Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (7/17 °C), soboto (7/18 °C) in nedeljo (9/19 °C) delno oblačno. V soboto možen dež. Četrtek, 5. maja 2016 številka 18 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € Praznik, ki »čaka« na več optimizma TAKO mislim Čeprav smo v času letošnjih prvomajskih praznikov v le nekaj dneh doživeli vse štiri letne čase, so v soboto, na predvečer praznika dela, po vsej Sloveniji pripravili tradicionalna kresovanja. Tradiciji se niso izognili tudi v Šaleški dolini, sploh, ker je bila sobota vremensko vsaj malce bolj prijazna. Veliko ljudi se je zbralo na kresovanju na Gorici, na prireditvenem prostoru pod cerkvijo v Vinski Gori, v Gaberkah, na Lubeli, na griču pri Velenjskem gradu ... Ljudje si želijo druženja, zato so bili mnogi kar malo jezni na vreme, ki je preprečilo tradicionalni prvomajski shod na Graški gori. Da je nedelja praznik dela, pa so glasno opomnile godbe na pihala z budnicami, ki so zvenele kljub dežju. Časi so vse manj naklonjeni delu in delavcem in letos se je zdelo, kot da se tega zaveda tudi vreme. ■ bš Zero Waste v Velenju in Šoštanju? Mestna občina Velenje in svetniška skupina SMC vabita na okroglo mizo o ravnanju z odpadki v Šaleški dolini in »Zero Waste«, ki bo v torek, 10. maja, ob 17.00 uri, v veliki dvorani vile Bianca v Starem Velenju. Več na 19. strani. -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Dan zmage, 9. maj VABILO V cvrjEoiem maju sc s ponosom ir> vcs-i >pgniinjjpig neviu? V Ic^flillllrfciji njmjlliiCi Dirfld njo s lovesnost. SlavflOttna govornica ho miniilriu u cbrpmb« RrpuhEikt SI ovvnij« Anrfr*jj KAK t l jlturnidrn prt gitfiu hoda nisloplll '¿an 'n -i":■ --.: 'Jjiaij LohorecPerortiJi, [g Lucija iuiulji [tf pihalni tirktsl-ei jivkfncit bo» I - .niiLip'1 U.il ''ji Prijazno vabljeni! Jutro razkrilo razsežnost požara Požar na Jenkovi cesti v Velenju, ki ga je v svojem stanovanju zanetil 76-letni moški, ki so mu policisti odvzeli prostost in je hospitaliziran je šele po končani intervenciji gasilcev pokazal vso razsežnost. Zagorelo je v 10. nadstropju, ki ga je ogenj zelo uničil. Zaradi varnosti so pred ognjem, ki se je hitro širil, in dimom, morali evakuirati 60 ljudi. Pri gašenju pa je sodelovalo prav toliko gasilcev iz šestih društev. Le sreča in usposobljenost gasilcev sta preprečila, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Več na 18 strani. Kakršne razmere, tako vreme Milena Krstič - Planine Slabo vreme je odplaknilo letošnje prvomajsko srečanje na Graški gori. Kaj neki bi si tokrat pripovedovali na njem? Tolažili drug drugega, da bo bolje, da bo enkrat že bolje, da je treba verjeti, da je treba upati... Lahko pa bi se tolažili tudi s tem, da si postajamo vse bolj enaki. Ker si res. Slovenija ima najnižji Ginijev koeficient na svetu! To pomeni visoko stopnjo enakosti. A na žalost si postajamo ljudje enaki v revščini. Srednji razred izginja, število revnih se povečuje, življenje pa je vse težje. Vedno večja umetnost je, kaj dati v lonec. Stopnja tveganja revščine po zadnjih znanih podatkih znaša že 14,5 odstotka, stopnja tveganja socialne izključenosti 20,4 odstotka?! Veliko delavcev prejema minimalno plačo. Ta v Sloveniji predstavlja več kot polovico povprečne plače. Slednjo prejemata kar dve tretjini Slovencev. V Velenju se je lani povprečna neto plača celo znižala z 995 na 979 evrov, medtem ko je v Sloveniji v zadnjem letu s 1.005 narasla na 1.013 evrov. Brezposelnost. V Velenju je še posebej kritična med mladimi. Še bolj kritična kot v Sloveniji. 15 odstotkov starih med 30 in 34 let je brezposelnih, 10 odstotkov jih je brez dela v starostni skupini od 35 do 39 let. Brezposelnost med njimi je posebej problematična. Ljudje med 30 in 40 letom so najbolj ustvarjalni. Poleg tega nekaj časa trajajoča brezposelnost v ljudeh sproža osebnostne spremembe, padec sposobnosti, učinkovitosti in ljudje tudi potem, ko dobijo delo, niso tako uspešni in ustvarjalni, kot bi bili, če bi delo dobili kmalu po končanju šolanja. Padec poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, propadanje in životarjenje podjetij ter posledično nizke plače ter zmanjševanje števila delovnih mest so dejstva -današnja delavska stvarnost. In v takih razmerah jo zagode še vreme. Marsikdo je računal, da se bo z rdečim nageljnom v gumbnici najedel toplega in okusnega golaža, s kakršnim vedno brez plačila postrežejo udeležence na Graški gori in ob pivu po sindikalni ceni ter ob poskočnih zvokih vsaj malo pozabil na skrbi. Pa se je uštel. Potem pa je še Bruselj takoj, ko se je vreme začelo izboljševati, nad Slovenijo poslal poslabšanje napovedi gospodarske rasti. Za 0,1 odstotne točke. Pa vendar. Pada. Že drugič letos. Nekaj prvomajskega zanosa je kljub vsemu bilo. Bila je budni-ca, goreli so kresovi in delavski praznik pozdravljali mlaji. Ponekod so visele celo zastave. n JuuL^ji - / * < v T: ■ Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA Praznik, ki »čaka« na več optimizma Zagoreli številni kresovi - Na travniku pod Belim dvorom je bila udeležba spet množična - Praznik dela (žal) izgublja svojo moč, tradicija pa ostaja Velenje, 30. aprila - V soboto se je k sreči naredil prav lep pomladni dan. Ta je bil kot obliž na rane za vse, ki so v snegu in mrazu pripravljali kresovanja. Tudi za ekipo na Gorici, ki je kreso-vanje pod Belim dvorom tokrat pripravila že 17-ič. Začeli so še v soncu, ko je začel pritiskati mraz, pa je takrat še redke zbrane k prazničnemu razpoloženju glasbeno »nagovoril« pihalni orkester Premogovnika Velenje. Koračnice so zbrane popeljale v večer, v katerem se je na prizorišču spet zbralo veliko družin. Preden je zagorel letos nekoliko manjši kres kot prejšnja leta, je zbrane nagovoril župan MO Velenje Bojan Kontič. »S tem kresovanjem in praznovanjem praznika dela ohranjamo tradicijo. In prav je tako,« je poudaril. Potem se je vrnil v leto 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in zamenjala družbeno ureditev. »Ne spomnim se ravno natančno, kako smo želeli menjati sistem. Vem pa, da smo si želeli sami krojiti svojo usodo. Gotovo pa si nismo želeli sistema, ki je pripeljal do točke, da se morajo delavci ponovno boriti za svoje pravice, za iste, ki so bile pred dvema desetletjema samoumevne.« Poudaril je še, da je bilo Velenje vedno socialno mesto in bo t&ko tudi ostalo; ob dejstvu, da pomoč potrebuje vse več upokojencev in tudi tistih, ki so za- posleni, pa si je zaželel, da bi že prihodnje leto v Sloveniji in Ša- leški dolini zavelo več optimizma. Ob tem je izrazil prepričanje, da je bila investicija v TEŠ 6 zelo pomembna, da bi bila brez nje danes Šaleška dolina drugo Zasavje. Potem je zagorel kres. Ob njem se je zbralo veliko ljudi, ki so na travnik začeli bolj množično prihajati šele, ko se je stemnilo. Kljub mrazu so vztrajali, saj 5. maja 2016 sta jih grela glasba Potepuhov in glas imitatorke Zlate. Tudi dobrote z žara, ki jih je pripravljal lokalni gostinec, so teknile. Kres je gorel dolgo v noč, tokrat iskric ni nosilo daleč naokoli. Sicer pa so za požarno varnost budno skrbeli člani PGD Šalek. a bš Rekli so Jože Kandolf, predsednik sveta KS Gorica: »Še dva dni pred kresovanjem je bila na tem travniku prava zima. Nismo vedeli, kaj naj naredimo, razmišljali smo tudi o odpovedi prireditve. Odločili smo se, da vztrajamo in ni nam žal. Ponavadi se na naših kresova-njih zbere med 800 in 1000 ljudi, upamo, da bo tudi letos tako. Organizacijskemu odboru je pomagalo 25 ljudi, da je nocoj vse tako, kot mora biti. Kresovanja so še vedno aktualna, se pa bojim, da 1. maj nima več takega pomena, kot ga je imel nekoč. Vesel sem, da k nam prihaja toliko otrok in mladih. Zagotovo se bodo spominjali teh kresovanj tudi, ko bodo odrasli.« Ljubica Gregorič, upokojenka: »Vsako leto pridem na kresovanje na Gorico, saj sem doma tu v bližini. Upokojenci smo vedno pomagali delati kres in tudi pospravljati za njim, zato lahko rečem, da sem že vrsto let tukaj tudi delavna. Zdi se mi, da je tradicija kresovanj nekaj enkratnega. Žal se izgublja, pozablja se. To me žalosti, želim si, da bi se ljudje več družili. Praznik dela žal ni več, kar je bil; mladina nima dela, upokojenci imajo slabe pokojnine in tudi zato ne prihajajo na zabave, ker nimajo denarja. Vseeno mislim, da bodo kresovanja in praznik dela »preživeli«. Alojz Vipavc, delavec: »Običajno vsako leto cela družina pride na kreso-vanje pod Beli dvor. Zame kot delavcu je praznik dela še vedno pomemben praznik, ki ga bomo, upam, še dolgo praznovali. Dejstvo pa je, da ga mladi ne čutijo tako kot mi. Živijo drugače, bolj negotovo. Ko bodo enkrat dobili službe, bodo praznik dela verjetno sprejeli enako kot mi, prej pa ne. Slišim, da bi bilo treba praznik dela predru-gačiti, mu dati nov pomen. Jaz sem proti. Nekaj tradicije vendarle mora ostati!« Štefan Jaga-rinec, upokojenec. »Na kreso-vanje na Gorici prihajam vsako leto, po mojem sem bil na vseh doslej. Zame je to prijeten dogodek, pa še malo grem na sprehod. Poleg tega sem vesel, da moj vnuk igra pri godbi, zato sem prišel poslušat tudi njega. Veseli me, ko vidim, da sem prihajajo vse generacije. Žal mi je, da jutrišnje srečanje na Graški gori odpade, čeprav priznam, da tja ne grem vsako leto. Zame je praznik dela še vedno nostalgičen praznik, spomni me na mladost, na čase, ko smo bili vsi bolj enaki, ko ni bilo velikih razlik med nami. Tudi praznovali smo včasih veliko bolj optimistično, bolj iskreno.