzpostavljen v gasilske vrste vzoren red in disciplina. Župni tajnik Fajdiga poda obširno poročilo o tehničnem, administrativnem in or-ganizatoričnem delu v gasilski žu-pi. ter med dragim poroča o prireditvah sledeče: V preteklem letu je bilo 10 slavnostnih prireditev. Dne 1. marca smo imeli v Kamniku odlikovanje štirih gasilcev za 40-letno marljivo delovanje na polju gasilstva, odlikovani so bili Ivan Kardnik, Boštjan Cmibas. oba iz Kamnika ter Jakob Šme in Alojz Sme, oba iz Domžal. 10. maja. Bla-goslcvlienje novega gasilnega doma in orodja na Viru. Udeležilo se je te slavnosti 132 gasilcev. Slavnostne govore so imeli zvoni načelnik, s. kaplan iz Doba ter g. župan iz Vira. Ku m ovala ie požrtvovalna in velika dobrotnica gasilstva gospa Stupičeva iz Ljubljane. 17. maja. Odlikovanje 10 zaslužnih gasilcev s srebrno kolajno za 25 letno delovanje v zvezi z ustanovitvijo gasilske godbe v Moravčah. Pc običajnih pozdravih ie nagovoril v vznesenem govoru odlikovance srezki poglavar c. svetnik dr. Ogrin iz Kamnika. Odlikovani so bili: Janko To-man. Ivan Lovrač, Franc Orehek. Josip šlibar, Franc Otolani, Blaž Vehovc. Janez Vesel. Franc Poz-nič, Peter Janežič in Janez Cerer. V imenu odlikovancev se je zahvali! gosp. nadu&telj Toman ter prosil gospoda srezkega poglavarja, da naj sporoči zahvalo in udanost-
8	J^r Vsak naš pristaš mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«! ^m
tKNtMiMNeiMIHHnBMBadK ttSanfiHMBSaMKOgiMMNHMtC -~m
uo izjavo na najvišjem mestu. 24. maja se je vršila slična slavnost v Komendi. Navzočih je bilo 175 gasilcev. Odlikovani so bili za 25-let-no službovanje s srebrno kolajno: Josip Kern, Andrej Mejač, Franc Kunstl, Janez Lah, Janez Glavač, Janez Juhant, Franc Jenko, Martin Kern, Franc Sršen, Anton Sršen, Franc Marn, Jože Juhant, Alojz Štele, Franc Juhant, odlikovanec Miha Štele je predčasno umrl ter mu je bila podeljena kolajna za dobo bolezni. 7. junija se je vršila slavnost odlikovanja v Domžalah. Udeležba 136 gasilcev. Odlikovani so bili: Janez Podboršek, Flerin Janez, Ja-nuš Franc, za 25-letno službovanje ter Jezernik Jože iz Stoba za 40-letno službovanje. Prireditev je imela krasen uspeh v vsakem oziru. 14. junija se je vršila slična
»lavnoat odlikovanja v Mengšu. Udeležba 182 gasilcev. Odlikovani so bili Ivan Srčnik, Franc Ručigaj, Franc Lah, Janez Novak, Ignacij Jankovič, Andrej Lah, Osredkar Franc, Anton Koželj ter Jože Vah-tar. 21. junija se je vršilo odlikovanje gasilcev v Beričevem, odlikovanih je bilo skupno 14 gasilcev in sicer v 2-kratnih prireditvah. Obe prireditvi sta nadvse dobro uspeli. 28. junija se je vršila v Kamniku Vidovdanska proslava v zvezi z odlikovanjem 5 gasilcev. Udeležba 344 gasilcev župe Kamnik. Odlikovani so bili: Grašek Janko, Glavač Ivan, Iskra Matevž, Lampič Tilin, Ocepek Ivan. V lepih besedah je pozdravil zbrane gasilce v imenu mestne občine g. župarf dr. Karba. V imenu državne oblasti j je pozdravil gasilstvo g. srezki po-
glavar dr. Ogrin ter po odlikovanju čestital odlikovancem. V imenu gasilstva je čestital odlikovancem župni načelnik A. Cerar ter pozival gasilce, da gasilsko misel ponesejo v zadnjo kočo naše lepe slovenske domovine, pozival pa občinstvo, da pristopijo v gasilske vrste, ter da s tihim priznanjem nagradijo gasilce za njihovo truda-polno delo. V imenu odlikovancev se je zahvalil tov. Grašek ter prosil sreskega poglavarja, da zahvalo in udanostno izjavo sporoči na najvišjem mestu. Dne 5. julija smo imeli slavnostno odlikovanje v daljnem Motniku. Zbog oddaljenosti se je udeležilo preko 100 gasilcev prireditve. Odlikovance je nagovoril v lepem govoru g. sre-ski poglavar dr. žužek iz Celja ter jim čestital k njihovem odli-
