List 30. \ I Tecai LVIIL I* 'A i • r. I I T • . \ I 'I I I I V I in bhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. ) pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje po dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravnifitvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. Oglase (in ser ate) vzprejemlje upravništvo, m se Dopisi naj se pošiljajo nredniStvu „Novic". Ljubljani 27. jul^a 1900. * * * * Politični oddelek. naznanil svoj projekt, in tudi razkralj Milan je takoj od stopil od zapovedništva srbske armade. Kralj torej glede svoje ženitve z malo vdovo naletel na odločno nasprotstvo. Tisti 1 se upirajo nje Kraljevska opereta. Ubogi srbski narod. Poklican kanskem polotoku igral veliko ulogo. iz lastne moči se je osvobodil in si da na bal-tuje pomoči, pridobil politično govemu projektu, sicer ne navajajo nikacih prepričevalnih razlogov. Če je kraljeva volja, se poročiti s staro vdovo, Brez mu tega po srbskih zakonih ni možno zabraniti. Ustano vitelj dinastije Obrenovič je prodajal prešiče 1 predno neodvisnost, a po krivdi lastne, iz naroda izšle dinastije je ta država danes celemu svetu v posmeh. srbska dinastija zopet obudila občno po- Zdaj zornost. Vladajoči kralj Aleksander uprizoril nekako zaroto 1 vsled kriza. Vzrok Witwe! katere je nastala v Srbiji prava državna je, kakor poje znani kuplet: eine kleine postal srbski knez in vladar, vsled česar Obrenovič i kot rodbina niso tako aristokratskega značaja, kbkor druge vladarske hiše in tudi nimajo nikacih hišnih ali rodbinskih postav, ki bi določevale, da se sme kralj poročiti samo z ženo ravnovredne rodovine. tem pa še nikakor ni rečeno, da bo kralj za mogel svoj namen izvršiti, saj se lahko zgodi da se mu Kralj Aleksander je sedaj 24 let star. Njegov oče 1 že na raznih dvorih trkal, da dobi za t ne posreči, dobiti novega ministrstva, zlasti ker se je kraljev oče, razkralj Milan • • I. razkralj Milan sina nevesto knežjega rodu, ali povsod je imel nesrečo. Neveste ni mogel dobiti. V tem si jo je kralj Aleksander v Biarritzu, koder navadno in sicer v osebi njene dvorne dame , postavil na čelo opozicije. Kralj menda že sam računa s to eventuvalnostjo ter se neki izjavil da se ajši odpove kroni na korist raz poiskal sam. Našel jo je stanuje njegova mati, gospe Drage Mašin. kralju Milanu, kakor da se odpovedal svoji nevesti mali vdovi Dragi Mašinovi Operetna zaroka mladega srbskega kralja ima torej jako resno politično ozidje in to v vsakem slučaju Če Kralj Aleksander star 24 let, njegova nevesta, bi postal razkralj Milan zopet vladar Srbije 1 poostrila vdova in ima že precej velikega sina, pa šteje že bi se vsa, itak velikanska domača nasprotja, strankarski i', y ki 40 let. Kralj ima ž njo že več let intimno ljubavno raz seidaj pa hoče to malo vdovo posaditi poleg sebe merje, na kraljevski prestol in jej boji mej postali še hujši in tudi razmerje mej Srbijo in Rusijo, Bolgarsko in Črno goro lahko postalo dati kraljevsko krono na jako opasno glavo Naj človek tudi še tako demokratično misli mora Nasprotno se pa tudi v slučaju, če obvelja kra li se mu vender zdeti, da to ni prav resno, da kako operetno. to ne- ijeva volja, lahko politične razmere poostrile. Vsled tega > Toda kralj ima resen namen Izdal bombastično da bi bil razkralj Milan primoran, zapustiti Srbijo, narodne stranke lahko konsolidirale, kralj Aleksander se v r; V slogu velike vojvodinje Geroldsteinske spisano prokla s katero naznanja narodu svojo zaroko z malo maci]o, ne več mlado vdovo Drago Mašinovo je izdal, ko je s svojim ženitovanjskim projektom naletel na največji odpor vseh političnih faktorjev. Gjorgjevičevo se moral nanje nasloniti in tega bi na Dunaju kaj ne-a radi videli. Razkralj Milan je delal v Srbiji avstrijsko To proklamacijo politiko, kakor so mu jo narekovali na Dunaju, srbske narodne stranke pa hočejo, naj dela Srbija narodno politiko in morda bi se na to tudi kralj Aleksander odločil, ministrstvo je takoj podalo demisijo, ko mu je kralj ko se oprostil vpliva razkralja Milana ozirom na to ima « torej ženitovanjski projekt vršila 19. t. m. se je namreö po poročilu tega lista soglasno kralja Aleksandra tudi prav resen političen pomen. Ta potrdilo sklepu, da se mora resolucija o politiki proste roke afera nam zopet kaže, kako časih neznatne reči provzroče kar cel prevrat. V tem slučaju ga je provzročila poštama tako slučaj tolmačiti, da si ako bi Čehi o Poljaki pridržujejo slobodno roko za pustili obstrukcij stopiti zopet ž njimi vdova, ženska ) ki ker pa mora biti j ako prebrisana in duhovita v 30 stvar tako spretno uprizorila, da ima v svrho obnovitve stare večiae v zvezo. FaktiČai razdor desnice smatrala večina poljskega kluba za veliko in za bodočnost ommozno napako Nemec je veliko upanja na zmago in na pridobitev kraljeve krone, kajpak zelo ozlovoljil. zvezi s ta te sklep poljskega kluba sklepom je tudi vest. da bo Jaworski poklican v gospodarsko zbornico. Srbija. Razkralj Milan je sedaj na Dunaju. Komaj Politični pregled. Notranji položaj se v minolih dnevih premenil. Ves politični aparat počiva, gibljejo ni čisto nič je izvedel, da se je kralj Aleksander zaročil z gospo Drago Mašinovo, je takoj brzojavno podal svojo ostadko kot genera-lisimUö srbske armade in kralj je ostadko tudi sprejel. S tem 3e samo poli- se je kriza seveda močno poostrila, zakaj Milan. ima še vedno tične stranke. .Zlasti so vznemirjeni nemSki politiki. Pričako- jako velik vpliv, zlasti v armadi. Kralj Aleksander je že vali so namreč, da se bo vlada zavzela za, ustanovitev nove raznim politikom, ki ne pripadajo nobeni stranki, ponujal mi- večine, v kateri bi imela nemška levica prvo besedo. Zaradi nistrsko predsedstvo, a vsi so jo odklonili. Zlasti m dobiti so se pojavila nekatera zna- vojnega ministra. Zdaj so tudi nekateri ministerijalni tajniki tega so se silno razburili, ko menja, da se utegne stara desnica obnoviti. Tega pa ne, kriči vse nemško časopisje in žuga novič z obstrukcijo, češ, da jiti na zgolj osebno premembo v ministrstvih, nego da se bo demisijonirali. Zgodi se lahko, da se kralj ne bo mogel ome- Nemci ne trpe nobene veČine, v kateri oni ne imeli po- moralna sloniti na kako stranko, in da se torej premeni osebni glavitne besede. Vlada je zadnje dni pojasnila svoje stališče sistem. glede nove večine. Razglasila je, da stalne večine