« Pristava 1. maj spravila pod streho Ravne, 1. maja - Neutrudno Turistično društvo Pristava se deževnemu in hladnemu prvomajskemu dnevu ni pustilo motiti. Srečanje, ki ga tradicionalno na prireditvenem prostoru pod gradom Forthtenek v Ravnah prirejajo že več kot desetletje, so tokrat dobesedno spravili pod streho. Za srečanje, ki so ga začeli opoldne, so namreč postavili šotor. Za zabavo je igral ansambel Poljanšek. Obiskovalce so pogostili z golažem. »Prišlo je malo ljudi, tisti, ki so prišli, pa so bili zadovoljni,« je povedala predstavnica organizatorjev Nina Goršek. Med njimi je bil tudi župan Darko Menih, ki je zbrane tudi nagovoril in jim čestital ob delavskem prazniku. a mkp (T. LOKALNE novice Za kulturne programe skoraj 80 tisočakov Velenje - Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo letos sofinancirala Mestna občina Velenje, je bil objavljen 15. januarja, nanj pa je prispelo 99 prijav, od tega se jih je v sofinanciranje uvrstilo 82, in sicer 23 programov kulturnih društev, 36 kulturnih projektov, 22 projektov s področja založništva in 1 program zveze kulturnih društev. Mestna občina Velenje bo kulturne programe in projekte sofinancirala v skupnem znesku 79.350 evrov. a Iščejo direktorja Zdravstvenega doma Velenje, 29. aprila - V petek je bil v Uradnem listu objavljen razpis za direktorja Zdravstvenega doma Velenje. Zdravnik Zdenko Kikec, priznani strokovnjak na področju ga-stroenterologije, ki je položaj direktorja zasedel lanskega septembra, je s funkcije odstopil iz osebnih razlogov. Naloge direktorja bo opravljal do imenovanja novega, potem pa se bo kot zdravnik specialist vrnil v Bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je bil zaposlen pred imenovanjem za direktorja velenjskega zdravstvenega doma. a mkp Rekonstrukcija Aškerčeve v Šoštanju Šoštanj, 29. aprila - Župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor podjetja Nivig iz Šoštanja Luka Petrak sta v petek podpisala pogodbo za rekonstrukcijo Aškerčeve ceste od trgovine Metka do priključka na Levstikovo. Urejen bo pločnik, odvo-dnjavanje, javna razsvetljava in celotna rekonstrukcija ceste. Dela bodo končana v treh mesecih, predvidoma do začetka avgusta. V času rekonstrukcije bo cesta zaprta za promet, urejene dostope do svojih domov bodo imeli prebivalci in intervencijska vozila, za druge bo urejen in ustrezno označen obvoz. Pogodbena vrednost del znaša 127 tisoč evrov, naložbo pa sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 95 tisoč evrov. a Savinjsko-šaleška naveza Lepo pomlad lahko marsikaj skazi Letošnja in naša pomlad - Krožišče bo gradil Nemec -Ceste, steze, poti - Kozjanska koza in zmaj - Pod streho Po dokaj muhasti zimi je letos pri nas nastopila prava pomlad. Vse je vzbrstelo in zacvetelo v upanju na bogato letino. Pa je prišla zmrzal, zapadel je sneg, zagrozili so hudourniki in veliko upanje je splahnelo. Postali smo zaskrbljeni, kakšne sadove bomo dobili. Še praznovali nismo tako, kot smo načrtovali. V tem lahko nekako vidimo podobnost z našo državo. Po muhasti skupnosti, v kateri smo živeli, je nastopila pomlad. Ni nam bila podarjena, izboriti smo si jo morali. Vzcvetelo je upanje, da si bomo sami zagotovili boljšo »letino«; hitrejši razvoj, prijetnejše življenje. Pa so prišla nesoglasja, nastala je medsebojna ohladitev, padali so očitki, kdo je bolj zaslužen; zgodili so se tajkuni in še marsikateri drugi »škodljivci« so nas ogrožali. In smo, kjer smo. Ob tem je še kar dobro, da je odpadlo veliko prireditev ob zadnjih praznikih. Saj bi spet kdo rekel, da razdvajajo, le opozarjajo, manj pa nakazujejo rešitve za lepši jutri. Ne le za ene, tiste na vrhu, tudi za vse delavce, od katerih so nekateri res čisto na dnu. Da o armadi brezposelnih niti ne govorimo. Življenje gre seveda dalje, čeprav ne tako prijetno, kot bi lahko. V pričakovanju kakšnega pomembnega zasuka se bodo vozniki lahko kmalu zasukali vsaj v novem kroži-šču pri znanem gostišču Ulipi, kjer je zdaj močno obremenjeni odcep z glavne ceste Celje-Slovenske Konjice proti Zrečam. Sem pa se dnevno vozi veliko delavcev, ki so zaposleni v znanih zreških družbah. Nekatere v Dravinjski dolini moti, da bo krožišče z državnim denarjem gradil Nemec. Seveda ne gre za družbo iz Nemčije, ampak za podjetje Nemec iz Hrastnika. Nekateri so upali, da bo gradnja v domačih rokah, saj se je za dela potegovalo tudi eno od konjiških podjetij. To krožišče bodo začeli graditi te dni, v Braslovčah pa upajo, da bo država - direkcija za infrastrukturo, čim prej prisluhnila tudi njim in krožišče uredila tudi v Malih Braslovčah. Sedanje križišče povzroča težave in je močno nevarno. Morda se bo tudi ta naložba »zavrtela« še letos. Seveda bodo zaradi teh gradenj morali vozniki začasno malo potrpeti, kot morajo že zdaj zaradi obnove ceste med Podplatom in Rogaško Slatino. Slab kilometer ceste, ki je bila v zelo slabem stanju, naj bi obnovili do konca tega meseca. Ne obeta pa se le gradnja in obnova cest, tudi stez in poti. In to predvsem na območjih, ki smo ju dolgo imeli za manj razviti: Kozjansko in Obsotelje. S pomočjo slo-vensko-hrvaškega mednarodnega projekta Ride&Bike nadaljujejo urejanje kolesarskih stez ter poti in počivališč za konje in konje- nike. S tem želijo še povečati prepoznavnost tega območja ter privabiti še več obiskovalcev. Seveda je oboje zanimivo tudi za domačine. Na konje že nekaj časa prisegajo tudi v Celju. Tamkajšnji Konjeniški center bo tudi letos pripravil več pomembnih tekmovanj. Pokal Slovenije v preskakovanju ovir so že spravili pod streho, sredi tega meseca (od 12. do 15. maja) bo tu tekmovanje za pokal narodov in Grand Prix za svetovni pokal; konec junija še državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Tekmo za pokal narodov bodo popestrili s »showprogramom« za otroke in odrasle. Prvič se bo v Celju predstavil tudi šepetalec konj. Ta center izredno dobro ocenjujejo tekmovalci in ljubitelji konjeništva iz tujine, zato so vsa mednarodna tekmovanja, ki jih pripravljajo, dobro obiskana. Drugačnih živali pa se bodo 14. maja spomnili v Kozjem. Tu bosta namrečpraznova-la koza in zmaj, lika legende o tem kraju v središču Kozjanskega. S to posebno prireditvijo bodo proslavili tisočletnico prve pisne omembe Kozjega in tudi desetletnico mednarodnega folklornega festivala. Na njem bo nastopilo okoli 300folkloristov iz več držav. Pripravili bodo tudi pester sejem ter predstavili turistično ponudbo kraja in okolice. Zakaj koza in zmaj? Po legendi je prav koza rešila kraj pred zmajem. Pa še to: nekateri pravijo, da bodo v Žalcu naredili korak nazaj. Pisali smo že, da v tamkajšnjem parku ob tržnici že gradijo fontano piv. Na tržnici pa načrtujejo še hmeljsko žičnico. Takšno obliko naj bi imela konstrukcija strehe, ki bo pokrila tržnico. Tako bi se v slabem ali prevročem vremenu lahko pod streho zatekli obiskovalci, ki se bodo prišli odžejat k fontani. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 3 5. maja 2016 AKTUALNO 3 Zgodovina slovenskega naroda je boj za preživetje ... V občini Šmartno ob Paki s proslavo zaznamovali tri praznike - Slavnostni govornik Jan Škoberne Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 26. aprila - V dvorani Marof v Šmartnem ob Paki so tamkajšnja lokalna skupnost in javni zavod Mladinski center, Zveza ZB za vrednote NOB Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo ter Zveza slovenskih častnikov pripravili pro- no v tradiciji in kolektivni zavesti slovenskega naroda predvsem zaradi dejstva, da je slovenski narod za to, da lahko praznujemo omenjene praznike, žrtvoval veliko svojih hčera in sinov. Te žrtve so danes jedro narodove identitete, vrednostnega okvirja in narodove neomajne volje biti in ostati. Hrbtenice Slovenk in Slovencev ni mogoče zlomiti zlahka, kar dokazuje - je menil Škoberne - tudi naša zgodovina, »ki je en sam boj za preživetje naroda, uveljavitev njegove kulturne, jezikovne in socialne samobitnosti.