kovanju. Dne 26. julija smo imeli zadnjo oficijelno prireditev v Do-bu, katera je nadvse dobro uspela. Udeležba 164 gasilcev. Odlikovani so bili: Stare Ferdinand, Kuhar Franc, Štrukelj Franc, Grošelj Miha, Vojska Luka, Grošelj Primož, Cerer Franc, Blatnik Josip, Luteršek Mihael in Kovič Jože. Na zborovanje je prišel tudi sreski poglavar g. dr. Ogrin, katerega je pozdravil župni načelnik s po-vdarkom, da še nismo imeli v našem okraju najvišjega državnega funkcionarja, ki bi imel toliko uvidevnosti in smisla za gasilstvo. Blagajnik poroča nato, da je bilo v poslovnem letu Din 3303.75 dohodkov, izdatkov 3157.75, prebitek Din 146.—. Pregledovalci računov podajo svoje poročilo, nakar zaključi župni načelnik skupščino.
■■	I i	' ------------------------------'
Narodni gospodar.
Dragi planinski ali planšarski zbor na Bledu.
Privi tak zbor se je vršil pod imenom »Planinski dan na poziv komisaria za agrarne operacije dr. Frana Spiller-Muysa leta 1924. v Kranju. Za pretečeni binkoštni ponedeljek pa je sklical imenovani komisar s sodelovanjem planinskega odbora za radovljiški srez drnei planinski ali planšarski zbor na Bled. Kako potrebna je za naše planinsko kmetijstvo večja briga za naše planine, pokazal je baš ta zbor, na katerega so prihiteli iz vseh planinskih s rezov Slovenije planinski kmetski posestniki. Poleg številčno naravno največje udeležbe iz radovljiškega sreza je omeniti posebej kamniški okraj, iz katerega se je pripeljalo na dveh velikih avtomobilih okrog 40 posestnikov s srezkim poglavarjem dr. Ogrinom na čelu. Nepričakovano pičla je bila udeležba iz kranjskega sreza. Tudi gornjegrajski srez se še ne zaveda gospodarske važnosti planin, sicer bi se častne-je odzvali vabilu na planšarski zbor.
Kmalu po določeni uri je bila prostrana dvorana blejskega zdraviliškega doma popolnoma napolnjena, na kar je pozdravil došle zborovalce sklicatelj dr. Fran Spil-' ler-Muys z daljšim nagovorom, v katerem je povdarjal veselo znamenje, da nastopa danes planinski kmet v borbi za svoj stan in obstanek skupno z onimi, ki imajo poznanje zakonov in strokovno izobrazbo v kmeti jskogospodarskih vprašanjih. Z vzklikom, da mora tudi na naših planinah zmagati naša stara pravda je otvoril II. planšarski zbor.
Nato se je izvolilo predsedstvo zbora in sicer predsednikom načelnik Planinskega odbora za radovljiški okraj g. Ivan Ažman iz Hraš, podpredsednikoma župan Fmžpar iz Breznice in Ivan Rozman iz Bi tenj ter zapisnikarjem Anton A vse nek iz Vrbenj.
Zahvaljujoč se za izvolitev je povdarjal predsednik važnost planinskih zborov za planinsko Slovenijo, navedel zasluge urada za agrarne operacije za povzdigo planšar-stva ter predlagal v zahvalo za njegovo marljivost in obilen trud agrarnega komisarja dr. Frana Spiller-Muysa za častnega predsednika zbora, kateri predlog so zbo-rovalci sprejeli z odobravanjem.
Brzojavno oziroma pismeno so pozdravili zbor g. minister za kmetijstvo Ivan Pucelj, veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmaier, oblastni kmetijski referent inž. Josip Zidanšek, radovljiški srezki poglavar dr. Vavootič, svoje zastopnike pa so poslali na zbor Kmetijska družba za Slovenijo, Pokrajinska komisija za agrarne operacije, Direkcija šum v Ljubljani in ljubljanska sekcija Jugoslovanskega šum ar ske ga udruženja.