sploh ne Vojna na Kitajskem. Ustaja se v • • siri tudi po mara, nego da bi se sestavljala večina od slučaja do slučaja, srednjem in južnem delu Kitajskega. Poroča se, da maršira če se pomisli, da ima vlada načelo, da ne stori ničesar, kar 100 000 Kitajcev proti Šanhaju. V obrambo Šanhaja je sedaj bi bilo proti nemškemu programu, se mora reči, da je njeno na razpolago le 1000 prostovoljcev in 400 policijstov. Razen stališče prav komodno. smislu levice „državne ničarske stranke brez čebov s Vladala potrebe" bo brez stalne večine, a v tega so še ena nemška, štiri angleške, dve japonski in pa jej bodo dovoljevale des-pomoČjo levičarjev brez nacio- merili resni nemiri američanska bojna ladija. V pokrajini Kiangsi so se tuii ena pri- proti misijonarjem, in bati se je, da se nalcev. Kakor znano, je cesar pooblastil Körberja, da začne razširi ustaja preko obširnega ozemlja. Guverner v Santungu, nova pogajanja s strankami. Vlaia meni, da bodo Čehi Yaanšikai pa se je postavil proti ustašem ter blizo meje vender-le odjenjali, in da odnehajo od obstrukcije, če se jim .Šantunza porazil čete Tuana. Yuanšikai ima baje med vsemi da kaka mala koncesija. Čuj e se, da hoče vlada Čehom guvernerji največji vpliv. Čudno ) da razni podkralji in kon« ponuditi češko vseučilišče na Moravskem. Toda zdi se nam zuli še vedno zatrjujejo, da so vse vesti o klanju v Pekinu da tudi s koncesijami ne bo ničesar opraviti. Vlada bo mogla neresnične, in da so poslaniki iii tujci skriti. „Daily Express u dati teda) Čehom koncesije. Če bi bila stopi na mesto češke obstrukcije pripravljena, da pa je prinesel nove natančne podatke o tem klanju, se z nemška. Vsa ta poročila dosedanjimi popisi ujemajo. Pred Pekinom stoji baje 300.000 narede na nas klavern utis, zakaj, zdi se nam, da se tem mož kitajske 1Q boksarske vojske. Povsod se pridiguje boj potom ne pride niti za korak naprej. Zjedinjenje nemških krščanskih socialistov nemško katoliško ljudsko stranko je želja, proti tujcem. notranjem delu Kitajske in v vseh lukah je z pomoriti inozemce Visoka darila so razpisana na vsako glavo JO goje tujcev Obljublja se morilcem velik plen. Zlasti pa se naglaša, voditelji katoliške stranke že dolgo časa, ki pa pri krščanskih da treba povsem pomoriti vse bele žene. Kako fanatični so socialistih nikakor ne najde odmeva, Zdaj je v tej zadevi na- Kitajci. dokazuje dejstvo, da so pred svojim begom iz Tsientsina etala živahna polemika mej glasilom dr Ebenhocha, „Linzer pomorili lastne žene in otroke. Da Tientsin še ni varen, do- in mej glasilom dunajskih krščanskih socialistov kazuje bitka, ki se je vršila 11. t. m. med predstražami pred Volksblatt" -Deutsches Volksblatt". Prvi list dokazuje, da mej imenova- pri kolodvorom in med 2000 boksarji. Bitka je bila huda in med- se nima strankama ni načelnega nasprotstva, in da nekaj dobri volji dalo doseči sporazumljenje. Nasprotno naglaša ker sta- narodne čete hipu bile uničene, ako ne bile dobile v zadnjem pomoči. Lihungčang, podkralj v Kantonu, je odpotoval Deutsches Volksblatt**, da je nasprotje nepremotljivo, menda vender-le v Pekin. Italijanskemu konzulu ]e dejal, da stoji katoliška stranka na konfesijonalnem in fevdalnem lišču, dočim sprejemajo krščanski socialisti v svojo zvezo vse kristijane, katolike in protestante, ki so voljni boriti se proti je dobil nalogo posredovati med tujci in Kitajci. Pismo, s ka- terim je bil pozvan sta julija podpisala baje cesar in cesa- rica-vdova. Potemtakem cesar vender ni mrtev. Toda verjeti židovstvu, ter zastopa v gospodarskem oziru načela, ki nasprotujejo načelom katoliške stranke. Schönererjanski shod v Ašu ki ga je sklical po- ni nikomur, niti Lihungčangu ničesar, kajti Kitajci lažejo nesramno. Listi poročajo, da so meščani v Kantonu Lihungčanga kleče in s plakati prosili, naj ne odide v Pekin Ker se ni slanec Bärnreither je imel namen, razodeti svetu, kaj zahtevajo hotel udati, so zaprli celo mestna vrata, ter so mu morali vo- nemški radikalci. Novega niso nič zahtevali, kar kaže, da njihove preten/Jje. jaki delati pot Pri Nintšvangu so Rusi premagali boksarje so sami uvidevajo, kako smešno pretirane Schönerer]anci so zahtevali posebno zastopstvo za vse nemške dežele, vsamitev Galicije in Dalmacije in nemški državni in I vlada armadni jezik, vanske z Nemčijo. čudno, da niso zahtevali združenja Cislit- Cehi m Poljaki. Praški Politik" poročajo iz Lvova, da se je v poslednjem času razmerje mej češkim in poljskim klubom, odkar je resno nastopila opozicija poljskega ter jih baje pobili 700. Med velevlastmi pa ni še sedaj prave sloge. Nemško zunanje ministrstvo je prepovedalo kitajskemu poslaniku v Berolinu vsakoršno dopisovanje" z domovino Zjedinjenih držav pa pušča kitajskemu poslaniku popolno svobodo. Tudi glede napovelništva na Kitajskem zbranega vojaštva se velevlasti ne morejo zjediniti. Angleži se potezajo za japonskega nadpoveljnika. Rusi in Nemci pa so proti temu ter bo menda nemški general vrhovni poveljnik. kluba proti zahtevi viteza Jaworskega in njegovih višjih so- mišljenikov, naj se razbije sedanja desnica. V seji. se Obrtnija ^ ^ M » M ^ * # * ■ ^ ^ ^ « k^^^ ^^^^ ^^^ ^^^' razširjati. Začetkoma ni treba torej veliko kapitala, saj ga pozneje dobro upočena industrija povsod lahko dobi. Toliko kapitala pa ima že dandanes. Izgovor torej, da Slovencem kapitala primanjkuje vsaj Posojilnice in industrija. znani in že večkrat omenjeni razpravi Nekaj deloma prazen, drugega nam nedostaja, namreč podjetnosti. » Trgov skega in obrtnega društva a V Gorici smo naleteli na Izgovor, da Slovencem podjetnost na pr. Židom, Grkom in Armencem ni 1 prirojena je vsaj kakor glede naslednje, velezanimivo poglavje: Na Slovenskem je kaj veselo narastlo število poso- je pa doslej skoro docela mrtev za razvoj slovenske obrt- Na industrije prazna slama. Prirojena podjetnost je slepa; podjetnost v industriji pa hoče dandanes visoke omike, jilnic in hranilnic. Tu je zbranega veliko kapitala ki pozna lastno pozicijo prekomorska tržišča glede prirodnin, ki proučava strogo ki zna kritično misliti in nne v kolikor ni razposojen posamičnim obrtnikom stotisoče je denarja, katerega marsikje ne vedo drugače uporabiti, kakor da ga zalagajo v druge denarne zavode ali v državne zadolžnice. — Nočemo se tu spuščati v matematično računati. Glavna naša rana je torej pomanjkljiva omika naših