« Škoberne je spomnil na legendarno železniško stavko v začetku leta 1920 in ob tem menil, da dogodki zelo spominjajo na dogajanje danes. Razlika med takratnimi in današnjimi stavkami je le ta, da je takrat stavko zatrla tuja oblast, pred več kot tednom dni v Tešu pa nekdo, ki je del te skupnosti, direktor ali skupina njih, ki bi morali prvi razumeti, da ni vse v številkah, da gre predvsem za dostojanstvo in življenje ljudi. Tako kot je bilo v noči iz 26. na 27. april, ko je bila ustanovljena OF, katere glavni namen je bil več kot le oborožen upor proti okupatorju. Po mnenju Škoberneta je NOB v svojih temeljih pomenila tudi socialno in duhovno revolucijo naroda in je v letih po zmagi omogočila vzpostavitev narodne ekonomije. Okvir uspešnega gospodarstva moramo nadgraditi s stabilnim pokojninskim sistemom, zakonodajo, ki omogoča dostojno delo in preprečitev izkoriščanja. Temelj narodove prihodnosti sta - po njegovem prepričanju - sodoben šolski in zdravstveni sistem. Ker letos mineva 25 let od priborjene državnosti in pravice enakopravnega nastopanja na tekmi za boljše življenje, je to pravi trenutek za poglobljen razmislek o tem, kako naprej. Socialni demokrati vidijo Slovenijo kot solidarno, na delu in znanju temelječo državo. Stran od hitrih zaslužkov, provizij in davčnih oaz. »Na dolgi rok je namreč mogoče živeti in preživeti le od svojega poštenega in trdega dela. Če kdo, potem Slovenci in Slovenke to znamo in zmoremo,« je sklenil svoje misli Jan Škoberne. Za kulturno noto prireditvi so poskrbeli člani pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter plesne šole Mdance. Slavnostni govornik Jan Škoberne slavo, s katero so zaznamovali 27. april - dan OF, 1. maj - praznik dela, ter 9. maj - dan zmage. Slavnostni govornik Jan Škoberne, poslanec stranke SD v državnem zboru, je med drugim dejal, da je obdobje prvomajskih praznikov močno zakoreninje- Dvorana Marof je bila polna. Prvomajske budnice ohranjajo . tradicijo* Godba je na praznično nedeljsko jutro igrala po vsem mestu, že tretjič tudi na Gubčevi cesti, kjer se je ob njihovih koračnicah zbralo precej krajanov. (Foto: Franc Čas) Velenje, 1. maja - Vremenos-lovci se niso zmotili, ko so za letošnji praznik dela napovedali tih, deževen dan. A jutro marsikje ni bilo tiho, za kar je po tradiciji poskrbel pihalni orkester Premogovnika Velenje. S koračnicami so razveseljevali po vsem mestu, povsod pa so jih toplo sprejeli. Delček koncertov so izvajali tudi na dežju, ponekod, kot recimo na Gubčevi cesti, kjer so letos budnico pripravili že tretje leto zapored, so igrali tudi pod streho, v garaži. Zagotovo bi njihovi budnici v živo prisluhnilo še več ljudi, če bi sijalo sonce. A narava je bila tudi tokrat močnejša od prazničnih želja. Vpis v zdravstvene kolonije teče Velenje, 19. aprila - Poletje se hitro približuje, med počitnicami pa potekajo tudi zdravstvene kolonije za mladostnike iz Šaleške doline. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so razpis že poslali pediatrom in ga objavili na svoji spletni strani, s tem pa se je začel vpis v kolonije. To poletje bodo 10-dnevno letovanje izvedli v Poreču (od 26. julija do 5. avgusta) in Savudriji (od 25. julija do 5. avgusta). Ker gre za zdravstveno letovanje, morajo starši pred prijavo otroka za letovanje pridobiti odobritev pediatra. Dve tretjini stroškov letovanja namreč za vsakega otroka krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je polna cena 10-dnevnega letovanja v Savudriji 352,40 evra, starši pa plačajo 100 evrov. Mnogi za letovanje odštejejo precej manj, odvisno od socialnega položaja družine. Letos so velenjski MZPM odobrili 144 prostih mest v koloniji, na zvezi pa upajo, da bodo - tako kot lani - na morje s pomočjo do-nacij peljali še več otrok. Vse tri občine iz Šaleške doline bodo prispevale sredstva, da bodo cenejše (ali brezplačno) letovanje omogočili tudi čim več otrokom iz socialno šibkih družin. Zanj so pridobili še nekaj donacij, računa- jo pa tudi na delež sredstev iz akcije Pomežik soncu, ki jo izvaja republiška Zveza prijateljev mladine. »Staršem gremo zelo na roke. Omogočamo jim plačilo letovanja v treh obrokih, vendar mora biti letovanje plačano pred odhodom v kolonijo. To so nas naučile izkušnje iz preteklosti,« nam je ob tem povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Ko starši v vilo Rožle prinesejo odobritev zdravnika, da je njihov otrok upravičen do zdravstvenega letovanja, se z njimi začnejo tudi dogovarjati o njihovem deležu plačila, pri čemer upoštevajo socialni položaj družine. Upajo, da bodo letos cenejše ali brezplačno letovanje omogočili vsaj 50 mladostnikom iz doline. a bš Kaj zanima velenjske svetnike? So denacionalizacijski postopki zaključeni? Mihael Letonje (SLS) je vprašal, ali so denacionalizacijski postopki v mestni občini Velenje zaključeni. V uradu za javne finance in splošne zadeve pojasnjujejo, da jih večina je, odprto pa ostaja še večje zemljišče na Gorici, kar pa je povezano z upravnim sporom. Kdaj varovana stanovanja? Letonja je vprašal tudi, če se bodo - in kdaj - gradila v Velenju varovana stanovanja. Urad za urejanje prostora pojasnjuje, da naj bi se te naložbe občina lotila v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom. Trenutno je objavljen javni razpis za projektiranje teh stanovanj, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili do konca leta, stanovanja pa zgradili v letih 2017 in 2018. Drevesa označiti Jelka Imperl (DeSUS) je predlagala, da bi drevesa, kar 116 različnih vrst jih raste v Velenju, od tega 40 v Sončnem parku, označili z imeni. V uradu za komunalne dejavnosti pravijo, da bodo nekatera drevesa (po izboru strokovnjaka) označili še letos. Trenutno preverjajo najprimernejši način, da dreves z označevanjem ne bi poškodovali. Zakaj čakalnica na glavni avtobusni postaji ni odprta? Matej Jenko (svobodni svetnik) je dal pobudo, da bi bila čakalnica na avtobusni postaji odprta, dokler vozijo avtobusi. Na uradu za komunalne dejavnosti pa pojasnjujejo, da zanjo skrbi Izletnik in jo odpira le v času svojega obratovalnega časa, to je med 7. in 15. uro (sanitarije pa so dostopne tudi zunaj tega časa preko lokala). Izletnik se je tako odločil zaradi vandalizma. Kaj je z golf igriščem? Antona De Costo (SDS) je zanimalo, kakšni so načrti s projektom izgradnje golf igrišča z devetimi luknjami, ki naj bi bil na območju gradu Turn. Na uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da so za izgradnjo takšnega igrišča nakazane prostorske možnosti, za območje v bližini gradu Turn je bil objavljen tudi razpis, a za zdaj investitorja Mestna občina Velenje ni našla. Vrane razmetavajo smeti De Costa je tudi predlagal, da koše za smeti na območju Rekreacijskega centra jezero nekoliko zapro, ker vrane razmetavajo smeti, ker brskajo po koših in iščejo hrano. Na uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je lastnik teh zemljišč Premogovnik Velenje, ki skrbi tudi za koše. Pokraden sadni gozd Anton De Costa je predlagal, da se dosadijo drevesa v sadnem gozdu ob Velenjskem jezeru, ker so jih pokradli. Na uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da skrbi za sadni gozd Andragoški zavod ljudska univerza, ki to tudi dela, a so težave s krajami ves čas prisotne. Dodatni koši za smeti pri Hoferju Breda Kolar (SMC) je opozorila, da so na cesti pri Hoferju, ki vodi do skladišča Gorenja, pogosto parkirani veliki tovornjaki, prostor pa je nasmeten, zato je predlagala, da se tam namestijo dodatni koši za smeti. Na uradu za komunalne dejavnosti so obljubili, da bodo za to poskrbeli. Razsvetljavo na Partizanski cesti bodo uredili letos Mag. Albin Vrabič (SDS) je med drugim podal pobudo krajanov Pesja, da se uredi razsvetljava od krožišča do pokopališča Podkraj. Na uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je to v letošnjem načrtu. Krajani pa si želijo tudi protihrupno ograjo. Njihovo željo bo Mestna občina Velenje prenesla upravljalcu ceste (Direkciji za ceste). a mz SMC stranka modernega centra Svetniška skupina SMC skupaj z Mestno občino Velenje Vabi na okroglo mizo »RAVNANJE Z ODPADKI -ZERO WASTE« ki bo v torek, 10. maja ob 17.uri v veliki dvorani Vile Biance, (Stari trg, Velenje). Vabljeni vsi, ki vas zanima, ali lahko zmanjšamo količine nastalih in odloženih odpadkov iz gospodinjstev, znižamo ceno odvoza odpadkov ter skupaj prispevamo k doseganju okoljskih ciljev. a ■ Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 5. maja 2016 Gorenje Gostinstvo vse bolj prepoznavno v slovenskem prostoru Iz nekdanjega Gorenjevega »obrata za družbeni standard« se je razvilo sodobno gostinsko turistično podjetje, ki postaja vse konkurenčnejše v celotnem slovenskem prostoru - Leta 2020 naj bi že 70 odstotkov prihodkov dosegli zunaj Gorenja Mira Zakošek Člani upravnega odbora Sa-vinjsko-šaleške zbornice se na svojih sejah seznanjajo tudi s svojimi članicami. Tokrat je bilo to Gorenje Gostinstvo, ki se je z leti iz ponudnika prehrane Gorenjevim zaposlenim razvilo v eno najvidnejših slovenskih gostinskih podjetij in dosega tudi vse večji delež prihodkov zunaj Gorenja. To pot so ubrali po krizah, ki so prizadele Gorenje, ki je preneslo del proizvodnje v druga okolja, s tem pa se je seveda zmanjšalo število tistih, ki jim tukaj zagotavljajo obrok med dosegali kar 70-odstotni delež celotnih prihodkov (še pred petimi leti so jih toliko ustvarili znotraj Gorenja). »Vsa leta stavimo na kakovost in to se nam vsekakor obrestuje,« pravi Brunšek, ki dodaja, da njihova malica sicer ni najcenejša, je pa naravna, zdrava, brez dodatkov ojačevalcev okusov ... Pripravljajo jo svežo in iz naravnih surovin. Glede na to, da je to marsikomu glavni dnevni topli obrok in da ga zagotavljajo v veliki meri proizvodnim delavcem, poskrbijo tudi, da je ta primerno kaloričen. Takšnih je kar tri četrtine njihovih obrokov. zahtevnih banketov do piknikov na prostem. Veliko jih pripravijo znotraj Gorenjeve restavracije Jakec, v kateri lahko vrhunsko postrežejo tudi do 500 gostov. V času maturantskih plesov pa so > slovnimi in konferenčnimi gosti, letno prenoči pri njih v 53 sobah 10 tisoč gostov, od tega jih je 91 odstotkov tujih) obogatili s programi, povezanimi z dogajanjem v mestu. Menijo, da je še posebej premalo izko- Do leta 2020 nameravajo število zaposlenih povečati s sedanjih 185 na 260, 70 odstotkov prihodkov pa doseči s ponudbo zunaj Gorenja. v istem večeru (v Velenju in