Po poročilu planinskega nadzornika g. agr. viš. svet. inž. Pre sel a z zanimivimi statističnimi podatki predavali so srezki ekonom Josip Sustič o gospodarskem pomenu pašništva in planšarstva. posestnik Anton Cvenkelj iz Ljubne-ga o »Našem planšarstvu in biko-rejk ter srezki veterinar Alojzij Zarnik o »Prvi pomoči pri nezgodah živine na planini«;. Navzoči zborovalci so z vidno pozornostjo sledili izvajanjem predavateljev. Pridržujemo si, da prinesemo to ali ono predavanje v celoti ali daljšem izvlečku.
Končno so se sklenile resolucije, ki smo jih prinesli v štev. 21.
Popoldne ob 3. uri se je vršila skupna seja planinskih okrajnih odborov oziroma nadaljevalo zborovanje. Posestniki so iznesli mnogo važnih vprašanj splošne in konkretne narave, na katere je rade_ volje odgovarjal oblastni agrarni komisar dr. Spiller-Muys in daja' zaželjena pojasnila.
Z zahvalo občini blejski za go stoljiibje, ker je dala dvorano'brezplačno na razpolago in načelniku (grajske (blejske) srenje, ki je vo-
dil krajevne priprave za zbor, je zaključil ob pozni popoldanski uri predsednik zbor.
Brezdvomno je, da bo našla sijajna manifestacija planšarske kmečke misli ugoden odmev pri mero-dajnih faktorjih in rodila obilo sadu slovenskemu planinskemu kmetu.
nika, ki se posebno zadnja leta obupno bori s takozvano vinsko krizo, ki je naše narodno gospodarstvo občutno oškodovala. Nova ustanova bo brezdvomno dala kme-tu-vinogradndku lepšo ceno za njegov pridelek, ker so mešetarski in drugi stroški, ki so zvezani z oddajo vina — izključeni. Torej: Kmet, pomagaj si sam!!
Kmetovalci, vinogradniki, pozor!
Vinska vzorčna klet »Gostilni-čarske zadruge« v Mariboru ie najnovejša ideja, ki se je sprožila od strani vinogradnikov in gostilničarjev. Ta nova ustanova, ki je zamišljena kot panoga »Gostilničar-ske zadruge« v Mariboru ima namen prodajalcu (torej kmetu-vino-gradniku) v prvi vrsti in tudi kupcu (gostilničarju) zmanjšati nepotrebne stroške, ki so s kupoprodajo zvezi, kakor so n. pr. posredoval-nine za mešetarje, stroški za ponudbe in oglase itd. Vsak kmet' vinogradnik predobro ve, kako težko je pridelek spraviti v denar in koliko stroškov ima, predno vnovči svoje vino, katerega pridelava ga je stala toliko skrbi, truda, jeze in stroškov. Pridelek kmetovega truda se ne ceni dovolj, kljub temu, da sta tudi kmet in vinogradnik ena izmed prvih, ki se zavzemata za boj proti draginji, ki tlači vse sloje naroda. Nova vinska vzorčna klet s sedežem v Mariboru bo v cilju dosege tega namena zbirala vzorce vseh vinskih vrst z navedbo cene in označbo vinogradni ka; tako kupcu ne bo težko najti odgovarjajočo vrsto, katero rabi Da se doseže ta namen, se opozar jajo kmetje-vinogradniki in naše vi narske zadruge, da pošljejo vzorce svojih vin z navedbo cen Centralni vinski vnovčevalnici »Gostilničar ske zadruge« v Mariboru, Tatten bachova ulica 5. kjer dobe tudi vse ostale Informacije. Ta nova ustanova je brezdvomno v velikem interesu m našega kmeta-vinograd-
Premovanje govedi skednju, občina Tolsti vrh.
