Izkušnje 48 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 V vrtcu si želimo, da se otroci počutijo dobro, da so sprejeti, veseli in zadovoljni na vseh področjih. V težnji po tem je naše delo v vrtčevskem okolju fleksibilno, ustvarjalno in sproščeno. Na vseh področjih kurikuluma jim ponujamo pestre, zanimive, zabavne in raznolike dejavnosti. Velik poudarek dajemo druženju z odraslimi in z ljudmi s posebnimi potrebami. Z roko v roki Jelka Lešnik, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, je vzgojiteljica v enoti vrtca pri Osnovni šoli Voličina. Psihosocialno okolje oblikujemo tako, da omogoča aktivno vključevanje starejših in oseb s posebnimi potrebami, bogatimo ak- tivnosti in razvijamo pomembne vrednote: sožitje, vzajemnost, solidarnost in spošto- vanje. Zato smo se odločili, da sodelujemo z različnimi generacijami. Otroci tako raz- vijajo medgeneracijske vrednote in ob raz- ličnih oblikah sodelovanja krepijo medge- neracijske vezi ter sprejemajo drugačnost. Dejavnosti pozitivno vplivajo tudi na tele- sni in duševni razvoj vključenih. Medgeneracijsko sodelovanje Pred desetletji je bila interakcija med ge- neracijami nekaj samoumevnega. Danes je medgeneracijsko sodelovanje nekoliko prisiljeno in ne več samoumevno. Vzroki za to so: spremenjena demografska slika, drugačen življenjski stil, politično-ekonom- ski vidik ter večje zavedanje predsodkov in stereotipov med generacijami (Cepin idr., 2012: 12). Ker se je sodelovanje med generacijami zmanjšalo, želimo ponovno vzpostaviti in- terakcijo med njimi, pri čemer so glavni ci- lji: zagotoviti pogoje, da bo sodelovanje na- raven proces za vzgajanje in usposabljanje mladih generacij v sožitju s tretjo generaci- jo; prenos znanja in izkušenj med generaci- jami; poudarjanje socialne vzgoje za pove- zovanje starosti kot pomemben del vzgoje nasploh in spodbujanje zavedanja, da mora biti vseživljenjsko učenje del življenja (Štu- hec, 2005: 66 v Ramovš, 2010). Definicija medgeneracijskega sodelovanja Medgeneracijsko sodelovanje je sodelova- nje med mlado, srednjo in tretjo generacijo na različnih področjih, z različnimi pristo- pi. Navajam dve definiciji medgeneracijske- ga sodelovanja: Medgeneracijsko sodelovanje je sodelo- vanje mlade, srednje in tretje generacije s pomočjo različnih projektov, programov in dejavnosti. Sodelovanje se izvaja skozi dia- log, ki ga spremljata tudi druženje in učenje (Cepin idr., 2012: 21, 22). Pri medgeneracijskem sodelovanju gre za povečevanje dialoga med generacijami, za nudenje podpore članom vseh generacij, prenašanje znanja, izmenjavo izkušenj, soli- darnost, strpnost in sprejemanje sočloveka in usmerjenost k skupnim ciljem, je zapi- sano na spletni strani Hiše Sadeži družbe (Kuzma, 2015). V obeh definicijah zasledimo besedo di- alog, kar potrjuje moje mnenje, da sta ko- munikacija in medsebojno sodelovanje iz- jemnega pomena. Zaradi širine pojmov medgeneracijsko so- delovanje in vzpostavljanje novih interakcij med generacijami ju delimo glede na to, ali potekata med generacijami ali znotraj generacije. Ne glede na to, kje poteka sode- lovanje, ima pozitivne in spodbudne rezul- tate za posameznika in družbo (Cepin idr., 2012: 21). Notranje medgeneracijsko sodelovanje Mišljeno je sodelovanje najstnikov, ki so lahko na začetku ali koncu pubertete. Le-ti imajo različne potrebe in se v tem razlikuje- jo (Cepin idr., 2012: 45). O notranjem medgeneracijskem sodelova- nju lahko govorimo tudi v vrtcu, saj imajo različno stari otroci različne potrebe, želje in sposobnosti, kar je odvisno od razvojne stopnje otrok. Le-ta pa je seveda pogojena z njihovo starostjo. Sama delam v hetero- geni skupini drugega starostnega obdobja, v kateri so otroci stari od tri do šest let. Med njimi je sodelovanje jasno vidno. Starej- ši otroci z veseljem pomagajo mlajšim pri osnovnih dejavnostih (oblačenju, slačenju, hranjenju), pri igri in so njihovi varuhi na sprehodih. Mlajši imajo starejše za svoje Foto: arhiv Jelke Lešnik Izkušnje Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 49 vzornike in jih posnemajo na vseh podro- čjih. Navajajo se biti vljudni, ko želijo po- moč, uporabljajo besede prosim, hvala in izvoli. Pri nenačrtovani igri se večkrat po- mešajo, ne glede na starost, kar je dokaz, da se sprejemajo. V obdobju zgodnjega otro- štva (od tri do šest let) se pojavljajo različne oblike interakcij in kompetenc, predvsem zmožnost komuniciranja, empatije in re- cipročnosti ter