289
—   Deželni zbori sklicujejo se z Najvišjim patentom z dne 24. avgusta na dan 9.  septembra t. 1. k zasedanju.
—  Osobne vesti. Vikarij in stolni kapelan g. Mavrilij Šarabon v Ljubljani imenovan je stalnim katehetom na prvi mestni petrazredni deški šoli in na mestni petrazredni nemški dekliški šoli. — Pravni praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani g. Leopold Ledenig, imenovan je avskultantom za Kranjsko. — Suplent gosp. Viktor Bežek v Ljubljani, imenovan je zakasnim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici. — čast. g. Anton Jaklič, dosedaj (vojaški kapelan) v Tridentu, premeščen je v Trst v garnizijsko bolnišnico za vojaškega kurata.
v                                                                             v
—   Častni občan. Občina St. Jošt izvolila je g. vladnega svetnika in okrajnega glavarja Ivana Mahkota svojim častnim občanom in mu je te dni po posebni deputaciji izročila častno diplomo.
—   V ljubljansko bogoslovje so dosedaj vsprejeti naslednji gg. abiturijentje: 1. Gnidovec Ivan iz Ajdovice, 2. Jerše J. iz Šmartna, 3. Prelesnik Matija iz Dobrepolja, 4. Novak Josip iz Podzemlja, 5. Preželi Luka iz Bohinjske Bistrice, 6. Koprivec Peter iz Škofje Loke, 7. Jarc Alojzij iz Ajdovice, 8. Benedičič Jakob iz Škofje Loke, 9. Erker Josip iz Stare Cerkve pri Kočevji, 10. Tič Lovrenc iz Moravč, 11. Mihelčič Ivan iz Semiča, 13. Kejžar Ivan iz Sorice, 13. Švigelj Josip iz Borovnice, 14. Sirnik Ivan iz Št. Vida, 15. Plešic Anton od sv. Katarine.
—   Na sv. Višarje pojde v ponedeljek dne 5. septembra poseben vlak. Natančnosti pozvedo se pri gosp. Jos. Pavlinu v Ljubljani, Marijin trg, št   1.
—   Meščanski kor v Novem Mestu priredi v nedeljo dne 28. t. m. veliko cesarsko slavnost s streljanjem na tarčo v Brezovici pri Ločni. K slavnosti povabljena so vsa ondotna društva.
—   Nova železnica. Trgovinsko ministerstvo dovolilo je stavbenemu podjetništvu A. A. Hauser v Gradci, da sme pričeti s pripravljalnimi deli za zgradbo lokalne železnice, ki bi vezala našo gorenjsko železnico s Celjsko-Velenjsko. Nova železnica šla bi iz Kranja čez Kamnik in Vransko do postaje Polzela.
—   Dvajsetletnico svojega obstanka praznuje viško-glinško gasilno društvo dne 18. septembra t. 1.
—   Štiridesetletnico svojega mašništva praznoval je pretečeni teden v Trstu čast. gosp. dr. J. N. Glavina, škof tržaško-koperski. Monsignor Glavina rodil se je 13. aprila 1828. leta v Borštu in je bil posvečen v duhovnika dne 17. avgusta 1852. 1. Tržaško-koperski škofov stol zasedel je meseca avgusta 1.  1882.