Prignalo se je: 3 biki, 4 bikci, 74 krav in 49 telic, torej skupaj 30 glav. Pasma je bila domača pšeničnosiva (murbodenska) in le j belih in 1 tuje pasme. Vobče so bile živali precej izenačene, lepih oblik, srednjerejske kondicije; pri travah znaki sredne mlečnosti in večina vprežna. Mlada živina je bila boljše rasti in oblik, kar je • dokaz boljše stvarne vzgoje ter posebno stalna reja dobrih plemenskih bikov. Začela se je upeljavati tudi mlečna kontrola in so izpričevali tozadevni izvlečki lepo mlečnost do 18 1 dnevno na frišni molži. Lepo sliko rejskega dela so posebno pokazale posamezne skupine. Uspeh ocene in priznanje daril je bil sledeči: za skupine: dve
I.	nagradi: 1000 Din in diplomo ministrstva: Jurij Zidanšek, Ške- ^ denj in Kari Zidanšek, Skedenj 5.
II.	nagrada: 600 Din in priznanico velikega župana: Hugo Detiček, Tolsti vrh; ena III. nagrada: 400 dinarjev in diplomo ministrstva: Jožef Podkrajšek, Škedenj; štiri
III.	nagrade: 400 Din: Janez Šalih, Tolsti vrh, Ivan Goričan, župnik, Špitalič, Franc Zidanšek, SuhadoJ, Franc Goričan, Žiče; tri IV. nagrade: 250 Din: Martin Zmaher, Skedenj, Anton Orešnar, Škedenj, Miha Ribič, Žiče; sedem V. nagrad: 150 Din: Franc Turk, Tolsti vrh, Janez Ciglar, Kraberk, Anton Košir. Žiče, Martin Cimerman, Žiče, Luka Grobelšek, Žiče, Martin Klo-
JiT Pridobivajte naročnikov »KMfeTSKEMtJ LISTU« Ž "HH

kočovnik, Tolsti vrh, Kari Zidan-šek, Skedenj 6. — Za posamezne živali: dve I. nagradi: 400 Din in priznanico velikega župana: oskrb-ni&tvo kneza Windischgratz (ki pa je denarno premijo odstopil v prid kmetskih rejcev) in Štefan Pete-linšek, Zg. Sleme; osem II. nagrad 150 Din: Janez Iskrač, Tolsti vrh, Josip Grašič, Stare Slemene, Jakob Lebar, Skedenj, Urban Gajšek, Klokočovnik, Anton Košir, Loče, Jožef Rupniik, Klokočovnik, Miha Brasel, Žiče, Anton Ribič, Žice; devet III. nagrad: 100 Din: Anton Berce, Tolsti vrh, Alojzij Paučič, Stare Slemene, Anton Gilčvert, Tolsti vrh, Franc Kramaršek, Stare Slemene, Anton Jelenko, Tolsti vrh, Ignac Rebernjak, Skedenj, Jožef Povh, Koble, Ignac K-u kovic, Kraberk, Ivan Klokočovnik, Žiče. Vsem razstavljalcem se pa žal niso mogle priznati premije, ker so bile nekatere živali slabše. Pred razdelitvijo daril so gospodje s rezki poglavar, načelnik okrajnega zastopa in zastopnik Kmetijske družbe ča-stitali odlikovanim, zastopnik velikega župana pa je v poučnem govoru bodril živinorejce za bodoče stvarno rejsko delo. Prireditev je bila vzorna, potek miren, utis prisrčen in zadovoljiv — bil je lep domači praznik. Brez odloga je potrebno si urediti gnojišča in gnoj-nične jame, da mogoče izvažati gnojnico na travnike, pridelovati
deteljo-lucerno in travno mešanico na njivah — torej več in boljše domače krme itd.	Z.
Naše hmeljarstvo ogroženo.
Že lani sem poročal, da mi je g. Ivan Drev iz Sv. Martina na Pa-ki prinesel enega izmed najnevarnejših škodljivcev hm. rastline — t. j. hmeljska stenica. Danes je prišel k meni g. Franc Škafer iz Zaloga, obč. Gotovlje — ter mi prinesel v kupici vse polno drobnih živalic, ki mu žugajo uničiti njegov bujni golding nasad. Na prvi pogled sem spoznal, da je škodljivec hm. stenica. Obljubil sem mu, da pridem popoldne osebno v njegov ogrožen nasad, da se na lastne oči prepričam o povzročeni škodi. Na moje ne malo začudenje sem se prepričal, da je v nasadu kar mrgolelo stenic, ki so že povzročevale precejšnjo škodo, ki pa zamorejo nasad tudi uničiti.