malih kapitalistov. Ne tlačimo svojih razpravo o našem še precej ter grajati naravnost v nebo kričečo Nočemo primitivnem posojilništvu brezbrižnost za de- sinov samo v gimnazije! Kdor nima od doma premoženja, hodi v realko ali višjo strokovno šolo, on bo vedno hlapec v veliki industriji. Na naših malih kapitalistih ne je vse ležeče » da napotijo svoje sinove izključljivo name operacije po vzgledu naših Eosedov; hočemo v realke ali pa strokovne šole. To je edina pot. nas konstatovati, da naši denarni zavodi povspeli do usodepolnega koraka, da se niso še nikjer more privesti do samostojne slovenske industrije. denar založili v obrtna podjetja Toda priti mora čas, da bodo naše ne nekaj. Anglež kapitalist ne pošilja svojih sinov v realko, ne na tehniko,, njemu se zdi to potrata posojilnice in hranilnice siljene, iskati denarju v obrtnih investacijah, rodoljubi odtoka svojemu časa in brezkoristno n mnogovedstvo a Angleško pa » ki imajo je seveda popolnoma različno od našega. če kaj smisla za vseobči blagor naroda, bodo skušali pospe to po našem povedati > šolstvo pa hotel leti šiti ta naravni razvoj in bodo delovali povsod na to, da gimnazije ali realke, potem bodo naši denarni zavodi zalagali del svojih denarjev v o kateri misli, da bo sinu bilo tako le: Najprej leta one strokovne šole položaja mednarodne glede tovarniška in druga podobna podjetja, kakor jih vidimo industrije mogla odpreti pot do industrijalne samostoj drugod po svetu > Ako ima „Boden Credit" najrazličnejših nosti 1 in na zadnje kar mu je glavno, pošlje svojega tovarn ako ima češka živnostenska (obrtna) banka sina za 2 ali leta v tovarno 1 dela v isti stroki ) kot tudi velike cukrovarje itd. zakaj bi ne bilo na Slovenskem praktikanta brez plače, in tu mora začetkoma prijeti za v manjšem obsegu denarnih zavodov, ki bi zalagali del ročno delo kot navadni delavec. Ako bi naši kapitalisti svojih denarjev v obrtna podjetja, od katerih bo mnogo več dobička nego od navadnih posojil?!^ tu Angleže le malo posnemali, bi bilo nam kmalu boljše. Delo ni sramota! kratka: Slovenci imamo že odlično število n « kapi uvodu v svojo razpravo naipisal nekaj mislij f talistov" ki bi morali ustanovljati večja obrtna podjetja I ki tudi zaslužijo i da jih ponatisnemo v tem našem To so naši denarni zavodi, naše posojilnice in hranilnice! trgovskoobrtnem „Vademecum-u". Govoril je o slovenskem Umeje se, da ne izključujemo zadružniškega ali izvozu in o trgovini v obče, torej tudi z obrtnimi izdelki > delniškega načina; narobe, tudi na ta način si bomo mo- v druge dežele, v prvi vrsti v zamorju. Pred očmi je rali pomagati, kakor pač pokaže praktična potreba. . . . imel prihodnost, ki mora priti, ako nočemo utoniti v tem nekaj več pri posamičnih obrtih v trgovini z morju tuje obrti in trgovine ter ostati na vse večne obrtnimi izdelki čase Ker smo že pri podjetnosti m kapitalu, naj pona- tisnemo nekaj misli » katere je napisal dr. Karol Pečnik n trpini/Dr. Pečnik pravi: Dejanski odnošaji so za slovenski Srečna usoda v -Soči tt že početkom 1. 1898. Tam čitamo obrežjih dala jako ugodni. namestila slovenski narod ob morskih mu pod roko svetovno znana trgovska D Ali bo kedaj mogoče ustvariti slovensko industrijo ? xnQBtdi, lahko in ceno parobrodsko zvezo z Azijo in Afriko Jaz mislim, da bode. Naša geografična lega pri morju je naša sreča kajti ta nam daje precej ugodnosti jih tu naša bodočnost. Da bo kedaj kaj samostojne slo nima današnje središče avstrijske industrije na Češkem » Moravskem in Nižje Avstrijskem. Naša bodoča industrija venske trgovine, izcimi se skimi kraji. po odnošajih s,prekomor (Konec prih.) bo imela cenejšo prevoznino m lažje komunikacije v prekomorju za se, in to je že nekaj Industrija hoče kapitala. Tega nimamo, se navadno Obrtni j ske raznoterosti. Avizo za nakup 2700 met. stotov pšenične moke pravi. danes To že pa boljše ) deloma res. časi so taki ako industrijska podvzetja da z dan-malim in kr. intendancij kora v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava c. kr. vojaški erar 2700 naet stotov začnejo, kajti inozemske in prekomorsko relacije se ne pšenicne moke kupiti Pismene oferte se imajo do avgusta t 10 dopoludne pri napominani intendanciji odprejo na mah, treba jih je od leta do leta iskati in vložiti. Kup se bode po trgovski navadi s pomočjo konSnega pisma na podlagi lahko vpogled isanc-zvezka efektuiral. Usanc-zvezke ojaSkih oskrbovalnih magacinih Ljublj se Gradec Trst pri \ Maribor, Grorica in Puli ali se jih tudi rav- sklep znati. visokega deželnega zbora 1 ker mora pred vsem za katero posestvo, oziroma kraj se bo visoki de notam kupi po 8 vinarjev polo. Natančnejše pogoje in ponudbene formulare so na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici želni zbor odločil, ker na podlagi danih razmer bo v Ljubil Dobavni razpis kr trgovinsko ministrstvo na- znanja trgovski in obrtniški zbornici da potrebuj družba peloponeških železnic za zgradbo železnične proge Pyrgos, Ky Za parissia-Meligala 120 000 hrastovih pragov (Schwellen) zamogel sestaviti proračun toliko za ustanovitev šole, kolikor za nje vsakoletno vzdrževanje. Deželni odbor smatra pa umestno, da izraža v toliko svoje mnenje, da bodi nameravana šola zimska kme- pečatene ponudbe se sprejemajo do 13. septembra t v tijska šola in sicer po vzgledu one v Rothholzu na Ti- šestmesečnim kurzom: za dobo planšarstva rolskem s 1 Compagnie de chemin de fer Piree-Athenes-Peloponnese, torej poleti, pa naj se osnuje na kaki planini trimesečni rue Themistocle v Atenah. Natančnejši dobavni pogoji vpo gledaj Ljublj se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v [, katera pošlje na zahtevanje tudi prepis praktični kurz za sirarstvo. zimskem tečaju naj se poučujejo kmečki mla Dobavni razpis kr ministrstvo za deželno brambo denči o živinoreji, o poljedelstvu in oskrbovanju trav namerava potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih pred- nikov ter o pridelovanju krmskih rastlin sploh, o sad metov potom splošne konkurence zagotoviti. Izmed predmeto katere je dobaviti, se posebno opozarja na naslednj gumbi zapone klobuki pasovi za sablje, volnene in jarstvu in gozdarstvu ter o kmetijskem knjigovodstvu. čapke, našitki, gumbi, zapone, pasovi za sablje, volnene m Za dobo planinske paše pa naj se na v to primerni usnjene rokavice, usnjeoe listnice, ostroge, podkve