pozitivno socialno vedenje, ki je velikokrat izraženo do drugih otrok (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004: 363 v Starc, 2013). Zunanje medgeneracijsko sodelovanje Zunanje medgeneracijsko sodelovanje za- vzema sodelovanje treh generacij – mlade, srednje in starejše. Skupne dejavnosti in aktivnosti izvajajo osebe, med katerimi so večje starostne razlike. Mlajše generacije v sodelovanju s starejšimi razvijajo oseb- nost, doživljajo izkustveno učenje, utrjuje- jo socialne veščine, razvijajo empatijo idr. Za starejše je to sodelovanje pomembno, saj izboljšuje njihovo počutje, počutijo se pomembne, niso osamljeni in se ne izoli- rajo. Postanejo aktivni, saj jim mladi ne- posredno nudijo optimizem in pozitivno energijo (Cepin idr., 2012: 45). Zunanje medgeneracijsko sodelovanje je pomemb- no, saj vpliva na dvig samopodobe, samo- spoštovanja in samozavesti, nudi spozna- vanje življenja in sveta drugih generacij, gradi zaupanje in spodbuja sprejemanje ter spoštovanje razlik, drugačnosti. To so- delovanje privede do zatona predsodkov in stereotipov med generacijami, krepitve so- žitja in socialnih vezi, sprejemanja procesa staranja kot načina življenja, večje kakovo- sti življenja, do prenašanja tradicionalnega znanja, ohranitve in bogatenja tradicije, manj destruktivnega vedenja in omogoča boljšo izrabo prostega časa (Arko, 2011: 9, 10 v Starc, 2013). Primeri medgeneracijskih aktivnosti in dejavnosti Ob dnevu žena smo povabili babice in se jim predstavili s kratkim kulturnim pro- gramom. Za konec so tudi one zapele in zaplesale z nami ter nam razkrile podobo svojega otroštva. Otroci so se veselili obiska babic, one pa so povabilo z veseljem spreje- le. V njihovih očeh smo opazili solze sreče ter ganjenosti. V okviru projekta Simbioza giba vsako leto povabimo babice in dedke. Organiziramo raznovrstne dejavnosti, ki jih prilagodimo interesom in sposobnostim otrok ter vre- menskim razmeram. V tem šolskem letu smo izvedli tekaško urico od vrtca po ma- kadamski cesti, nato skozi gozd in po trav- niku nazaj do vrtca. Na igrišču smo se igrali igro »ptički v gnezda.« »Naše babice in dedki s svojimi izkušnja- mi in razumevanjem pogosto prispevajo k vzgoji svojih vnukov in tako postanejo po- membni drugi v življenju otroka. Stari starši prenašajo svoje izkušnje na vnuke, ti pa jim prinašajo veliko veselja in popestrijo mar- sikateri dan. Prav je, da otrokom že v naj- nežnejši dobi privzgojimo socialni občutek za druge generacije, za drugačne, za bolne« (Nedeljko, 2018: 309–310). S člani Društva upokojencev Voličina smo se družili ob vrtnem kegljanju. Upokojenci so pri pomoči otrokom pokazali veliko do- bre volje in veselja. V našem kraju imamo aktivne sadjarje. Marca so v okolici vrtca sadili jablane in nas povabili, da jim priskočimo na pomoč. Va- bilu smo se z veseljem odzvali in otroci so v dejavnosti nepopisno uživali. Sadike smo potem pridno zalivali in sedaj jih opazuje- mo pri njihovi rasti. Otroci celo šolsko leto pridno zbirajo star časopisni papir, ki ga posredujemo staršem Vida, ki ima cerebralno paralizo in težave s hranjenjem. Tako tudi mi pomagamo Vidu, da je deležen nujno potrebnih fizioterapij. V vrtcu imamo prostor za odlaganje zama- škov, ki jih otroci pridno prinašajo. Skladi- ščimo jih na podstrešju, ob koncu šolskega leta pa jih bomo podarili nekomu, ki mu bodo v pomoč pri zdravljenju. Z malimi dejanji bogatimo življenje tistih, ki so tega potrebni. Naš moto je »prisluhni in pomagaj drugim, saj nikdar ne veš, kdaj si lahko ti potreben pomoči in družbe dru- gih«. Z roko v roki je lažje. Literatura • Cepin, Matej; Uršič, Domen; Hamler, Lidija; Korošec, Marja- na; Mah, Marjeta; Bernik, Jerca (2012): Medgeneracijsko sode- lovanje v mladinskih organizacijah. Priročnik za vodje skupin. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija. • Kuzma, Darko (2015): Medgeneracijsko sodelovanje. Prido- bljeno 7. 12. 2017 s spletne strani: http://www.filantropija.org/ medgeneracijsko-sodelovanje-2/. • Nedeljko, Tanja (2018): Druženje dveh generacij. V: Kerec, Sabina; Trstenjak Fekonja, Tina (ured.): Prehrana, gibanje in zdravje. [Elektronski vir] Rakičan: RIS Dvorec, str. 306–312. • Ramovš, Jože (2000): Medgeneracijska povezanost, samopo- moč in kakovostna starost. V: Socialno delo, letnik 39, št. 4/5, 315–329. • Starc, Mateja (2013): Medgeneracijsko sodelovanje v vrtcu. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. Foto: arhiv Jelke Lešnik