Celju) postregli tudi več tisoč ljudi. V vsakem svojem lokalu želijo ponudbo še obogatiti in nadgraditi. Delavski klub je tako po- riščen lik Pike Nogavičke. V hotelu Paka razvijajo visoko kulinariko, ki jo bodo dopolnili s tematskimi večeri različnih svetovno znanih kulinarik. Ponosni so na svoje slaščičarke mojstrovine, s katerimi so se zelo uveljavili. > Malice pripravljajo za 7000 ljudi, poleg Gorenja še za 35 drugih podjetij. delom. Še posebej zahtevno je bilo za Gorenje Gostinstvo leto 2009, ko so se zelo glasno pojavljala vprašanja, da bi jih lastnik (Gorenje) prodal. Pa so se znali po besedah direktorja Stanka Brunška obrniti vase, poiskali notranje rezerve in nove programe . Temeljito so se reorganizirali in uspešno zastavili novo pot. Še vedno ostaja njihov osrednji program zagotavljanje obroka med delom za delavce Gorenja in še petintridesetim zunanjim podjetjem v bližini, pa tudi v bolj oddaljenih krajih, na primer Ravne na Koroškem, Jesenice . Dnevno povprečno skuhajo in razdelijo kar 7000 malic. To jim prinaša približno 55 odstotkov vseh prihodkov. Deset odstotkov zaslužijo z vse bolj priljubljenim cateringom (med drugim skrbijo za pogostitev maturantov v Velenju, Celju, pa še kje). Približno 18 odstotkov prispeva k skupnim prihodkom Hotel Paka, preostanek pa ostali lokali. Prihodke zunaj skupine Gorenja želijo v prihodnjih letih še povečati, do leta 2020 naj bi ti Rast načrtujejo s tem, da želijo biti boljši in kakovostnejši od konkurence. Do leta 2020 naj bi se število zaposlenih povečalo s sedanjih 185 na 260, dosegli pa naj bi 15 milijonov prihodkov in 750 tisoč evrov čistega dobička. Pomembno vlogo pri uresničitvi teh ciljev ima vsekakor marketing, poudarja mag. Jasna Petan, ki se od novega leta ubada s temi vprašanji. Veliko priložnosti vidi pri nadaljnji širitvi catering ponudbe. Usposobljeni so za prevzem različnih poslov od najbolj znan po jedeh na žlico. Te bodo še dopolnili in lokalu dodali pridih socialističnega lokala z jed-mi iz tistih časov. Ponudbo malic bodo dopolnjevali tudi v restavraciji Golovec na Celjskem sejmišču. Ta lokal je tudi izhodišče njihove ponudbe v času sejmov in maturantskih plesov. Hotel, predvsem pa njegovo kavarno, bodo še bolj razvijali v duhu osrednje mestne ponudbe. Nastanitvene ponudbe pa bodo še posebej ob vikendih (med tednom so dobro zasedeni s po- Prav posebno mesto bo imela tudi v prihodnje v njihovi ponudbi Vila Herberstein, v kateri z mojstrom Andrejem Kuharjem, nosilcem šestih Michelino-vih zvezdic, ponudbo prav tako nadgrajujejo, skušajo pa to vilo narediti bolj prepoznavno tudi za širši slovenski prostor. To delajo z vrhunskimi kulinaričnimi večeri in tematskimi srečanji. Skupaj z mestom pa napovedujejo v poletnem času tudi več prireditev na vrtu te vile. Plastika Skaza se uči od najboljših V družinskem podjetju Plastika Skaza veliko vlagajo v izobraževanje in razvoj svojih zaposlenih. Pri tem se zgledujejo po najboljših, ki krojijo poslovni svet, in se od njih tudi učijo. Izvršna direktorica Plastike Skaza Ana Laura Rednak in vodja kupca Ikea v Plastiki Skaza Anja Aristovnik sta bili povabljeni v goste k ustanovitelju švedskega pohištvenega giganta Ikea - Ingvarju Kampradu. Svetovno znana poslovna ikona, ki je pri 90 letih še vedno poln energije in volje do življenja, je v domačem Almhultu z izbranimi gosti delil svoje izkušnje iz poslovnega sveta. »Ingvar Kampard je neverjeten vizionar in kljub častitljivim letom še vedno prekipeva od ener- Ana Laura Rednak:»Več kot 90 odstotkov izdelkov izvozimo.« gije. V svojem govoru nas je pozval, naj se povezujemo s trgovci - oni so namreč tisti, ki se srečujejo s kupci, zato jih tudi najbolje poznajo. Trgovci nam bodo znali pomagati z nasveti, kako se prilagoditi končnemu kupcu in zadovoljiti njegove želje,« je povedala Ana Laura Rednak. Podjetje Plastika Skaza je že 39 let del razvoja Šaleške doline in zaposluje več kot 270 ljudi. Podjetje je prejelo več nagrad, med drugim priznanje zlata gazela 2014, menedžerkam prijazno podjetje, direktorica Tanja Skaza pa je postala mlada me-nedžerka 2014 in evropska naj menedžerka 2014. Podjetje je razvojno usmerjeno in dela za znane multinacionalke. Razvijajo in proizvajajo izdelke, ki so produkt lastnega razvojnega oddelka. Razvili so tudi svoji blagovni znamki Organko, kuhinjski koš za biološke odpadke, in C!Cuisine - Style your home, linijo kuhinjskih dizajnerskih izdelkov. Več kot 90 odstotkov svojih izdelkov izvozijo na trge Evrope, Rusije, ZDA in Kitajske. GOSPODARSKE novice Premogovnik nekoliko nad planom Velenje - Letošnji načrt proizvodnje v Premogovniku Velenje znaša v energiji 37.425 tera joulov, v tonah pa bo odvisen od poprečne kalorične vrednosti. Pri načrtovani kalorični vrednosti 11,31 giga joulov na tono bodo morali rudarji, da bodo izpolnili proizvodni načrt, nakopati približno 3.310.000 ton premoga V jami v prvem četrtletju niso imeli večjih težav. Proizvodnja premoga se je odvijala po pričakovanjih in bila celo nekoliko nad letnim načrtom. a mkp RGP vrta v Karavanke Velenje - Osemnajstčlanska vrtalna ekipa iz RGP, ki ji je v pomoč tričlanska ekipa inštruktorjev vrtalcev Premogovnika, kot podizvajalec izvaja vrtalna dela v najdaljšem slovenskem predoru Karavanke. Vrtalna dela bodo končali do sredine leta. Pridobljena referenca bo imela velik pomen pri projektih, ki se jih Slovenija loteva v naslednjih letih. a mkp Pričakovanja slovenskih podjetij ostajajo visoka Ljubljana, Velenje - Slovenska podjetja v tem letu pričakujejo rast prihodkov od prodaje. Rast nad 5 odstotkov pričakuje polovica podjetij, medtem ko padec za takšen delež 7 % odstotkov podjetij. 41 odstotkov podjetij ocenjuje, da bo beležilo podobno višino prodaje, kot jo je lani. V primerjavi z lanskim vprašalnikov se je znižal delež družb, ki pričakuje padec prodaje, nekoliko pa se je povečal delež tistih, ki pričakujejo višjo rast prodaje. Pričakovanja za prihodnje leto so nekoliko nižja. Letos več turistov Ljubljana - Slovenijo je v prvih dveh mesecih letos obiskalo 442.714 turistov oz. 11,3 odstotka več kot leto prej. Ustvarili so 1,2 milijona turističnih nočitev, kar je 8,1 odstotka več kot leto prej. Število prihodov domačih turistov se je v prvih dveh mesecih povečalo za sedem odstotkov, tujih pa za 15 odstotkov. Slednji so ustvarili za 12 odstotkov več nočitev, domači gostje pa štiri odstotke več nočitev. Mercator želi postati tudi prvi trgovec s tehničnim blagom Mercator načrtuje prek svoje divizije M Tehnika postati tudi prvi trgovec s tehničnim blagom v državi, pravi izvršni direktor divizije Slavko Očko. Konec leta 2015 so kupci po Sloveniji lahko nakupovali v kar 47 trgovinah M Tehnike in v spletni trgovini, so pa v Mer-catorju v zadnjem času zaprli šest nedobičkonosnih enot. Volkswagen po prodaji prehitel Toyoto Evropski avtomobilski velikan Volkswagen je v prvem letošnjem četrtletju po prodaji vozil prehitel japonsko Toyoto in se tako zavihtel na vrh svetovne lestvice avtomobilskih proizvajalcev. To je spodbudna novica v luči težav, s katerimi se Volkswagen sooča, potem ko je septembra lani priznal goljufije pri testih izpustov in padel v izgubo. Velikan iz Wolfsburga je v prvih treh mesecih prodal 2,51 milijona vozil, kar je 0,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Boscarol s svojimi letali na Kitajsko Lastnik Pipistrela Ivo Boscarol je iz rok namestnika kitajskega ministra za promet in direktorja tamkajšnje agencije za civilno letalstvo Feng Zhenglina prejel tri pomembne certifikate za letala. Z njimi se Pipistrelu na široko odpirajo vrata na Kitajsko, kjer se letalski sektor hitro širi. Na Kitajskem je trenutno že 50 Pipistrelovih letal, ta številka pa bi lahko kaj kmalu segla do 1000. Premalo zaposlenih starejših Stopnja zaposlenosti aktivnega prebivalstva v Evropski uniji, starega od 20 do 64 let, je lani dosegla 70,1 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več kot leto pred tem, vendar še vedno 0,2 odstotne točke manj kot ob vrhuncu leta 2008. EU si je v okviru strategije Evropa 2020 zastavila to stopnjo spraviti na 75 odstotkov. V Sloveniji je stopnja zaposlenosti slabša od povprečja EU in je med aktivnim prebivalstvom lani dosegla 69,1 odstotka (pri ženskah le 64,7 odstotka, pri moških pa 73,3 odstotka). Država je cilj za leto 2020 postavila pri 75 odstotkih. Najvišje stopnje zaposlenosti imata Švedska (80,5 odstotka) in Nemčija (78 odstotkov), najnižje stopnje pa so lani dosegle Grčija (54,9 odstotka), Hrvaška in Italija (v obeh 60,5 odstotka). Slovensko okrevanje počasnejše Evropska komisija je za 0,1 odstotne točke poslabšala napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo. Za letos ji tako napoveduje 1,7-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno. Javnofinančni primanjkljaj letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), drugo leto pa bo znašal 2,1 odstotka BDP-ja. a mz ■ ■ Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 5 5. maja 2016 «»WAS GOSPODARSTVO Golte v odprti dokapitalizaciji 5 Vreme krojilo tudi letošnje rezultate - Zima »prihaja« takrat, ko si je ne želijo, ko si jo, je pa ni - Nadaljujejo proces poslovnega in finančnega prestrukturiranja Mira Zakošek Vreme je od nekdaj nepredvidljivo, zadnje čase pa to velja še bolj. Tistim, ki so od njega odvisni, dela veliko sivih las. To seveda velja tudi za zaposlene v Gorskem turističnem centru Golte. Ko so si zimo pozno jeseni lani želeli, je ni bilo, ko so se želeli od nje posloviti in se pripraviti na poletno sezono, pa se ni želela posloviti, preprečila pa jim je tudi načrtovane prvomajske aktivnosti, saj Golte prekriva debela snežna odeja. Tudi o tem je tekla beseda z direktorjem Ernestom Kovačem. > Letošnja zimska sezona je bila kljub turbulentnemu vremenu dobra, našteli so 124 smučarskih dni, prodali za 12 odstotkov več kart in za 15 odstotkov več nočitev. Za letošnjo zimsko sezono boste verjetno rekli, da je bilo vse - od prekrasnega vremena do nemogočih razmer? »Lahko rečem, da je bila letošnja zima zelo turbulentna. Pogoji so se nenehno spreminjali, imeli smo vse, od veliko snega do previsokih temperatur. Prav takrat, ko so bile proge odlično urejene, je deževalo ... To se nam je zgodilo januarja in februarja, ko je bila sezona na višku. Konec februarja pa nam je nasulo ogromno snega, ves marec je bil odličen, a je to čas, ko pride v dolino že pomlad in želja po smučanju pojenja. Prav zato smo tudi smučišče zaprli 3. aprila, čeprav so bili smučarski pogoji še odlični.