za čevlje, planini osnuje vzgledna mlekarnica in sirarnica s potreb- žeblji, kuhinjsko orodje, kljuke, kaveljni, vijaki, čutare, drogovi j^g^j^jj^i zgradbami za stanovanje učitelja sirarja in učencev, ki bodo obiskovali dotične praktične kurze. Rwun tega glavnega kurza o planinarstvu in mlekarstu bi uči- za šotore, sekire, krampi lopate klanfe, klešče, konjske pod bradnice, stremena, konjski koci itd. Ponudbe morajo po pred pisanem vzorcu najka do 14. avgusta t do 12 ure opoludne dospeti na ministrstvo za deželno bramao. Uzorci ,telj-voditelj imel na zavodu spomladi pred planinsko predmetov katere je dobaviti, se proti plačilu dobe pri glavnem skladišču tojne oprave (Landwehr-Ausrüstungs Hauptdepot) na Dunaju Razglas obsegajoč natančneje pogoje, zaznamek dobo in jeseni predmetov, katere je dobaviti, cenik in ponudbeni vzorec trgov s in obrtniški zbornici v Ljublj na ogled ga v ta na zahtevanje vpošlj po končani tej dobi še krajše kurze, na pr. spomladi o sadjereji, cepljenju, zasajanju sadnih dreves in njih oskrbovanju; jeseni pa o uporabi sadja. Istotako bi se prirejali začasni kurzi za gozdarstvo. brez odloga nadaljevati Da more deželni odbor delo, izvoli visoki deželni zbor takoj za Kmetijska šola za Gorenjsko, svoje pripravljavno posvetovati se o tej zadevi, tako da bo mogoče še čas zasedanja dobiti odlok kmetijskega ministrstva o pod pori ustanovni in vsakoletni in konečno dognati vse sklepe da se omogoči zavod otvoriti že na prihodnjo jesen. f (Konec.) Ako se vpošteva cilj tijske šole za Gorenjsko, in namen nameravane kme-ima v prvi vrsti gojiti živinorejo in iz nje izvirajoče mlekarstvo in sirarstvo ter plan • šarstvo, tako da bi se tej šoli najbolje in najprimernejše imelo dati ime mlekarskosirarske šole, to posestvo v Bohinju odgovarjalo razglasu ter bi bilo vpoštevati. Prosilci povdarjajo, da se v Bohinjski dolini nahaja 12 dobro delujočih sirarskih zadrug. V Bohinjski Bistrici nahaja se že sedaj vzorno urejena sirarija. tej Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof £. A. Salias. (Dalje.) cerkvi ni bilo ničesar zanimivega, no ta cerkev je bila najbližja njihovemu domu. Tudi kmetija bi bila ravno primerna 31 hektarov 1 » Po kaj naj tjakaj pojdem® ? premišljevala je sama nekako vzor boljšega kranjskega kmečkega doma pri sebi Lorenca n Kakšen zmisel je to? Sedaj ko ni Prosilci navajajo še da bil za poletni čas na nobene službe božje". Bohinjskih planinah dan povsem odgovarjajoč pogoj za Ali uporno, neodstopna želja, podati se takoj v to praktične kurze za izvežbanje sirarjev, ker so cerkev ni jo minila. Kakor da jo je z nova nekdo spod poletne ondi velike planine, na katere pošiljajo zadružniki mle- bujal in zahteval izpolniti to krmo. In preudarjaje sama karskih zadrug svoje molzne krave. Konečno omenjajo, pri sebi, spomnila se je Lorenca takoj ljubljenčevega da nizki najemščini. se to erarju lastno posestvo dalo dobiti po jako pogoja ter hipoma skcčila k omari z obleko. Vrgla je bistro nase lahek plašč in jo urno krenila, kakor da se Deželni odbor z ozirom na to, Ja se ni našla kme tija, ki odgovarjala vsem pogojem ugodnim bala, da jo kdo domačih zadrži, na ulico. Ozrla se je videla včeraj ono zoperno, za usta- nehote na ono hišo, kjer novitev kmetijske šole za Gorenjsko, se ni mogel obrniti črno bradato osebo. No vsa okna so bila zaprta in ni na C. kr. kmetijsko ministrstvo, kakor mu to velel kogar ni bilo videti. hitela .Brž, brž!" govorila je sama med seboj in je, kakor da jo kdo podi v malo cerkvico sv. Petra Kakšna bedastoča! Kakšna trma! Ali sem bolana venčanje grofa Kaliostro in Lorence Feličiani, po katerem sta se nova zakonska naselila v tastovem domu. Toda komaj se je po Eimu izvedelo, kjer stanuje ali začenjam zares blazneti«? izpraševala se je Lorenca. izginivši iz Aljtagove palače tujec, uže prišel tudi Ko se je približala cerkvi, sklenila je, da ne pojde v cerkev ampak v mali cerkveni zvonik. . . . Tako mora biti. Tako se mi hoče!" Čemu? premišljevala je. „Nu vidim vsaj mesto z višine a načelnik papeževe policije, ter objavil grofu Aleksandru Kaliostru, da mora po ukrepu oblaste v, kot copernik in črnokrižnik, brez oklevanja zapustiti Rim in papeževe » dežele. Lorenca še ni nikdar videla to predmestje raz Kaliostro se temu kakšno visoko zgradbo. Najdeč zvonikova vrata zaprta, ustavilo se je dekle in kakor da jo nekaj izpodbuja, jela biti po vratih, hoteč jih odpreti. Ali ogromen zapah ni potovala hotel odjenjati. Zazrla je iz granita izklesanega dihurja in kakor da jej sem za mene. Zna biti bil ta dejal: «Lorenca, poglej tu-le da tu ključ? povelju zaničljivo nasmehnil » ter se jel pripravljati na pot. Čez dva tedna sta grof in grofinja uže proti mejam svobodne Švice. xvm. ogromnih zgradbah grofa Zarubovskega, kjer je teklo življenje navadno enakomerno, mirno in brezskrbno Lorenca se ni dolgo premišljala, skočila h kamenu bilo nekaj posebnega Povsod, v vsem in v in našla za njim ogromen železen ključ Ključ bil od vseh opaziti je bilo neko zmočenje, če ne zmedenost zvonikovih vrat In velikanski, zarjaveli zapah za škripal težke duri so se kar same odprle in Lorenca domu pripetilo se je očividno nekaj nenavadnega. Gostov, ki so prišli posetit grofinjo niso vsprejemali, in vratar urno stekla po okroglih kamenitih stopnicah Prekoračivši nekaj stopnic v jedni Lorenca in rekla: ali strežaji so objavlali 1 da D w nje svetlost boleha a sapi 1 obstala Čemu jaz to učinjam? Sem li nespametna? Ali Sama grofinja sedela je neprenehoma pri starem možu, ali v otroški, pri mladem sinu. Le poredkoma, molčeča in čmerikava, hodila je po vseh sobah celega doma, ni nobenega pogledala kakor bi nikogar ne videla Ali sem začela noreti, kakor mali otroci. Kaka neumnost ni hotela poslušati onih, ki so jej imeli kaj po Sredi dneva semkaj hoditi, In zakaj? ponavljala je glasno Da Čemu čemu? vedati ali jo česar prositi. Hišnik in grofov osebni strežaj sta videla grofa samega, pravila sta družini, da se 9 0 Čemu, za to, da mi dokazali svojo ljubezen", stari bojar mnogo izpremenil, ter da je nekako, shujšan začul se je glas nekaj stopnjic višje Lorenca je zakričala. Nasproti jej je prišel Kaliostro z razprostrtima rokama. -Le naprej, moje srčice! Moj angelj. Ker si mi in otožen. Strežaj je pripovedoval, da grof zjutraj in zvečer mnogo dalje moli pred svojim kistom.