—   Grozna nesreča.   Dne   17. t. m. zvečer nastal je .pri posestniku Janezu Podjedu v Olševku   pri Kranji ogenj in
mu je uničil hišo in vsa gospodarska poslopja. S poslopji vred pogorel je tudi leseni oklep vodnjaka, ki je tik gospodarskega poslopja. Čez dva dni, t. j., pretečeni petek dne 19. t m. hoteli so vodnjak popraviti, Miha Kern spusti se torej v vodnjak in hoče v namen, da bi se dvignile cevi iz vodnjaka privezati cevi na vrv; komaj pa pride 6 do 7 metrov globoko, omami ga ogljeni plin, ki je nastal vsled ogorkov popadajočib v vodo in pade do 14 metrov globoko v vodnjak, a se tam ujame za močen hrastov tram. Ponesrečencev sin Franc Kern videvši, kaj se je očetu pripetilo, spusti se kar po cevih za očetom v vodnjak, priveze očeta na vrv, ki so jo spustili za njim v vodnjak, sam pa se za vrv samo prime. Komaj pa so ju bili ljudje potegnili do polovice kvišku, že omami plin Franceta Kerna, da pade nazaj na tram. Očeta potegnili so povse nezavestnega na dan. Zdaj se spusti v vodnjak Matevž Kešnar, da reši Franceta Kerna, toda tudi njega omamil je plin tako, da je obl-žai na tramu. Skušalo je še več navzočih mož rešiti ponesrečenca in so se tudi spustili v vodnjak v ta namen, a vsakega morali so prej potegaiti iz vodnjaka nego je prišel do trama, kajti plin omamil je vsakega. Se-le ko je kranjsko gasilno društvo došlo in z brizganjem v vodnjak, zrak toliko očistilo, da je vanj spuščena sveča gorela, upal se je zopet vrl mož Janez Podjed reševat ponesrečenca. Po velikemu trudu dospel je do trama in privezal Kerna in Kešaarja za vrv, a ko so ju izvlekli, bila sta že oba mrtva. Kešnar je bil oženjen in oče dveh otrok. Lahko si vsakdo misli žalost zapuščenih; sicer je bilo pa sočutje splošno in jokali so vsi navzoči pri tem  strašnem prizoru.
—   Požar. Dne 22. t. m. popoludne nastal je v skednji posestnika Jož. Bohinca na Podreči pri Smledniku ogenj, ki je vpepelii peterim gospodarjem več poslopij. Škode je do 10.000 gld. Zavarovani so bili vsi skupaj za 3.300 gld. Pri požaru rešili so z veliko silo 531etno posestnico Marijo Jamnik, da ni v ognji ostala.  Zažgali so menda otroci.
v
—   Častnim občanom volila je občina mozirska kanonika in stolnega dekana v Mariboru prečast. gosp. Ignacija Orožna.
—   «Sokol ljubljanski» napravi dne 11. septembra društveni izlet na Jesenice na Gorenjsko. Pri tej priliki priredila se bode tudi tekmovalna telovadb a, za katero je določil odbor šest daril. Ker obeta biti po pripravah ta izlet posebno lep, pričakovati je obile udeležbe od vseh strani Gorenjske.
—  Vročina. Vsled neprestane velike vročine odpovedali so se na Gališkem z ozirom na to, da razsaja v sosedni Eu-siji kolera, vsi vojaški manevri. Tudi na Dunaji so se vojaške vaje vstavile. — V Budimpešti in na Dunaji se je pretečene dni primerilo več slučajev solnČarice in tudi nekateri so vsled hude vročine že umrli. — Pri Sisku umrl je vsled silne vročine na potu k vojaškim vajam neki častnik. — Pri vožnji na prašičji semenj na Dunaj poginilo je vsled hude vročine v vagonih 326 prašičev.
—   Steklina. Pri sv. Joštu nad Kranjem popadel je pred mesecom dnij stekel pes kravo posestnika Jereba. Te dni je krava vsled stekline zdivjala, bila tako močno okrog sebe, da je oba roga snela, se na vse načine premetavala, potem pa poginila.
—   Pasteurjevo zdravljenje. Od steklega psa ogrizeni otroci France Kastelic iz Kandije, Franc Umek s Konca, France Medved iz Novega mesta in kmetica Marija Kastelic iz Gotne vasi, ki so se zdravili v Budimpešti na zavodu za lečenje stekline po Pasteurjevem načinu, povrnili so se dne 13. t. m. domov vsi zdravi  in veseli.
—   Novi denar. Kakor znano je zakon glede novega denarja že potrjen in tudi razglašen. Kakor se sedaj čuje z Dunaja kujejo se ondi že prav pridno zlate in srebrne krone in predno preteče to leto, prišle bodo že v promet.