« Kakšna pa je letošnja statistika? »Na prihodkovni strani skoraj gotovo pozitivna. Prodali smo kar za 12 odstotkov več smučarskih vozovnic kot sezono prej in našteli celo 15 odstotkov več nočitev. Tudi gostinstvo je naredilo za 10 odstotkov več prometa. Našteli smo skoraj rekordnih 124 smučarskih dni. Seveda pa nam je to prineslo tudi precej dodatnih stroškov, še posebej v času, ko smo zaradi pomanjkanja naravnega izdelovali tehnični sneg. Vsega še nismo sešteli, a upam, da bomo iz poslovanja sezono sklenili pozitivno.« Rezultat pa seveda kljub temu ne bo takšen. Dejstvo je, da ste v obdobje krize stopili v zelo neprimernem položaju, močno obteženi z bremeni velike naložbe, posodobitve hotela in žičniške infrastrukture? »Točno tako. Četudi iz poslovanja dosegamo pozitivne rezultate, je končna slika povsem drugačna. Finančna bremena so res velika in težko se spopadamo z njimi. Prav zato smo pripravili načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga za zdaj uspešno udejanja- > sti za to niso odločile. To je v nasprotju s trendi v evropskem alpskem svetu. V Franciji, Avstriji in Italiji, pa verjetno še kje, je praksa, da sodi žičniška infrastruktura v lokalno lastništvo in predstavlja nekakšne telovadnice na prostem. Tako so del splošnega družbenega standarda. V tem okolju za zdaj tega niso prepoznali v takšni obliki. In ker ponujena notranja dokapitalizacija ni uspela, brez nje pa si našega finančnega prestrukturiranja ne moremo zamisliti, smo zdaj pre- stniški kapital.« Hkrati s tem ste se že pripravili na letošnjo poletno sezono, med zimsko in letno pravzaprav ni bilo kakšnega posebnega pre-daha? »Že davno smo se odločili, da ne bomo samo smučarski center, je pri nas, ko je v dolini vroče, prava osvežitev in se lažje diha. Obiskujejo nas posamezniki in skupine. Odlično so se prijele poroke, ki jih pripravimo tako, da ostanejo v nepozabnem spominu. Za to imamo dobre pogoje, tudi pastirsko kapelico, kjer > 18. junija bodo gostitelji vseslovenskega planinskega srečanja, na katerem pričakujejo med dva in tri tisoč udeležencev. zato smo se tudi preimenovali v gorski turistični center, ki obratuje vseh dvanajst mesecev na leto. Ob zaključku smučarske sezone lahko opravimo cerkveni obred. Za maj imamo že vse termine zasedene. Napoveduje se tudi več športnih in družabnih prireditev. Direktor Ernest Kovač: »Upam, da bodo lokalne skupnosti v prihodnje prepoznale, da bi lahko bile Golte tukajšnjemu prebivalstvu telovadnica na prostem.« mo. Smo v ukrepu poenostavljene prisilne poravnave, z bankami pa se tudi uspešno dogovarjamo o preložitvi dolgov. Tako kljub vsemu zagotavljamo centru kolikor toliko normalno poslovanje.« Letos na Golteh ponovno kraljevska etapa kolesarske dirke po Sloveniji, na kateri bo sodeloval tudi svetovni prvak Mark Kevendiš. Dodatne težave imate tudi zato, ker na skupščini potrjena predlagana dokapitalizacija ni uspela? »V upravi smo zaradi tega zelo razočarani, predvsem nad tem, da se tukajšnje lokalne skupno- Ponudba na Golteh je tudi v poletnem času odlična, v zadnjem času je vse več zanimanja za sanjske poroke. dlagali odprto dokapitalizacijo, kar pomeni, da lahko v njej sodeluje kdorkoli, ki pač oceni in vidi v razvoju našega centra svojo priložnost.« Do kdaj pa je dokapitalizacija odprta? »Do 15. junija, rok je bil 90 dni. Pogovarjamo se z nekaterimi potencialnimi partnerji, tudi bankami, če bi bile pripravljene svojo terjatev do nas spremeniti v la- smo se sicer lotili malo večjih vzdrževalnih del na nihalki, ki nekaj dni ni obratovala, center pa je bil ves čas odprt in je tudi že pripravljen na poletne izzive.« Verjetno se bo tudi to poletje na Golteh veliko dogajalo? »Praktično vsak vikend kaj ponujamo in veseli smo, da se gostje radi vračajo k nam. Seveda pa je vse tudi poleti odvisno od vremena. Naj pa poudarim, da Naj posebej omenim, da bomo tudi letos gostili kraljevsko etapo kolesarske dirke po Sloveniji (med drugim bo sodelovalo šest profesionalnih kolesarjev, med njimi znameniti svetovni prvak Mark Kevendiš), 18. junija pa bo pri nas vseslovensko srečanje planincev, na katerem pričakujemo med dva in tri tisoč ljudi.« a Kakšen je epilog stavke v energetiki? Še vedno ni povsem jasno, kakšen je pravzaprav epilog stavke v elektrogospodarstvu in ali so sindikati iztržili vse ali vsaj večji del svojih pričakovanj. Vlada se je ob stavki namreč potuhnila in v ospredje potiskala HSE. Strasti so se za zdaj sicer pomirile. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košo-rok pravi, da po končani stavki še ne more oceniti, kakšna škoda je z njo nastala, je pa v pogovoru za spletni portal Siol.net napovedal ukrepe, če bodo zbrali dovolj dokazov o njeni nezakonitosti. Ugotavlja tudi, da ima Teš v slovenskem elektroenergetskem sistemu pomembno vlogo, saj mu s svojo stabilnostjo zagotavlja določeno varnost. Kljub temu pa vsi trije bloki ne bodo mogli delovati. Za blok 4. trenutno teče faza pridobivanja soglasja od evropske investicijske banke, med tem ko je blok 5 v hladni rezervi oz. konzervaciji. Ocenjuje tudi, da so bile pri gradnji bloka šest storjene določene nepravilnosti in bo že poleti več znanega o forenzičnih pregledih v Tešu in Premogovniku Velenje. To pa naj bi pripeljalo do odškodninskih tožb in kazenskih ovadb, je še napovedal. Dermolu in Totu grozi prisilna privedba Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje politično odgovornost v primeru Teš 6 Matjaž Hanžek, pravi, da je iz projektne dokumentacije vseskozi razvidno, da bo za obratovanje šestega bloka dovolj le dvesto de- lavcev, medtem ko je v Tešu trenutno zaposlenih 377. Tudi sedanji direktor mag. Arman Koritnik pravi, da bi bilo delavcev, tudi če bi obratoval nadomestni blok 5, verjetno še zmeraj preveč. Koritnikovi predhodniki Ro- tnik, Dermol in Tot na vprašanje v zvezi z delavci pred komisijo še niso odgovarjali, saj so se po Hanžkovih besedah s spretnim raztegovanjem predstavitve lastnega mnenja najprej izognili temu zaslišanju, ko pa so bili vabljeni ponovno, so se opravičili. Slednjima tako desetega maja grozi prisilna privedba. Šoštanj bo gostil Poslovni forum Občini Šoštanj in Tešanj sta lani navezali stike, letos jih pospešeno utrjujeta Šoštanj - Lani julija sta župana Občin Šoštanj Darko Menih in župan Tešanj iz Bosne in Hercegovine Suad Huskic podpisala sporazum o sodelovanju, pri čemer sta oba poudarila zlasti sodelovanje v gospodarstvu, pa tudi kulturi in športu. To sodelovanje se bo 9. in 10. maja udejanjilo na poslovnem forumu obrtnikov in gospodarstvenikov obeh občin. Na njem bodo podjetniki ustanovili Poslovni klub, gostje iz Tešanja pa si bodo ogledali Šaleško Engrotuš v 2014 s 106 milijonov evrov izgube Skupina Tuš je 21. aprila vendarle objavila poslovno poročilo za leto 2014. Iz njega izhaja, da je trgovski del Engrotuš ustvaril 485 milijonov evrov prihodkov oz. 4,9 odstotka manj kot v 2013, normaliziran denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znašal 1,9 milijona evrov, izguba iz poslovanja 2,9 milijona evrov, čista izguba pa 106 milijonov evrov. a dolino in obiskali nekatera večja podjetja. Tešanj je občina s 46.000 prebivalci, ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija. V njej deluje več kot 2.400 poslovnih subjektov. Velik poudarek dajejo izvozu, izvažajo v kar 60 držav z vsega sveta. a mkp Zapora proti Ljubljani Do 17. maja (morda pa še kakšen dodatni dan) so predvidene nočne popolne zapore štajerske avtoceste med Vranskim in Blagovico proti Ljubljani, in sicer med 20. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Nato bo sledila zapora v smeri proti Celju od 17. do 31. maja in sicer vsako noč med 21. in 6. uro naslednjega dne. Popolna zapora v obe smeri istočasno pa je predvidena 28. maja od 23. ure do naslednjega dne do 4. ure in rezervni termin 29. maj. Kot so zapisali pri Darsu, bodo v trojanskih predorih izvajali nujna vzdrževalna dela. a ■ ■ Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA S. maja 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 27. aprila Vso državo je zajelo sneženje, ki je močno oviralo promet, zaradi teže snega pa je že bilo jasno tudi, da bo škoda v kmetijstvu velika. V Kočevskem rogu so pripravili proslavo ob 75. obletnici Osvobodilne fronte. Predsednik zveze NOB Tit Turnšek je v nagovoru poudaril, da se je OF rodil iz ljubezni do naroda in domovine. V Nemčiji so morali zaradi stavke letališkega osebja domačega prevoznika Lufthansa odpovedati več kot 1200 poletov. Avstrijski parlament je v skladu s pričakovanji potrdil ostro reformo azilne zakonodaje, ki med drugim uvaja možnost razglasitve neke vrste izrednih razmer. Nemčija je predstavila načrt, s katerim želi spodbuditi skromno prodajo električnih avtomobilov. Od maja naprej bodo tako potencialnim kupcem ponudili do 4000 evrov subvencije. Četrtek, 28. aprila Po belini z neba dan pred tem so imele pristojne službe polne roke dela z odstranjevanjem podrtih dreves in obnovo dobave električne energije. »O konkretni škodi zaradi pozebe bomo lahko govorili šele čez 10 dni, takrat ko plodiči in cvetovi postanejo rjavi ali pa odpadejo,« pa so povedali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor je opozoril, da mora Slovenija zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in nalog v Natu čim prej sprejeti ukrepe za izboljšanje vojaške pripravljenosti. Predstavniki delavcev migran-tov so v DZ vložili referendumske pobude še za tri zakone: novelo pomorskega zakonika, zakon o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo. Francoski sindikati, študentje in mladi so še četrtič v zadnjih dveh mesecih protestirali proti predlagani reformi delovno-pravne zakonodaje, katere cilj je spraviti brezposelnost pod 10 odstotkov. Evropska komisija je Nemčiji in Veliki Britaniji zagrozila z Sneg je na cestah povzročil nemalo težav. ukrepi, če ne bosta odpravili dis-kriminatornih cestnih pristojbin, ki po mnenju Bruslja niso skladne s pravili enotnega trga. Nasilje v Siriji se je krepilo. V zračnem napadu na bolnišnico v Alepu je bilo ubitih 27 ljudi, med njimi trije otroci in trije zdravniki - to pa je bil zadosten razlog za vstop 150 ameriških vojakov v Sirijo. Petek, 29. aprila Poslanci SDS so v obravnavo vložili novelo zakona o katastrskem dohodku, s katero želijo razbremeniti kmete, saj bi prehodno obdobje določitve katastrskega dohodka podaljšali na leto 2017. Belgijske oblasti so sporočile, da bodo vsem prebivalcem znotraj 100-kilometrskega pasu okoli jedrskih elektrarn priskrbele jo-dove tablete, ki varujejo ščitnico pred posledicami sevanja. V bavarskem parlamentu so se vile intenzivne razprave o tem, kako bi knjigo voditelja nacistične Nemčije Adolfa Hitlerja Moj boj (Mein Kampf) uvedli v šolski učni program. Na grškem otoku Hios so izbruhnili protesti prebežnikov, ki nasprotujejo prihodu novih pre-bežnikov v center, saj je center že preobremenjen. Po državi so zagoreli kresovi. zasegle kenijske oblasti. Srbska opozicija je v Beogradu pripravila protest zaradi suma volilne kraje na nedeljskih volitvah. V Iraku je več sto privržencev šiitskega klerika Moktade Al Sadra vdrlo v strogo varovano območje Bagdada, potem ko poslanci niso glasovali o novi sestavi vlade. Levičarski protestniki v Stut-tgartu so hoteli članom skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo preprečiti prihod na kongres stranke in so se pri tem spopadli s policijo. V velikem delu Sirije je začelo veljati premirje, a je bilo iz dogovora izvzeto drugo največje sirsko mesto Alep. V kenijskem glavnem mestu Nairobi se je zrušilo šestnad-stropno stanovanjsko poslopje, pri čemer je umrlo najmanj sedem ljudi. Nedelja, 1. maja V centru za 1100 prebežnikov je bilo 2100 ljudi, prihajali so še novi. Sobota, 30. aprila Po vsej državi so zagoreli kresovi. Na Rožniku so trije sindikati pripravili osrednjo proslavo ob prazniku dela in vse delavce pozvali k medsebojni solidarnosti. Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta je slovesno začel sežig 105 ton slonjih oklov in več kot tone rogov nosorogov, ki so jih Več sto protestnikov, ki so v soboto vdrli v iraški parlament in nadaljevali proteste pred poslopjem parlamenta, se je začelo umikati s t. i. zelenega območja. Ponedeljek, 2. maja Minister za kmetijstvo Dejan Židan je po obisku Prekmurja ocenil, da bi škoda zaradi poze-be lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. Z območja v Siriji, ki je pod nadzorom Islamske države, sta v turško obmejno mesto Kilis prileteli raketi, pri čemer je en človek izgubil življenje, še nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je pozvročila velik odziv javnosti z objavo delov če-zatlantskega trgovinskega in naložbenega sporazuma (TTIP), o katerem se v strogi tajnosti pogajajo ZDA in Evropska unija. Ob prazniku dela so po državi potekale številne prireditve. Pa ne le doma; tudi po Evropi in v svetu so potekali številni shodi in protesti. V Nemčiji so sindikati obsodili skrajno desnico, v Parizu pa so potekali protesti proti spremembam zakonodaje. Vsebina TTIP razburja javnost. V ledeniku v Himalaji so po 16 letih našli trupli dveh ameriških alpinistov, ki sta umrla pod plazom. Eden od njiju je bil Alex Lowe, ki je veljal za enega največjih alpinistov svoje generacije. Torek, 3. maja V stranki SD so od predsednika Brgleza terjali pojasnila, zakaj ni sprožil zbiranja podpisov za šest referendumov, za katere so bile vložene pobude. Brglez je pojasnil, da je odločitev sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil. V Carigradu so med shodom izbruhnili nemiri, med katerimi je umrl 57-letni moški. Pravoslavni verniki so praznovali veliko noč, ki je tudi zanje »praznik zmage življenja nad smrtjo, upanja nad brezupom in dobrega nad zlim«, kot je dejal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Dejan Mandic. V eksploziji avtomobila bombe pred policijsko postajo na jugu Turčije blizu meje s Sirijo sta bila ubita policista, 22 ljudi pa je bilo ranjenih. Ob prazniku dela so v več Nasilje v Siriji se je še stopnjevalo. evropskih mestih vzklili protesti. Brglez pravi, da je zaščitil vladavino prava. Zveza Nato je razmišljala, da bi na predlog vzhodnih članic zavezništva, ki jih po njihovih besedah skrbi »agresivno vedenje Rusije«, v baltskih državah in na Poljskem namestila 4000 vojakov. Madžarsko vrhovno sodišče je odobrilo referendum o obveznih begunskih kvotah, na podlagi katerih bi članice EU sprejele pre-bežnike. Venezuelska opozicija je zbrala 1,86 milijona podpisov za razpis referenduma o odstavitvi predsednika Nicolasa Madure, ki je zaradi krize z elektriko posegel po drastičnem ukrepu. Tek na šestdeset metrov Kaja Avberšek Vozičkam* po poti, ki vodi za glasbeno šolo, mimo gimnazijske telovadnice v smeri Titovega trga. Dan je sončen, topel in vetroven. Mimo mene tečeta dve deklici v opremi za športno vzgojo (moj dedi je rekel "fizkultura", kar mi je bilo od nekdaj všeč). Tečeta na vse kriplje, zaripli sta, komaj lovita sapo. Slišim piščalko, že proti meni tečeta naslednji dve, na vso moč, ena je drobna in hitra, druga, zaobljena, precej zaostane. Zagledam cel razred deklic, starih okrog dvanajst let, in njihovo preizkuševalko hitrosti na šestdeset metrov v šuškavi trenerki, s črno piščalko v ustih in štoparico v roki. "Pripravljeni, pozor, zdaj!" Naenkrat zaslišim neko deklico kričati: "Učiteljica, učiteljica!" Prestrašeno stoji ob svoji sošolki, ki jo zvija nekakšen krč. Gleda jo in ne ve, kaj storiti. Ozira se k učiteljici in jo še naprej kliče. Učiteljica ne trzne. Medtem začne deklica v krču bruhati. Druga si obupano vrže roki na usta, se ozira zdaj k učiteljici, zdaj k sošolki. Teče k učiteljici in na ves glas kliče: "Učiteljica, Sara bruha, zelo bruha!" Učiteljica jo le ošine s pogledom, s piščalko v ustih in s testirnimi kartoni (me sploh ne zanima, kako se jim pravilno reče) v roki. Deklica vidi, da je učiteljici vseeno in da so pomembnejše stvari, kot mala bruhajoča učenka, na primer to, da ob pravem času konča uro in da pohvali najhitrejšo tekačico. Že odhajajo s prizorišča, učiteljica in trop deklic, tudi tista, ki je sošolki želela pomagati. Neodločno pogleduje proti Sari (ime je izmišljeno), obotavlja se, bi morala k njej, ki kot kupček nesreče še vedno čepi nad lastnim bruhanjem? Odloči se, da bo sledila tropu z učiteljico na čelu, če učiteljica Sare niti pogledala ni, potem tako že mora biti in verjetno je Sara sama kriva, da bruha, kaj pa je prej pojedla malico. Sploh pa bruhanje smrdi in sedaj tudi Sara smrdi in konec koncev Sara sploh ni njena najboljša prijateljica, ni ravno popularna, pa še debela je! Trop se oddaljuje, Sara počasi in s težavo vstane in mu sledi. Verjetno jo je sram. Da takole pred vsemi bruha, fuj. Hodim mimo vsega tega, z zevajočimi usti, nič ne morem, pa bi morala, obrniti bi morala voziček in učiteljici povedati par pikrih, jo vprašati, mar razume besedi "učiti", "vzgajati" in navsezadnje, mar razume besedo "človek"? Nič ne morem, samo naprej grem, zmajujem z glavo, groza me je. Bila sem mala nepopularna deklica, groza me je bilo telovadbe (ki se je ravno v tistih mojih osnovnošolskih časih preimenovala v "športno vzgojo", kot so se "tovarišice" preimenovale v "gospe učiteljice" in nikomur ni bilo jasno, zakaj). Krč strahu mi je zvil želodec vsakokrat, ko