^ 4 • dokazala popolnoma svojo ljubezen, nutek ne bodem obotavljal vzeti te za ženo mnogoštevilna družina hodila je ali bolje rečeno nekako plaho okoli. Da bi gospoda po domu zato se niti za tre- razgrajala in se hudovala, tega se družini ni trebalo bati. tavala a ta pobitost prihajala od nekod drugod Kaliostro je pomagal razburjenemu in zmočenemu dekletu nekaj stopnjic kvišku 1 posadil rahlo na leseno Po takem Posli bili so uprav zato potrti, * _ domu. Oni so se nekako sramovali kar se n dogajala u v stopnjico sam pa pokleknil pred njo in poljubljajoč jej roki, jel strastno in s slavnostnim glasom govoriti: „Da, Lorenca. Ti mi nisi samo dokazala svojo ljubav, ali si tudi razrešila velikansko zadačo, katero ti nikoli ne bodeš razumela. Ti si celo uganila, kje leži ključ, s Nahlebniki zahajali so pogostoma drug ) drugemu v goste in tudi vznemirjeno šepetali, majali z glavami jadikovali in vzdihovali . hudovati in repenčiti . . . • • Včasih se kdo začel Vsi so imeli v ustih Noričevo ime, in pri tem ne katerim sem velel cerkovniku zapreti me 1 ter ga skriti prenehoma govorili » on a ali B njega tt ali njemu a ne za kamen Da 1 ako bil živ sedaj ta moj učenik 1 kate remu imam vse zahvaliti, kako bi bil on vesel a D Jaz ničesar ne razumem, odvrnila je krotko in bojazljivo Lorenca. Tebe ni treba ničesar razumeti. Ni treba! Pojdiva domov, jaz takoj prosim tvojega očeta, naj naju blago- imenujoč ime one osebe. In vsenakor so vsi vedeli o kom da se govori. Govorilo se je o mladem grofu Aležu Grigorjeviču » katerega so pripeljali iz tujih krajev pod nekakim drugim 1 0 imenom dežno razmero a sedaj je grof dal po hišniku razglasiti ču slovi za vse življenje moja žena postati vse. vseh celi svet"! Da skupno si mi usojena in moraš dva privojujeva mi „Po neizvedljivih Božjih naredbah ta gospod, ki je živel vedno na tujem, ali so ga neprenehoma vsi pričakovali kot , grofiča ni grofov vnuk in bodoči njihov 1 tisti večer sta Lorenčina roditelja objavila gospod in ni nikoli bil gostom, ki so prišli v posete 1 da njuna hči zaročena je mali sin, katerega mu . Grofov jedini naslednik rodila mlada žena. Prišlec z imenitnim aristokratom. Po ženinovem zahtevanju bilo je podvrženec in Noričev sinko a ženitovanje takoj sklenjeno in čez dva dni vršilo se Omara, v koji so nameščene slike svetnikov stran 288 Evo kaka novost osupnila nenadoma prebivalce zgradeb grofa Zarubovskega » Vsi nablebnika do najzadnjega hlapca priprosti ljudje od Gospoda Noriča! vskliknil je Alež. Da tu imeli so čisto nepokvarjeno vest ter niso bile sluge hudobčeve 1 res možno zblazneti! Vse je možno činstvo doprinesti ..." pa je Mogoče je zlo- Bili so trenutki, da je Alež kakor blazen začel In glej ta vest se je sedaj vzdignila proti gospodu resno premišljevati, nad kom naj bi. ae osvetil in ga za grofu t a csobito proti mladi grofinji bodel: grofinjo ali Noriča? Kar se tiče Ignaca Ivanoviča Noriča samega tako In polastila se ga je divja jeza, besnost in zloba je tudi on prejel od vseh novo ime Kajn ta človek ^^ potem nastopila minuta popolnega obupa se skoraj nikoli ni pokazal iz svojih sob, kakor da se je sramoval Ijudij. Kadar je kateri iz nahlebnikov ali poslov srečal Noriča tedaj kakor je obrnil pogled v stran se ga sramoval 1 Tako je minil še jeden teden. J Alež ni nikoli šel iz svojih sob in ves ta čas petkrat govoril mirno z zdravnikom, kateri ga je prišel obiskati, in s hišnikom. Sprvega bil je Norič äasi zmeden, no vender še kritosrčno naklonjen kateri mu je bil posebno od dokaj vesel in ponavljal vsem jedno in isto Naposled mlada grofinja ni vstrajala, jela se je D Da, kaj si hočem ? Naju je začelo grevati! Bil je oni greh, ali midva z ženo nisva mogla dalje prenašati nevidnih lehče . . okov 1 razodela grofinji m postalo nama je Toda Norič je kmalu izpremenil svoje vedenje proti vsem, postal shujšanega obraza, ter sam začel obračati v stran pred vsemi zamišljeni pogled. palačah se je rodila, raznesla se nevede dolgočasiti in celo neprijetno jelo jej je postajati splošno nemirno vedenje vseh domačih prebivalcev. In grofinja Zofija Osipovna poklicala je nekoč sama pred se mladega človeka radi pojasnjenja. Alež se je podal navzgor bistrih nervoznih korakov. Vedel je in razpravljanje . slutil 1 da bode to odločujoče in poslednje In vedel ni » kaj odkod in kakšnim načinom kedaj Mogoče da utegne storiti! 1 da jo udari in ležečo na tleh pohodi z no- ) novica vest gama . . . Ta scba ni bila ne n Norič in njegova žena bodeta morala po ukazu menjena v nekako sodišče pusta, a bila je celo izpre- oblastev, na veliki petek da pri Božjem grobu to resnica priseči 9 1 kar pripovedujeta ali. opravljata pokoj nico grofinjo Emilijo Jakovlevno Ta nenadna vest bila nezanesljiva izmišljotina sedelo osiveli zlatom Na divanu sedela je grofinja, a okolo nje pri mizi šest uradnikov, izmed katerih je bil jeden, starec, z regalijami v svetlordeči suknji, obšiti z 1 ) Mlada grofinja odpeljala se je dvakrat z doma posetila važne dostojanstvenike in vrnivša se nekoč domov sama vprašala. t Kakšne neumnosti se čujejo v hiši, in kdo jih raz- liaša ? Zastran Noričeve prisege v velikem tednu ? In kdo je to naustil" ? B Potrudite se bliže, in se usedite izpregovorila grofinja zamolklo, ko se je prikazal Alež na pragu Mladi Zarubovski obstal t potem približal se tiho n mizi in počasi, mirno pogledal vseh s srčečim pogledom Ako bi bil sedaj tu kakšen nepristranski in pra- vičen sodnik, razsodil bi takoj Provzročitelj ostal dluh neznan m res nastal v domu kakor sam se od ni našel. Ta postava obraz brez oklevanja, da vsa 1 hoja in slednjič ta pogled, s katerim je sebe, na vesti 80 ga imeli njegovi prebivalci. No, kaj pa Alež?! Mladi korenjak je po dedovem svidenju se ulegel na bolniško posteljo: duševne in telesne njegove moči bile so nekako podkopane. Njega je zlomilo to, kar je Poklicani stari zdravnik, rodom mladi gospod premeril celi zbor s svojim razžaljivim po- ... vse je govorilo jasno: -da to ni Noričev sin nosom doživel v dveh dneh ampak grof Zarubovski!" Resnica ima veliko tajno svojo moč Pričel se je nekak razgovor, govorila so vsi po vrsti; potem je čital človek male rasti, menda pravdnik . . . Alež ni nič poslušal in ničesar raz nekalf papir 1 Nemec, naveščal bolnika in nego ruski pritožil se pomoči in soveta celi ta govoreč lože nemški, goreče starcu, proseč ga Moskvi ni