V NAŠI DRŽAVI. § froiife srciiiili fiandi- Volitveno gibanje se zaenkrat samo javlja v razgibanosti vrst srežkih fcandidatov. Dnevn-o narašča njihovo šte:vilo. Ce bo šlo tako naprej, jih bo kmalu nemara okoli 10.000. Kaj s tem velikim številom, ako vsi silijo na eno državno listo? Vseh poslancev sfcupaj bo samo 382. Več jih ne more biti izvoljenih. Drugi vsi bodo propadli, odnosno jih bo veter odnesel že pred volitvami 5. maja. Zanimivo je prosmatrati, ikako se kandidati postavljajo po posameznih srczih. Pojavljajo se razne skupine, in ysaka ima po enega ali več ikandidatov. Ljudstvo se niti ne vpraša za mnenjj, ikaterega kandidata ]ji sprejelo. Dobro je o priliki takšnega »glasovanja« o srezlrih. kandidatih v Slovenjgradcu neki mož zaklical: »V čigavem imenu postavljate kandidate? Ali se je Ijudstvo izreklo za koga teh. gospodov? Brez naroda ne more biti ikandiidatura izročena nikomur.« Koliko bo državnih kandidatnih list, se sedaj še ne ve. Izvestno je samo, da bo vložena državna kandidatna lista z ministrskim predsednikom g. Jevtičeni na čelu. Ali in ikoliko drugih državnih list bo predloženih, se more samo ugibati. Pisalo se je celo o 6 državnih listah. To so samo domncvanja. Morda obstojajo takšne želje, izvršitev teh želja v dejstvenosti pa je zelo težka, če ne celo nemogoča. Težave ima g. Hodžera s kandidatno listo Jugoslovanske narodne stranke, težave ima dr. Topalovič s socialistično listo, dnigi imajo še večje težave . . . Čitatelje bo zanimala obljuba, ld jo nora pismeno položiti vsaik srezki candidat pred volitvijo. Po določbi za';ona o volitvi narodnih poslancev se m-ora z državno kandidatno listo predložiti sodišču naslednja pismena izjava vsakega kandidata (tudi njegovega namestnika): »Podpisani kot poslanski kandidat za srez . . . izjavljam, da pristajam na to kandidaturo in se za~ vezujem, da bom v svojern' političnem delovanju var-oval državno celoto in delal za narodno edinstvo in da ne bom pristopil k verskim, plemenskim in pokrajinskim strankarsko-političnim združbam.« Podpis na tej izjavi rnora biti overovljen po pristojnem srezkem sodišču. Sedanji državni prornčun je z ukazom kraljevega namestništva podaljšan do konca julija, torej za 4 mesece. V DRUGIH DRŽAVAH. PO UDUŠENJU REVOLUCIJE NA GRŠKEM. V zadnji številki smo poročali, kako je uspelo grški vladi, da je udušila od Venizelosa razpibano revolucijo na suhem in na morju. Kolovodje vstaje so sc razbcžali. Venizelos, ki je eden najbogatejšili Grkov ter pod mogočnim vplivom svoje žone, je pobcgnil z osta- limi uporniškimi voditelji pod zaščito Italije na otok Kasos. Grška vlada se je obrnila na bolgarsko s prošnjo za izročitev generala Kamenosa in njegovega štaba, ki je pobegnil v Bolgarijo, ko je odrekel upor v severni Grčiji krog So« luna, kjer je bil omenjeni general poveljnik uporniških. čet. Po uradnem poročilu je zahtevala grška revolucija komaj 15 ubitih na obeh straneh in okoli 100 ranjenih. Pač pa znašajo stroški za vojaške svrhe 2 milijardi drahem. Stroške revolucije namerava ikriti vlada z zaplembo premoženja revoluci)onarjev, od katerih jih je več zelo imovitih. Kljub popolni zm^gi vlade nad upor> niki je obsedno stanje podaljšano. Vlada hoce ukiniti uradniško stalnost, razpustiti vse opozicijske organizacije in razpisati nove volitve za &premembo ustave. Vrhovni poveljnik vladnih čet genoral Kondilis se je vrnil 13. marca s severnega bojišča nazaj v Atene, kjer ga je burno pozdravljala 300.000glava ljudska množica in ga slavila kot reši.-. telja domovine. Mednarodna javnost je obsodila po časopisju in svojih zastopnikih povzročitelje grške revolucije in je izrekla grški vladi priznanje na popolnem udušenju upora. Olajšanje osebnega prometa med dr žavRmi Blale zveze. Med državami Male zveze se vršij-o pogajanja za ukinitev vizumov v medsebojnem osebnem prometu. Pogajanja bodo sigurno zakljuu...a ugodno. Viscka avstrijska osebnost obsojena na dosmrtno ječo. Dunajsko vojaško sodišče jo obsodilo dne 14. marca t. 1; na dosmrtno je!k> bivšega dolgoletnega poprevratnega deželnega glavarja na Štajerskem g. dr. Rintelena. Dr. Rintelen je bil nazadnje avstrijski poslanik v Rimn in je hotel mescca julija 1934 postati s pomočjo revolucije avstrij&ki kancelar, kar pa mu ni uspelo vkljub dejstvu, da je ikot smrtna žrtev puča padel ikancclar dr. Dollfuss. Rintelen je sprejel sodbo mirno in je biJ radi boi lehnosti prenešen v jetnišnico dežolnega sodišča. Nemčija bo javno oborožena tudi v zraku. Po vcrsajski mirovni pogodbi je Nemcem prepovcdana ovjorožena sila na suhem in v zraku. Na suhem je oborožena Nemčija že davno tudi za svetovno javnost do zob. Scdaj b-o dobila Ncmčija tudi javno zračno armado, ko« je poveljnik bo gcneral Goring. Goring, Id je bil dosedaj lctalski minister, postanc lctos 1. aprila vrhovni poveljnik' vsega letalstva, k letalstvu pripadajo":ih. združcnj ter ustanov ncodvisno od vojnega ministrstva. Obisk ani$lešket»a zunanjega ministra v BerlJnu. Je že bilo določeno, da cb- išče angleški zunanji minister Simon Beiiin začetkom meseca marca. Ta obisk je bil odložen radi Hitlerjeve boiezni in se pripeljc v Berlin g. Simon 24. marca. V Berlinu bo ostal tri dni.