Pred imenovanim hmeljarjem se zr^Iasil pri meni g. Franc Andlo-ga iz Arje vasi — občina Petrov-če — ter mi prinesel poganjke in liste od golding hmelja, ki so bili okuženi po peronospori. Peronol-sporo sem konstatiral — vendar mislim, da je golding hmelj zamenjal s poznim hmelom, vendar ni
izključeno, da se bo bolezen lotila tudi golding hmelja.
Sedaj pa naj pritisnejo na naše hm. nasade še uši, rdeči pajek itd. in vse naše veliko upanje na hmeljarstvo vobče lahko splava po vodi.
Nepohitno dejstvo je, da je obstanek našega hmeljarstva zelo ogrožen in nujno je potrebno, da se vsi hmeljarji prav resno pripravljamo na obrambna dela zoper vse sovražnike hmeljske rastline.
V	to svrho bo Hm. dr. prirejalo več poučnih shodov v različnih krajih našega okolišča in so gg. poverjeniki naprošeni, da se za predavanja oglašajo pri društvenem vodstvu, ki bo vsem željam po vrsti oglasila ustreglo.
Vsi hmeljarji torej na obrambno delo!
Žalec, 30. maja 1926.
Anton Petriček, poslovodja hm. dr. * * *
Kaj je pa to?
V	zadnjem času slišimo, da morajo vaški mesarji, 'ki kupijo živino v domači občini, imeti živinske potne liste in seveda plačevati tudi prenosno takso. Kdo si je neki izmislil zopet to ravnanje, ki je proti postavno?
Naši živinozdravniki poudarjajo pri vsaki priložnosti, da je avstrijska postava z dne 27. novembra
1909, št. 80 še vedno v veljavi. Sklicujejo se nanjo, ker jim daje take ugodnosti, kakor jih nimajo nikjer drugod.
; Ker je ta zakon pri nas še v veljavi, objavljamo § 8., ki določa, j kdaj je treba imeti živinske potne ; liste. Določilo se glasi: Za domače živali je imeti živinske potne liste, ' kadar se živali:
a)	ženejo na sejm, dražbo itd.;
b)	če jih ob priliki menjave stalnega bivališča spravijo v drugo Občino.
Popolnoma je torej jasno, da v domači. občini ni treba živinskega potnega lista, torej mora odpasti tudi prenosna taksa. Za prenosno takso bi sicer moglo finančno ministrstvo dati posebno odločbo v tem smislu. Kakor se zdaj dela, je pa ravnanje protipostavno, ker se prenosna taksa plača le na živinski potni list, tega pa nima nobeden pravice zahtevati, če se žival do-ma kupi. Nam ni mogoče razumeti tega davka, katerega mora vselej kmet plačati. Za borzne kupčije, kjer se milijoni prodajajo, ni plakati taks v taki višini, kakor pri I kmečki živini, kjer ima kmet gotovo zgubo pri sedanjih stroških. To pa stoji, da danes ne more nobeden zahtevati živinski potni list, če se žival kupi v domači občini. Drugod povsod gledajo, da se varuje domače ljudstvo, pri nas pa hočejo kmeta in obrtnika do golega sleči.
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroji
so edino
Petelinčevi
znamke
GRITZNER, ADLER, PH0NIX
za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIP PETELINC Ljubljana
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj .0UBIED'
VRT
Največje vrtnarskoc podjetje v Jugoslaviji
Džamenja In drugovi, dr. z o. zav., Maribor
Mmr nocaomtnih plemenitih Mdnlfc m (eopo-v) v itajplemenitejiih rrrteh Jte oblikah. Plemenite vinske trte na «n»e> jriktinkih podlogah, kakor tudi cepe ta pod-»ff» !*tth. Seme »elenjave, cvetja ln gomp»> *«kih rastlin. Cvetje v loncih in ramo •omjso innovje ta drevje imamo eelo tate.
Zahtevajte cenik«.
»MM*M>MMHM*i
Priznano najsolidnejša
domača tvrdka
JOS. ROJIMA
Ljubljana
Aleksandrova cesta Stev. 3.