imel nikogar razumel zabil . Ali da je tedaj razumel, no potem po mniti Na nikakoršen način se pozneje ni mogel spo f da bi ga mogel prositi pomoči kakor /menca-zdravnika. Prostodušen in blagi starec ga je omiloval in bil presenečen, ali nič mu ni mogel svetovati. Alež je še-le čez teden dnij zopet okreval, in jedva je mogel s postelje, prosil je videti grofa. Grofinja mu je odgovorila po Makaru Iljiču, da kaj se je tu vršilo in kako se končalo (Dalje sledi.) Osebne vesti. Vseučiliški profesor v Grradcu, gosp. pripravljena ga sama vsprejeti, in da grof ne želi več mučiti se begati ter noče dalje vsprejemati „gospoda Noriča". dr. Gregorij Krek je imenovan dvornim svetnikom, sodni Višji svetnik v Gradcu, gosp. dr. Aleksander Eiegler je imenovan višjim državnim pravdnikom istotam. Višji sodni svetnik v Gradcu, gosp. Julij Ledeni gg, je imenovan dvornim Letnik LVIII St 289 svetnikom. Ministerialni koncipist in privatni docent na Mizarska zadruga v Št. Vidu je začela poslo- dunajskem vseučilišču gosp. dr. Ivan Z o Ig ar je imenovan vati dne 1. julija t. Zadružna prodajalna je v Vižmarjih članom komisije za državne izpite iz državoslovja. Sodni nasproti kolodvoru pisarniški predstojnik v Ljubljani gosp. Fran St.enta je im.e- Ceška koča na Ravneh pod novan • V * ^ visjim sodnim oficijalom. Praktikanta gg Josip je dne 26 t m. na jako slovesen naČin m Grintovcem se ob mnogobrojni Miku ž in Pavel Dren i k sta imenovana za računska ofici- udeležbi čeških in slovenskih turistov otvorila. Navzočen le jala pri dež. odboru bil tudi ljubljanski župan Imenovanje poštarjev na Kranjskenoi. Trgovsko Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih ministrstvo ie letos vender-le uredilo osobno razmerje poštarjev društev imela bo letošnjo svojo glavno skupščino dne m poštnih uradih pn žtarji od 1 penzije m razreda tako, da so dotični po avgusta v Mariboru. julij letos stalno nameščeni in imajo pravico do Na gimnaziji v Kranju se je šolsko leto končalo Na Kranjskem poštaric in sicer so v v Kranj stalno nameščenih 35 poštarjev in 14. malega srpana. Letos je bilo že sedem razredov, od ka- Anton . razred uvrščeni: Berta R o h r m Hauff v Kočevju, Anton V o do p i ve terih je imelo pet po eno vzporednico. Vseh učencev je bilo v 437 javnih in 4 privatni. Letnemu poročilu posnamemo, da Postojni, Viljelmina Gödel v Krškem, Josipina Januš v je izmed teh učencev dobilo prvi red z odliko 65, prvi red Domžalah, Ludovik Še v ar na Rakeku, Fran Pavlošič v 262 in 2 privatista, drugi red 53 in 2 privatista, tretji red Radovljici, Adolf Mul ley v Spodnjem Logatcu Ludovik v Litiji Josip Pavlič v Školj ponavljalni izpit pa 49. Po w 1 Loki Rihard Schrey v vencev, Nemcev, 1 Hrvata in narodnosti Oger. Po bilo 432 Slo- rojstnem kraju sploh, 16 iz Konstanca Güstin v Metliki in Vaclav Helmich v Primorskega, 22 iz Štajersk^^ga, 9 iz Koroškega, 3 iz ostalih Lescah, Martin Novak v Kamniku, Alma Lašič v Ljub- jih je bilo 36 iz Kranja, 351 iz Kranjskega Idrij v ed so uvrščeni: Fran Zag v Cerknici, cislitvanskih dežel. iz dežele ogrske krone. Prihodnje leto Ivan Seuga v Radečah, Avrelija Kramer v Gornjem Lo gatcu Aloj Schrey na Jesenicah Črnomlj u, Terezija L v Borovnici Ivan Zofij bode osmi razred in prva matura ! Učiteljskih moči je bilo teršič v poleg ravnatelja 11 profesorjev in 5 suplentov, skupaj 17. Valenčič v Letno poročilo je seveda nemško, in tiskal je ravnotako „se- Ilirski Bistrici Josip Mod v 7 agorju Andrej Tavč v veda" Kleinmayr v Ljubljani. „Jahresbericht" izdan za tri leta Ribnici, Fran Ulepič v Mokronogu, Olga R o m^v Trebnjem, je jako obsežna, preskrbno sestavljena knjiga 109 strani! Lujiza Demscher v Železnikih, Karolina Se lak v Žireh, Vsak najneznatnejši „keber", s katerim se je pomnožila gi- Grego L a h v Ložu Marij Hofm v Planini Josip mnazijska zbirka, blesti se v poročilu s svojim popolnim la- tej Poka v Žužemberku, Alojzij Škrlj v Starem trgu, Doro- tinskim imenom (čemur nikakor nečemo ugovarjati), isi, Uršula Bonač v Kranjski prostora v programu za obsežnejše poročilo o delovanju Klob Gorenji V ni pa -Di- gori in Viktorija Beifu v Lukovici jaške kuhinje". Ta preimeniten zavod, je preskrbljeval Promocije. Te dni so bili promovirani: v Gradcu tekom let stotinam dijakov hrane popolnoma brezplačno ali Postojne doktorjem vsega zdravilstva, proti neznatni odškodnini, odpravljen je v letnemu poročilu iz gosp. Jernej P i k ■na Dunaju pa Mlekuž iz Trsta za doktorja Družba sv. Cirila Konrad Vodušek iz Ljublj in Josip s triinpol vrsticami! Pač pa zavzema dobro stran poročilo prava o gimnazijski podporni zalogi, iz katere se je brez vsake redni XV. .gusta .cerkvi kove restavracije veliki skupšči ki Metoda v Radovljici vabi kontrole razdelilo dijakom podpore za 1187 50 Da bode v sredo dne av tedaj nekoliko popravimo „Dijaški kuhinji" storjeno krivico, 1900. Vspored maša ob uri v dekanijski podamo na kratko nastopno poročilo o delovanju tega pre- Zborovanje ob polu 11. ure v salonu Hudoverai- koristnega zavoda 1) Prvomestnikov nagovor. 2.) Tajnikavo Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske poročilo. 3) Blagajnikovo poročilo. 4 ),Nadzorništva poročilo, otvori meseca vinotoka tretji tečaj, bo trajal dvanajst me- 5.) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih iz- secev, Gojenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom sester stopijo letos naslednji udje družbinega vodstva dr Ivan Svetina Članov) Ivan Murnik iz reda sv. Frančiška. Pouk je slovenski in brezplačen, pač Martin Petelin, 6.) Volitev nadzorništva Predve Andrej Zamejic. pa plača gojenka za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, 7) Volitev nadzorništva perilo itd za veš tečaj 236 kron. Prošnje naj se pošljejo do /5 članov) 1.) dne 31 junija t naj se ob dne 15. kimovca na glavni odbor c. kr. kmetijske uri n. s kupščinarj m n. Ljubljančanje prijateljsko kranjske. V prvi vrsti se sprejemajo v šolo deklice, družbe imajo snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri „Zvezdi"). Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonj slav Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec domovinsko pravico na Kranjskem. Postajališče v Preserji je bilo otvorjeno 22. t. m. v navzočnosti gospodov: vladnega svetnika Marqui de Gozani, Dne 1. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob postajenačelnika Guttmana iz Ljubljane, drž in dež poslanca, uri 17. minut, zjutraj Po zborovanju skupni obed v zastopnika ljubljanskega občinskega sveta, železn. prometnega Hudovernikovi restavraciji ob 12. uri. Eadi obeda se ude kontrolorja, zastopnikov z Vrhnike in posebno veliko IZ so ^ežencem zglasiti do 29. julija pri odboru podružnice družbe sedne Borovnice ter občinskega odbora v Preserji. -sv. Cirila in Metoda v Rado Kuvert brez vina stane Zbrane spise Ivana Trdine, priljubljenega slo gld Polj če 50 kr 4.) Po obedu ob uri popoludne izlet v venskega pripovedovalca, izda založnik L Schwentner v Ljubljani. pri Begunjah 5.) Oihod iz Radovlj ob uri Nov zobozdravnik v Ljubljani. avgustom 24 minut zvečer t. naseli se v Ljubljani zobozdravnik gosp. dr. A. P raun Slovenski in hrvatski abiturijentje imeli bodo s eis iz Celja Svoj atelje bo imel na Marijinem trgu št. .dne 27., 28. in 29. t m. sestanek. nai utrdil v njih rodoljubno mišljenje in spoznanje, da je solidarnost hrvatskega in slovenskega naroda jedino jamstvo boljše bodočnosti. reci se Sokolska slavnost v Celju prepovedana. kdo, da Slovenci nismo minder werthig narod. Pa Za našo lojalnost dobivamo brce, za naše avstrijansko mišljenje Slovenska umetniška razstava v Ljubljani, batine, a kadar hočemo praznovati kako narodno slavnost, tedaj prva te vrste, priredi n Umetniško društvo", se otvori odločujejo nemškoradikalni kričači ali se sme vršiti ali ne. .dne 15. septembra t. Razstava bo v „Mestnem domu". Doslej se je oglasilo 27 slikarjev, risarjev, kiparjev in arhitektov. Cim je celjski v Sokol sklenil, da praznuje dne 15. avgusta svojo lOletnico, so celjske barabe začele vpiti in groziti s Pri občinskih volitvah v Železnikih je zmagala pobojem, ščuvale so po časopisih in ustmeno in konec narodna napredna stranka v vseh treh razredih. da bil, magistrat celjski prepovedal vse tiste točke slavnostnega f • programa pa vse diuge točke se moral« vršiti v mestu, okrajno glavarstvo v popolnem sporazumljenju s predsednikom deželnega zbora. in vrh tega še sploh vsako priredbo. Slo proti temu odloku pač pritožili, a pomagalo ne bo niö. tudi najskromnejSe zahteve. tem vernim členom deželnozborske večine, do skrajnosti prezira Zato so Slomšekova slavnost na Ponikvi dne 5. avgusta utegne postati velika narodna manifestacija. Udeležba bo ogromna. Slavnostni govor v cerkvi bo imel profesor dr. Medved, pred premenili svoj sklep od t. m. in se odločili za sedaj ne iti v deželni zbor, in sicer toliko časa ne, dokler bo vlada vBdrževaJa svoje stališče. dal občinski zastop vzidati spominsko ploščo, V imenu vlade hišo, v katero pa učitelj Strm Sek. Čuje se, da se udeleži te slavnosti tudi Skof Strossmayr. Bohinjska železnica in železnica čez Karavanke Prvo sejo deželnega zbora v torek je otvoril deželni glavar. deželni zbor pozdravil namestniški svetnik Fabiani Ko je novovoljeni poslanec Depanaghera storil obljubo,. se seja za kljufcila. Laški fanatizem V zadnji seji občinskega svetar Eevizija trase za ti dve železnici se je v soboto dovršila. Ko- tržaškega je poslanec Groriup grajal., da se izključujejo od ogled je vodil baron Schönberger. Železniško mini- služb pri električnem tramvaju Slovenci, čeprav so Tržačani. je zastopal dvorni svetnik Wurm, vojno ministrstvo Občinski svetnik Zanolla se je osmelil na to reči, da splob misional strstvo neki major generalnega štaba, deželni odbor gosp Grasseli, ni takih Tržačanov, trgovsko in obrtno zbornico gosp. Luckmann. Končni protokol Tako govorjenje je že več kakor smešno, to je že blaznost t bi ne pripadali italijanski narodnosti. se podpiše dne 26 t. m v Gorici. Povodom te revizije je Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. irišel na Gorenjsko železniški minister Wittek, kateremu so deželna vlada priznala Ani Repe z Jesenic ]e mesecs na Bledu in v Jesenicah priredili serenade. Pelo se je tako maja z nevarnostjo za lastno življenje rešila Josipa Lončarja izvrstno, zlasti na Bledu, da minister in drugi gospodje niso iz Save. hoteli verjeti da da domači pevci znali tako peti. Mislili so. bilo poklicano kako pevsko društvo iz Ljublj kolesom v Pariz sta se te dni odpeljala pro m fesor Peteri in in popotni učitelj Gombač Tekom šestih iz težka se jim je dopov dalo, da temu ni tako. To je pač tednov mislita prevoziti nad 5000 km, in se vrh tega še- 14 dni muditi v Parizu ajbolj laskava sodba za pevce in pevke Cesar na Goriškem Na prošnjo deputacije deželnega "" Prijet tat. Anton Kastelic, delavec, se je bil te zbora goriškega je eesar obljubil, da pride osebno na slav- ^^^ ^ Ljubljani napil laha in je za mizo zaspal. To prilika nosti se prirede povodom 4001etnice združenja Gradiške je pa porabil krojač Franc Podgoršek, da mu je ukradel uro in Gradiščanske s habsburško monar • t Naznanilo se tudi z verižico vred. Ko se le da pride cesar meseca septembra, a vzlic temu se slavnostni uro m to Kastelic prebudil, je koj pogrešil naznanil policijskemu stražniku, ki je v gostilni odbor zganil, dokler ni dobil v vladnih listih krepek sunek imel inšpekcijo. Stražnik popred videl, da je krojač Pod pod rebra. Šele zdaj je deželni glavar dr. Pajer sklical slav- goršek tlačil v avoj žep verižico in je takoj zahteval od tega ¥ nostni odbor. Program slavnosti ga je odobril ta odbor da mu pokaže verižico kar je ta storil pa dejal, da je veri- bo obsegal tri gla točke : Slovesen pozdrav sprejem ce- žico in uro, katera je bila na verižici, kupil v Gradcu Ko je sarja na kolodvoru, slovesen sprevod v mesto do okrajnega Kastelic potrdil, da je ura, katera se je dobila pri Podgoršeku, glavarstv se pokloni cesarju deputacija, sestoječa iz de žeinega odbora in vseh županov, ter mu izroči zlato svetinjo njegova, je poalednjegd stražnik aretiral in odgnal v zapor. Kolesar s harmonikami. Veliko smeha je vzbudil bo kazala na nardus Comes strani podobo Maximiiianus Rex Leo te dni v Ljubljani neki kolesar z Viča, anno MCCCCC na drugi strani pa cesar- podobo z napisom Franciscus Joseph jevo Comes Goritiae Imp MCM spodaj Aust. pa bo napis Fides per pa tudi prav izvrstno vozil po mestu in velike harmonike na meh Policaji ob ga ustavili, kolesar pa je igral n se je prav nagla jednem igral na dirjali za njim, da bi Komm' Karlicben, komm". so quatuor saecula servata. Vsled pritiska kardinala Missie se je tej točki dodala še cerkvena slavnost, po