DERATIZACIJI NA ROB
Kakršen človek, takšna podgana
Znanstvenlkl, kl se ukvarjajo z mišml, podganaml in drugo nadlogo, so prlšll do presenetljive ugotovltve: kakršen je človek, takšna Je podgana, pravljo. Stem so bržčas zadell bistvo vse prej kot prljetnega sožitja med človekom in podganjo zalego, ki nas verjetno spremlja že vse od začetka. Tam kjer IJudje prevldno ravnajo z odpadkl In nasploh vzorno skrbljo za okolfe, se podganam slabo plše.
Zato bi bilo zaželeno, da bi nas plakati, ki opozarjajo na deratizacijo, vzpodbudili k sa-mokritiki in bi se vprašali: saj res, ali smo dovolj previdni z odpadki, zlasti zdaj, ko smo v naših dveh krajevnih skupno-stih uvedli pobiranje smeti z vrečkami? Podgane sicer vrečke z lahkoto pregriznejo (kako jih ne bi, saj se pregrize-jo celo skozi beton!), vendar smo često sami krivi, da jih privabimo, ker puščamo vreč-
ke odprte in jih ne prinesemo na pločnik takrat, ko bi bilo potrebno.
V sami Ljubljani je Zavod za socialno medicino in higie-no s sistematičnimi deratiza-cijami v veliki meri zatrl te glodalce, vendar jim ni prišel' do konca, saj jih praktično ni mogoče zatreti. Navedimo ne-kaj razlogov: podgane so sila plodne saj en sam par skdti čez 1500 mladičev na leto in komaj trimesečne samice so
že godne za razplod. Zivali so inteligentne, živijo organizira-no in ne gredo na vsako lima-nico. To gre tako daleč, da pošljejo izvidnico, ki mora po-žreti vabo, da bi ostale videle učinek. Zato je boj z njimi trd. Za zdaj so najuspešnejši ku-marinski preparati in arzenik. Vendar so tudi do teh strupov že sumljivo previdne. Zato gredo strokovnjaki tako da-leč, da na primer v pekarnah, kjer diši po svežem kruhu, va-bi dodajo še duh po šunki, v klavnicah pa vonj po svežem kruhu. Vaba je sestavljena največkrat iz ovsenih kosmi-čev, sladkorja in koruze, vse pa je »začinjeno« s strupi.
Najtežje je zatirati kanalske sive podgane, ker imajo ne-šteto poti in ponavadi tudi obilico hrane. V ljubljanske kanale zato letno zmečejo 720 kilogramov sira, slanine in drugih dobrot in to delikate-snih, ne pokvarjenih, le z do-datkom arzenika. Na ta način privabijo podgane in jih zatre-jo v tolikšni meri, da jih prebi-valci Ljubljane težko opazimo podnevi. Lansko leto, so po-vedali na Zavodu za socialno medicino in higieno, so v Ljubljani zasledili več podgan kot običajno, čemur je botro-valo razkopavanje naših ulic in so bile podgane vznemirje-ne v večji meri kot običajno.
Ob vsem tem smo hoteli sa-mo opozoriti, da je podganje zalege v mestu še vedno pre-več in da tisti plakati o derati-zaciji niso samo okras. Zato ravnajmo previdno z odpadki in varujmo okolje - kajti šte-vilo podgan je tudi ogledalo naše kulture, pa naj se še tako čudno sliši.
A. P. Adamič