Velika zaloga vsakovrstnega češkega In angleškega blaga In sukna. — Bogata Izbira vseh vrst izgotov-ljenlh oblek, raglanov, površnikov, dežnih plaščev Itd. po Izredno nitklh cenah. Kastni krojaški atelje! Točna postrežba I	Nizke cene 1
Proti gotovemu jamstvu daje tudi ns ugodna j	mesečna odplačilo.
^•••■•••■••oniMMf,....................................
Za v Prago
priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Solidno In lepo izdelani kroji po najnižji ceni. - Zahtevajte cenike!
BRATA CAPUDER
Ljubljana, U/olfova ul. 1/11.
y'W
lak imit. Din 19.—,
pristno usnje 29.—, fino usnje 36—, potovalni
„ - ----— kovčeg 45 cm
180.—, 50 cm 195.—, za vsakih 5 cm Din 15__več.
Dalje krasne denarnice, listnice in razno drugo galanterijsko robo razpošilja veletrgovina R. STER-MECKI, CELJE 63. Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnjo. Trgovci engro cene.
Čevljarji pozor l Prvo čevljarsko učilfšče
v Ljubljani ofvori prikrojevalni teoretični in praktični tečaj za gg. mojstre in pomočnike.
Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinovi gg. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila daje in prijave, pismene in ustne, sprejema oblastveno priznani strokovni nči-lelj in vodja tečaja K. Majce, Ljubljana VII., Celovška cesta št. 57.
Dobro vpeljana V •
z orodjem in stanovanjem takoj za oddati, Naslov pove uprava »Kmetškega lista«.
Kmetovalci,
obrtniki	8VOie
potrebščine samo
m delavci! pri onih trgovcih>
ki nudijo svoje blago v »Kmetskem listu." I Kdor nas podpira, podpirajmo mi njega!

! Strojne tovarne iri livarne d.
■ ■ ■ ■ ■

I izdelujejo: f"

tame, centrifugalne In batne sesalke (Garwens sesalke), stroje za obdelavanje lesa kakor iarmanike, cirkularne žaga, sKooefne stroje Itd., kompletne naprave za mizarske delavnice In razne spedjalne stroje, mlinske naprave, vinske stiskalnice, transmisije, zvonove, vodne in parna armature, ognjegasne brizgalnice.
i a h s ras
_____m
&
B
n
e
■
B B
B ■
a
se m
B K
B B B
■
IBBBBBHaBSBBBto

iilii' '.'• ■ K iiul jVljfu
JfiF* Pridbivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
Najboljša in zato tBjcenejše knpite edino le pri
ADVOKAT
D£ JOSIP LAVRIČ
uljudno naznanja, da je olvoril svojo odvetniško pisarno
v Ribnici (pri „Prajerju").
/epe čeveljčke, torbice in druga darila lahko kupite, ako naidete v
9.	»mRa^ S
lietenine, majce,voino, ":spne robce, kravate,
palice, nahrbtnike, >podnje hlače, otroško MkOt perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
y MM
sb vodi, blizu Prešernovega spomenika.
Ha veliko in malo!
samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po l zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli.
saperfosfat, r.iii:eva sol, kainit, tho-masova žlindra in prvovrstni Splitski Portiand-:ement vedno v zalogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr.
Vpošievaji® 60 ter prsdrso peršSe le s
ki se odlikuje po izreano obilni peni ter jako temeljito in hitro očisti perilo.
casts 13 Vldlc-Kne«
tovarn« a« VI Ja ta Brdu
indijo t foijdM *<r*iir> - takoj dobim« — najbolfš« gioiei« »JreJnii .7 t eno a£ sorezaM kakur t®<3 boiro»e«v (U-ktr) bi liano ap«ko. — N« Ulj* M poiij« tako] foph ta pc&uibtl
Staisiaal streSaifi netta t ntofl
POSEST,
MLINI, GOSTILNE
nakup, najem, izročitev itd. posreduje MARSTAN«, Maribor, Rotovški trg štev. 4.
T nedeljo, SO. maja je umrl
Pogreb dragega pokojnika se je vršil t torek, dne 1. junija 1926 ob M. iz Leonišča do cerkve sv. Srca Jezusovega, odkoder se je prepeljal v Selce, kjer bo položen ob 17. v rodbinsko grobnico.
v
Skofja Loka - Divača, dne 31. maja 1926.
Žalujoči rodbini:
Heinrihar, Obersnel ter ostali sorocirail«!.