cesarjevem prihodu v mesto Tretj razne posebne veselice in slovesnosti se bo vršila takoj točka programa bodo Njih prireditev se je izročila posebnemu odboru, v katerega so bili voljeni samo in dirjal naprej in muziciral Prevozil je tako vse mesto, ne' da bi ga bil kdo ujel Da bi bila naša policija na konjih ali^ bicikljih, kakor je zagrebška, potem ne vemo. če bi jo bil ta kolesar-veseljak srečno odkuril na Vič. je zastrupila na Zaradi nesrečne bolezni se trije Slovenci Že to kaže da Lahi radi odrinili Slovence ^^^^^ P" službujoča Apolonija Kolar. Umrla je po^ kolikor mogoče, da tako prikrijejo kolikor mogoče pravi petdnevnih mukah značaj dežele. Napredna narodna stranka goriška se je v „Soči Hranilnična knjižica ukradena. Doroteji Kralj, temu že odločno po robu postavila mi ne dvomimo, da postrežnici v Ljubljani, je neznan tat odnesel hranilnično knji- bodo zavedni goriški Slovenci krepko podpirali in preprečili žico glasečo se na 35.5 Okradena žena je tatvino zapazila nakane lahonstva. Pri slavnosti naj se pokaže, da je Goriška in naznanila. predno je bil denar dvignjen, vsled česar ne zvesta in vdana vladajoči dinastiji pokaže naj da slovenska dežela se pa tudi pride tat do vloge. Tatvina. Gostilničarju v „Narodnem domu*" je znan v Šolski dom v Gorici je prišel v veliko nevarnost tat ukradel obleke v vrednosti 270 Vsled domačega razpora na Goriškem so začeli izostajati doslej res prav obilni darovi. Posledica tega je, da se s prihodnjim deška šola a čuj se celo, da se misli šolskim letom opusti „Šolski dom'' prodati! Deželni zbor istrski se je sešel v ponedeljek. Hrvatski in slovenski poslanci eo izdali nastopni komunike : Hrvatski in slovenski poslanci zborovali so dolgo veselil, ker mu je policija vila pod ključ . Tat v župnišču. prišla a se svojega plena ni sled in ga spra- na Javorju pri Dobrunjah se je neznan tat vtihotapil v župnišče in ukradel župnika Anton«' Maliju 560 K denarja in štiri vitžinke, kuharici Mariji Črne pa dne t. m. in dve svilnati ruti. Dva konja ukradli so te dni cigani posestniku To so naznanili Opatiji in sklenili, vstopiti v deželni zbor. ministru predsedniku, izrazivši nado, da se vsaj v najskrom-nejših mejah zadosti pravici. Tik pred odpretjem zbora sešli Jakobu Dolencu s Črnega vrha pri Polhovem gradcu Požari. Dne 14. t. m. je v Eepnem pri Št Juriju Škode Kozini in isti dan ponedeljek zjutraj so se imenovani poslanci v nedeljo v zvečer zopet v Trstu na posvetovanje, razpravljali so zopet v Trstu in na podlagi raznih dokazov, in ker niti povabil niso prejeli, so sprevideli, da c. kr. vlada ob južni železnici zgorelo 9 poslopij. Zažgali so otroci, je okoli 18 000 K. — V Malivasi pri Dobrepoljah je gorela dne 20. t. m. Zgorelo je 5 hiš in več gospodarskih poslopij- Škode je 24 000 K. Umor v Zagrebu. Umirovljenega profesorj govečkega v Zagrebu je njegova kuharica Pavla abila. Napadla je blepega gospoda s sekiro in ga ž njo dva Pru Huberger 37 milijonov meterskih stotov 10 milijonov meterskih )nov meterskih stotov ječmena, 10 mili- delalo stotov rži, 11 milij jonov meterskih stotov ovsa. Žetev se je začela Koruza krat udarila po Koliko je Morilko so 5 Avstrijcev aprli krompir in fižol uspevajo dobro proso pa slabo. Konoplj v Kini Lansko leto lan, tobak in pesa (runa) obetajo lep pridelek bilo na Kitajskem 90 avstrijskih izseljencev in avstrij ekih tvrdk Strela v cerkvi. Dne poroča Strašen potres. Kakor se iz Tiflisa v Petrograd potres porušil vasi in več cerkv Šest eb je t. m. ]e udarila strela sv. v cerkev Strela je užgala Martina v Žernovu na Korčoli v Dalmaciji. mrtvih, mnogo ranjenih Kuga. tri Škoda je velika. altarje in do polovice porušila zvonik, vsled cesar se Maščevanje Indijancev. Na strašen način so se zujejo. TurSko Drinapolju se je pripetil eden slučaj kuge vsi potniki iz Turške 10 dni zdravniško opa-vilajetu Ajdin na Turškem se je pojavila kuga. ojaštvo je postavilo na polju dva šotora za bolnišnico Maho-Indijanci v Mehiki maščevali za onečaščenje svojca. Be- in je zaprlo mejo okraja Ajdin z vojaškim kordonom (vrstami) lokožec Wilson, iskal zlato, se je zaljubil v neko indi- Sredcu na Bolgarskem so jansko deklico in jo šiloma odpeljal. Čez nekaj tednov se je zdravniško opazovanje (kvarantena) vseh iz Turške oblasti odredile 12dnevno . piišlih deklici posrečilo, da je Wilsonu ušla in se vrnila k svojemu potnikov rodu. Indijanci so potem zasledovali Wilsona, ga vjeli in ga obsodili k mučni smrti. Popolnoma v 4 — Potres. V Heinichsgrünu na severnem češkem nagega so privezali na pa v Kraslicah je bil te dni potres. Najmočnejšega so čutili neko mravljišče, in mravlje so ga smrtno opikale. Trpelo pa v sredo ob 3/4 na deset dopoldne Potres je bil v smeri od ie več ur, predno je umrl po groznih bolečinah juga proti severu. m bil tako močan, da se je pohištvo Stekla mačka. Da tudi mačke stečejo nam kaže prav zelo stre dogodek, da so morali v občini Mahov, Shota in Nizko-Srbska Velikanski vihar m t. m na Češkem postreliti vse mačke, ker je v Mahovem stekla ravskem grozno vrenjß. V Češki lipi je to je bilo na Mo strašno vreme mačka ugriznila v roko svojo gospodinjo, ko ji je podajala rovzročilo premnogo škod ker strela je grozno delovala mleko. Gospodinja se je podala na Dunaj v zdravilišče proti Brnu je bilo pa kakor bi bil sodnji dan. Telefonska združitev steklini. južnem Strašna nevihta s točo. Dne 28. rožnika je na mej Dunajem in Brnom se je porušila V cirkusu Henryjevem je bil ravno v Brnu te dni, je vzbudil vihar neznansko « Bolgarskem razsajala strašna nevihta s točo ki je paniko Bila baš preistava v velikem lesenem poslopj ki pokončala vso setev. Toča je ranila nad sto ljudi. Nekoliko se je celo treslo Baz konjski hlev se odtrgala streha ljudi Selja stala -čuje mnogo živine je vsled točinih udarcev ubitih Cesar Menelik in Hrvatje. Brata Mirko i Karlovca. Stjepan Konj so zbežali na vse strani, rezgetali in udarjali s kopiti Slon je dflal nemir po svoje. vsemu temu so pa ugasnile sta potovala peš rednjo Afriko, po- svetilke. Vsak si more misliti, kakšna situacij je bila ta ondi guvernerja neke velike pokraj Zdaj pa se Brnu je poškodovalo mnogo hiš V okolici Brna je pa drevje - celo. da Mirko Sel) cel o odlik&van od cesarja abe- zelo poškodo vsled viharj skega, neguša Menelika, z naslovom: Chevalier oöici de Dve sliki z Ogerskega Hedmezö-Vasarheliju