Novice.
390
— Češki učitelji v Ljubljani. Minoli torek in sredo je na svojem potovanji po jugu dospelo do 100 čeških učiteljev preko Trsta v Ljubljano. K pozdravu dragih severnih bratov zbralo se je v sredo popoludne na stotine narodnega občinstva na južnem kolodvoru. V imenu slovenskih učiteljev pozdravil je došlece gosp. nadzornik Žunier in jim zaklicali .,Dobro došli." Odgovoril je v imenu Čehov katehet g. Jožef Simon. Pevsko društvo „Ljubljana" zapela je „Lepa naša domovina", na kar so Čehi mej burnimi „Na zdar' in „Živiou
v
klici posedli v vozove in se odpeljali v Čitalnico, kjer so se jim odkazala stanovanja. Zvečer bila je prosta zabava na Ferlinčevem vrtu. Navdušenost mej obilo zbranim odličnim občinstvom bila je velika. Sokolski tamburaši so udarjali prav vilo na tamburice, znani kvartet pel je izborno več čvetero-spevov in vrstili so se lepi govori in navdušene napitnice. H koncu improvizoval se je še impozanten zbor, ki je zapel prav dobro več točk Včeraj v jutro so cehi v spremstvu mnogih domačinov napravili izlet na Rožnik in Drenikov vrh. Od tod vrnili so se v Ljubljano in si ogledali deželni muzej. Popoludne bil je sprehod na ljubljanski Gfrad, od koder so si dragi gostje ogledali našo okolico, na to pa je bil pohod našega novega deželnega gledališča. Zvečer ob osmi uri bil je na Virantovem vrtu koncert. Na sicer jako prostornem vrtu zbranega bilo je že ob osmih toliko olčinstva, da po osmi uri niti prostora ni bilo več dobiti. Vojaška godba je prav vrlo igrala skoraj izključno samo slovenske skladbe, pevsko društvo ^Ljubljana" pa je prav dobro zapelo več zborov. Mej nepopisnim navdušenjem vršilo se je tudi več govorov iz mej katerih naj omenimo samo onega češkega kateheta gosp. Jož. Simona, ki je ta in že prejšnji večer pri Ferlincu v krepkih in prelepih besedah navduševal Slovence za večo narodno odločnost, t. j., da naj se vedno in povsod poslužujejo le slovenskega jezika, pa ne nemškega, kar je na svojo žalost moral opazovati po svojem sprehodu po Ljubljani, ko je videl toliko nemških napisov in srečal toliko nemški govorečih dam in gospodov. Narod, ki jezik svoj goji, ne zgine, če zgine pa jezik, onda naroda več ni. Ta govor vzbudil je nepopisno navdušenost mej občinstvom. Danes zjutraj odpeljali so se dragi gostje na Bled, da si ogledajo še to krasoto Kranjsko, potem pa odpotujejo dalje proti domu v svojo ljubljeno Češko.
— »Narodna šola« Iz skepa računa ,,Narodne šole1' za dvajseto opravilno dobo od dne 15. sept 1891 do 15. avg. 1892 povzamemo, da je iuulo društvo 1841 gld. 70 kr. dohodkov   in   1575   gld.   14  kr   stroškov.    Občni   zbor   društva
sklicuje se na pondeljek   dne 5. septembra  t. 1. popoludne ob 6. uri v mestno šolo na Grabnu.
—   Pri volilni agitaciji na Angleškem izdali so pri zadnjih volitvah konservativci   samo za pijačo  1,000.000 gld.
—   Kolera še vedno ne pojenja, temveč nasprotno-zmirom bolj sega na okrog. Po celi Eusiji, kjer se zmirom bolj širi, zboli na dan do 10.000 ljudi, od katerih jih polovica umre. Zadnje dni pojavila se je kolera tudi že na za padu, Evrope in sicer v Hamburgu, kjer je umrlo že do 200 osob. Samo dne 23 t. m. bilo je 65 mrličev. Bog varuj tudi k nam te nadloge!