sem se v smrdljivi garderobi preoblačila v telovadna oblačila. Najhujša so bila preverjanja hitrosti. Nisem znala teči, nihče mi ni povedal, da se pri teku diha drugače, da je dihanje osnova. Tekla sem tako, kot je verjetno tekla Sara. Ne da bi dihala. Ne da bi se raztegnila. Po sili, kolikor gre, gre pa NIČ. Pod rebri me je vedno bolelo, nisem vedela, zakaj. Bila sem vedno zadnja, počasnela, debelajsa. Skok v daljino: nič. Skok v višino: nič. Plezanje: niti milimetra navzgor. Telovadbo sem imela skoraj manj uspešno. Vse ostalo pa pet. Razdiralna kombinacija. Nisem razumela telovadbe. Ali ni telovadba tudi smučanje, plavanje, drsanje - kar sem od nekdaj imela tako rada? Ne, telovadba je, da stečeš na pisk in t. i. "učitelj" v kartonček zapiše minute in sekunde. Temni oblaki se podijo po moji zavesti (da v podzavest raje ne dregnem, storepe strele bi švignile navzgor). Srečam prijateljico in ji opišem ravnokar videno, začenši skoraj opravičujoče: "Morda sem res preobčutljiva, ampak moram ti povedati, stiska me v želodcu kot pred dvajsetimi leti..." "Nič preobčutljiva! Saj imam tudi jaz travme od osnovnošolske telovadbe! Ne samo, da so nas žalili sošolci, učitelji so nas žalili in se nam smejali! Kar naprej sem si izmišljevala opravičila, kadar smo imeli testiranja! Ničesar nas niso naučili, evo, tule je drog, naredi veso v zgib in drži, dokler v rokah ne začutiš tolikšnepekočine, da ne moreš več!"Lepo, ne? SRAMOTA, bi rekel moj dedi. In pravim jaz. Pogledam svojega otroka, kako ga naj zaščitim pred "vzgojitelji" in "učitelji"? "Saj greš! Saj ne boš več tu!" Res. To je torej rešitev: pojdi, tisti, ki se pritožuješ. Mi pa bomo ohranili stari dobri status quo. PA SREČNO! *Vozičkanje: (iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: zadetkov ni bilo.) sprehajanje z vozičkom s ciljem ali brez njega. it_ix_r: L_l\. JIjX JU1\—FJU,JIJÏJJI. A-^-haM Pravi naslov za uspešno ■ Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 7 5. maja 2016 MED VAMI 7 Kdaj se bodo z liste selili v stanovanja? Mestna občina Velenje zgledno skrbi za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih občanov in veliko vlaga v stanovanjsko gradnjo -Potreb je vse več Milena Krstič - Planine Velenje - Mestna občina Velenje vlaga veliko finančnih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih občanov. Samo lani so skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije zagotovili 134 novih stanovanjskih enot, v zadnjih desetih letih skupaj preko 400. Trenutno imajo v lasti 903 stanovanja, od tega 863 neprofitnih, 13 bivalnih enot in 27 službenih stanovanj. Potrebe po stanovanjih pa so iz leta v leto višje. Sploh po stanovanjih za prosilce, ki glede na socialne razmere niso zavezan- pred dobrimi tremi leti. »»Z liste A smo v tem času vsem ponudili ustrezno stanovanje, nekateri ga iz različnih razlogov niso sprejeli, a takih ni bilo veliko, z liste B pa so stanovanja dobili in tudi sprejeli vsi prosilci.« Kdaj lahko ti, ki so na aktualni listi, pričakujejo, da se bodo selili v stanovanja, je težko napovedati. A kot pravi Blaženka Čujež, nekaj izpraznjenih stanovanj pa so z manjšimi vzdrževalnimi deli že uredili. Na ta stanovanja lahko računajo prosilci v kratkem. Kaj pa naprej? Kako bo s stanovanjsko gradnjo v Velenju v prihodnje? »Seveda si želimo, da bi nova stanovanja še gradili. A so omejitve. Na eni strani prostorske, na drugi finančne. Skupaj s stanovanjskim skladom iščemo > Mestna občina ima trenutno praznih 68 stanovanj. ci za plačilo lastne udeležbe. Na prednostni listi za dodelitev ne-profitnih stanovanj brez lastne udeležbe, tako imenovani listi A, ki je nastala po razpisu novembra lani, je kar 279 prosilcev, na listi B, s katere so prosilci glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo. pa je 24 prosilcev »Na razpis je prispelo 376 prošenj, od tega je bilo nekaj takšnih, ki niso ustrezale razpisnim pogojem,« pravi Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije na Mestni občini Velenje. Zadnji razpis je bil objavljen Blaženka Čujež in Alenka Rednjak pravita, da je zanju nekaj najlepšega videti srečo ljudi, ki so dobili stanovanje. ima Mestna občina Velenje trenutno praznih 68 stanovanj, od tega 40 v novem poslovno-sta-novanjskem objektu na Gorici, nekaj stanovanj še obnavljajo, možnosti in upamo, da bomo v naslednjih dveh letih spet gradili. Kakovost vina nad pričakovanji Šmarški vinogradniki imajo odlična vina - Največ zlatih doslej Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 11. aprila - Člani društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki so zagotavljali, da so potrgali kakovostno grozdje, zato so napovedovali zelo kakovostno vino v kleteh. Niso so zmotili. Njihove trditve so namreč na ocenjevanju vin letnika 2015 v dvorani Marof v Šmar-tnem ob Paki potrdili strokovnjaki s področja vinogradništva in vinarstva Kmetijskega zavoda Maribor. Ocenili so 96 vzorcev, od tega so jih 7 izločili. Med izločenimi so bila predvsem rdeča vina. Od 89 ocenjenih vzorcev jih je 59 prejelo zlato priznanje, kar pomeni, da so prejeli 18 točk in več. To je največ zlatih doslej. Povprečna ocena letnika je 18.10, po zagotovilih vinogradnikov je ta odlična. Najvišja povprečna ocena je bila doslej 18,16, a so bili med ocenjenimi vini tudi predikati oziroma vina pozne trgatve. »Lansko leto je bilo res glede vremena ugodno za vino- gradništvo, toda brez ustreznega kletarjenja takšne kakovosti vin ne bi dosegli,« še dodajajo. Vina ob bok najbolj priznanim vinorodnim območjem Predsednik ocenjevalne komisije Anton Vodovnik nam je dejal, da če ne bi ocenjevali kakovosti vin šmarških vinogradnikov, ki sodijo pod Vinorodno deželo Po-dravje, si ne bi niti predstavljali, da se ta lahko postavijo ob bok tistim iz najbolj priznanih vinorodnih okolišev. »Krasna so. Tukajšnji pridelovalci imajo jasen cilj, opravili so svoje v vinogradu in v kleti. Glede na njihovo prizadevnost in željo po izobraževanju smo pričakovali nadpovprečno kakovost, a so jo presegli. To ni pomembno samo zanje, ampak tudi za območje in uporabnike. V Sloveniji je pač takšna navada, da brez žlahtne kapljice ni pomembnega dogodka.« Najbolj kakovostna so - je dodal Vodovnik - bela vina, ki pre- vladujejo. Pri teh je tehnologija jasna in šmarški vinogradniki jo obvladajo. Pri rdečih je zaradi maceracije težav več. »Pri teh so še napake, a posamezni vzorci dokazujejo, da se da tudi pri rdečih doseči zlato medaljo,« je še povedal Anton Vodovnik. Najboljše ocene po sortah Zvrst bela: Anže Podgoršek (18,28); šipon: Zdravko Ramšak (18,20); zeleni silvanec: Danilo Pokleka (18.30); chardonnay: Jože Kugler (18,46); sivi pinot: Alojz Slemenšek (18,34); kerner: Stanko Gril (18,44); laški rizling: Drago Ring (18,34); rumeni muškat: Jože Kugler (18,42); trami-nec: Mojca Praprotnik (18,30); zvrst rdeča: Roman Lesjak (17,92); modra frankinja: Janko Kreft (18,26); zweigelt: Janko Kreft (18,10); modri pinot: Martin Pungartnik (18,30), portugalka: Avgust Reberšak (17,36). Izobraževanje za gospodarstvo Potrjena Strategija razvoja terciarnega izobraževanja Savinjsko-šaleške regije, ki predvideva nadgradnjo in razširitev obstoječih višje- in visokošolskih izobraževalnih oblik Mira Zakošek Kot smo že poročali, so dali velenjski svetnice in svetniki na aprilski seji zeleno luč razvoju terciarnega izobraževanja v Savinjsko-šaleški regiji, h kateremu pristopajo tudi ostale tukajšnje občine. Osnovni cilj tega projekta je, da nadgradijo obstoječe izobraževalne programe in jih čim bolj približajo potrebam tukajšnjega gospodarstva. To bodo udejanjali s pomočjo obstoječih izobraževalnih institucij, gospodarstva in slovenskih univerz. Računajo, da bodo tako v naslednjih letih oblikovali tiste nove specialistične višje- in visokošolske programe, ki jih razvojno tukajšnje okolje najbolj potrebuje. O tem smo se pogovarjali z doc. dr. Francem Žerdi-nom, ki je pripravil smernice tega razvoja. Program terciarnega izobraževanja je bil v svetu Mestne občine Velenje zelo pozitivno sprejet? »Glede na to, da pri tem projektu ves čas sodelujem, sem tega izjemno vesel, saj to pomeni, da bodo zdaj lahko stekle konkretne aktivnosti. Ne le da je bila strategija dobro sprejeta, o njej je bila konstruktivna razprava že na samih delovnih telesih. Že med nastajanjem tega dokumenta smo analizirali potrebe tukajšnjega gospodarstva in institucij, vse to pa bomo še nadgradili. Ob tem naj poudarim, da ne gre za ustanavljanje kakšne nove univerze v slovenskem prostoru, ampak za nadgradnjo obstoječih višje- in visokošolskih programov. Govorim o tem, kar naše gospodarstvo najbolj po- trebuje in tudi po tem najbolj povprašuje, to so denimo obratni inženirji.« Strategija seveda še ne predvideva konkretnih izobraževalnih programov, razmišljanj pa je že veliko? »Kot sem dejal, bo šlo za nadgradnjo šestih zelo kvalitetnih višjih strokovnih programov Šolskega centra in programov Fakultete za energetiko (na njej je možen študij od visokošolskega do doktorskega) in Visoke šole za varstvo okolja. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nobeden od teh programov ne izobražuje neza-posljivih diplomantov. Za-posljivost je celo 90-odsto-tna, na Visoki šoli za varstvo okolja 60-odstotna, vse to pa je veliko več, kot je trenutno slovensko povprečje. Na tem bomo torej gradili naprej. Naj pa poudarim, da imamo ob tem tudi vso ostalo potrebno infrastrukturo: študentski dom, strokovno knjižnico, objekte za prehranjevanje in druženje študentov, da o odličnih in vrhunsko opremljenih laboratorijih na Inštitutu za ekološke raziskave, Med-podjetniškem centru, Komunalnem podjetju in v gospodarstvu sploh ne govorim. Pa tudi strokovnega kadra, ki lahko sodeluje v tem izobraževalnem procesu, imamo dovolj.« Pri udejanjanju načrta pa se boste verjetno naslanjali tudi na slovenske univerze? »Sodelovali bomo z vsemi slovenskimi univerzami, zavodi za zaposlovanje, gospodarskimi zbornicami, andragoškim inštitutom in še kom, z vsemi, ki lahko kaj prispevajo k čim večji kakovosti načrtovanega izobraževanja. a Doc. dr. Franc Žerdin: »Sodelovali bomo z vsemi, ki nam lahko pomagajo.« Jutri otvoritev obnovljene Planike Topolšica - Jutri, 6. maja, ob 12. uri bo v Topolšici slovesnost, na kateri bodo predali svojemu namenu energetsko saniran objekt Planika tamkajšnje bolnišnice. Projekt je eden od mejnikov v blizu 100-letni zgodovini bolnišnice. Obnova je trajala tri leta in pol, ni potekala brez zapletov, saj je bilo potrebno poleg energetske sanacije obnoviti in posodobiti še marsikaj takega, česar v projektu niso mogli predvideti. Zaposleni so morali vložiti veliko truda, da so bolnikom na oddelkih in v ambulantah zmanjšali neprijetnosti zaradi izvajanja obnovitvenih del. Projekt je vreden preko 6 milijonov evrov, od tega so pridobili le 1,2 milijona evropskega denarja, ostalo je morala zagotoviti bolnišnica sama. Denar je zagotovila tudi z najetjem dolgoročnega kredita. Največ so z energetsko obnovo pridobili bolniki, v precejšnji meri so izboljšali delovne pogoje tudi zaposlenim. a tp Bolnišnica Topolšica Bolnišnica Topolšica je končno dobila prenovljene prostore. Zaključek obnove z energetsko sanacijo bomo obeležili s slovesnostjo, ki bo v petek, 6. maja 2016, ob 12. uri, pred bolnišnico. Prisrčno vabljeni! Kolektiv bolnišnice Topolšica Topolšica Hospital a a Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 8 8 POGOVOR 5. maja 2016 Najtežje je zastopati tistega, ki ti ne zaupa Odvetnica Alenka Sagmeister Ranzinger: »Pomembno je, da kot zagovornica poznam, kakšni dokazi obstajajo, ni pa mi treba vedeti vsega, kar za temi dokazi stoji.« Milena Krstič - Planine Dve leti bo, kar je Alenka Sagmeister Ranzinger, ena od velenjskih odvetnic, po dolgoletni in uspešni tožilski karieri odšla med odvetnike. »To je najlepši pravniški poklic. Vsaj zame. Izpolnjuje te in te poplača z zadovoljstvom stranke, ki si ji pomagal premagati težavo, iz katere se sama ni znala ali zmogla izkopati,« je rekla, ko sva se dobili v njeni pisarni. Ljudje znajo povedati drugače. Ko pri odvetniku primeš za kljuko, plačaš in njegova prizadevanja krepko preplačaš? »To je šala. O odvetnikih kroži veliko šal.« Včasih odvetniki poberejo veliko, včasih več, kot je vredno tisto, zaradi česar se tožarijo? »A je vedno od stranke odvisno, kaj od odvetnika želi, kaj pričakuje od postopka, ki ga sproži oziroma v katerem se znajde. Odvetniške storitve so vnaprej predvidljive. Ve se, koliko stane naše delo. O tem stranke opozorimo v naprej. Nekaterim gre za moralno zadoščenje, za iskanje pravice. So stvari, ki se v denarju ne dajo ovrednotiti. Za koga pa so lahko veliko vredne in je zanje pripravljen tudi veliko plačati.« Včasih po neumnosti, včasih iz trme, včasih tudi iz nevednosti... »Spomnim se primera. Žena je tožila moža na razvezo zakonske zveze. Tožbo je dobila, kot je to običajno v takih primerih. Bivši mož ji je bil dolžan poravnati sodne stroške. Ker jih sam nikakor ni hotel plačati, dobro pa bi bilo, če bi vedel, da jih je treba poravnati čim prej, je zdaj že bivša žena njihovo poplačilo terjala v izvršbi. Tako so se prvotnim stroškom pridružili še stroški nekaj neuspelih izvršb, nazadnje pa je iz prvotnega dolga in obresti skupaj s stroški izvršb nastal tak dolg, da so gospodu zaru-bili hišo in jo prodali na dražbi.« Tarife pa so enotne? Kdo jih določa? »Obstaja odvetniška tarifa. V skladu s to tarifo so možni raz- > lični načini obračunavanja odvetniških storitev. Denimo vrednotenje odvetniške storitve s točkami. Uradna vrednost točke je določena, odvetnik pa ima pravico določiti tudi svojo vrednost točke, seveda v dogovoru s stranko. Možno je, da se odvetnik s stranko dogovori za plačilo po porabljenem času, pa tudi, da se dogovorita za plačilo v odstotkih glede na uspeh zadeve. To se dogaja zlasti pri odškodninskih zahtevkih.« V dobi neštetih kriminalističnih preiskav odvetniki kar dobro služijo. »Pri tem pa se motite. V kriminalistične preiskave odvetniki nismo vključeni. V kriminalistični preiskavi je osumljenec, ki za preiskavo običajno izve na zaslišanju pred policijo oziroma pri hišni preiskavi, sam objekt preiskave v njej nima aktivne vloge. Tako da je v tej fazi postopka dela za odvetnike bolj malo.« Ga je pa pozneje običajno toliko več. Eni so z njimi postali prepoznavni. Slavni. Bom najel tega in tega odvetnika, je včasih slišati koga, kot da je medijska prepoznavnost odvetnika porok za uspeh. »Nekateri odvetniki so medijsko res bolj izpostavljeni. Sama opažam, da so to bolj moški kolegi. Zakaj, se včasih tudi sama sprašujem. Največji porok za uspeh zadeve je, da si odvetnik in stranka med seboj zaupata, da ima odvetnik veliko predznanja, da je izkušen in čim bolj angažiran.« Vseeno pa tudi pri odvetnikih za stranke ni vse plačljivo. Brezplačna pravna pomoč v kazenskih zadevah za obdolženca? Če »Kazenski postopek je kot igra šaha. Tožilec začne z belimi figurami, obramba nadaljuje s črnimi.« si obdolženec ne vzame zagovornika, mu ga postavi sodišče. Odvetnik je potem zagovornik po uradni dolžnosti. Pa obtoženega zagovarja z istim žarom, kot bi ga, če bi bil za svojo storitev plačan neposredno od njega? Predvsem pa - kako se odvetni- ki po uradni dolžnosti izbirajo? »Institut zagovornika po uradni dolžnosti je predviden v Zakonu o kazenskem postopku in ni predviden za vse kazenske zadeve. Zagovornika mora imeti denimo obdolženec v primeru pripora, vložene obtožnice za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen osem let in več zapora, ter še v nekaterih dru- sti v določenem trenutku v resnici zgodilo. Na sodišču se presojajo dokazi, ki jih je zbrala policija oziroma tožilstvo, in dokazi, ki jih predloži obramba. Sodišče odloča samo o tem, kajti dokazi dokazujejo oziroma izpodbijajo. Pomembno je, da kot zagovornica vem, kakšni dokazi obstajajo, ni pa mi treba vedeti vsega, kar je za temi dokazi.« gih primerih, recimo če je obdolženec slep, gluh ... Pri okrožnih sodiščih obstaja seznam odvetnikov, ki so pripravljeni delati po uradni dolžnosti. Sodišče jih izbere po vrstnem redu. Prepričana sem, da vsi zagovorniki, ki so na tej listi, svoje delo opravljajo z enakim žarom, kot bi ga, če bi jih angažirala stranka sama.« Stranke morajo biti najbrž do odvetnika odkrite. »Prav o tem, kako je s to odkritostjo, sva imela s prijateljem pred časom debato. Če bo to bral, se bo verjetno prepoznal. Zagovarjal je tezo, da mora zagovornik poznati vso resnico v zvezi z dogodkom, to je s kaznivim dejanjem, ki ga je stranka obdolžena. Moja izkušnja je, da ni tako. Pred sodiščem se v kazenskih zadevah ne ugotavlja, kaj se je v preteklo- Okrogla miza o ravnanju z odpadki Pobuda SMC za evropsko iniciativo brez odpadkov Mira Zakošek Svetniška skupina SMC in Mestna občina Velenje pripravljata 10. maja ob 17. uri v veliki dvorani vile Biance okroglo mizo z naslovom Ravnanje z odpadki v Šaleški dolini in Zero Waste. Svetniška skupina SMC namreč podaja pobudo, da se Mestna občina Velenje pridruži evropski iniciativi Zero Waste - brez odpadkov. "Zero Waste" oziroma "Brez odpadkov" je gibanje, ki premika družbene procese k zmanjševanju nastajanja odpadkov, preprečevanju njihovega odlaganja in sežiga. V Sloveniji se je temu nacionalnemu projektu pridružilo že 6 občin, med drugim tudi Ljubljana, ki je s tem postala prva evropska prestolnica na poti k Zero Waste. »Na okrogli mizi 10. maja bomo skupaj z vsemi akterji, ki delujejo na področju ravnanja z odpadki, iskali rešitve, reševali težave in odgovarjali na vprašanja o priključitvi Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj h gibanju Zero Waste. Govorili bomo o tem, kaj "Zero Waste" je, pregledali stanje v ravnanju z odpadki v Šaleški dolini in na nacionalni ravni ter odgovorili na morebitna vprašanja občanov. Poiskati želimo smernice strategije ravnanja z odpadki v lokalni skupnosti v prihodnosti«, pravi predsednica tukajšnjega odbora SMC in podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar. Pri iskanju odgovorov jim bodo pomagali izvajalci zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v Velenju, predstavniki Mestne občine Velenje in društvo Ekologi brez meja, ki v Sloveniji vodi projekt Zero Waste. Strategijo ravnanja z odpadki v Sloveniji bodo predstavili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, občina Vrhnika pa bo kot najuspešnejša občina v doseganju okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadki predstavila svoje izkušnje. Svoje poglede in načrte bodo predstavili tudi predstavniki regijskega centra za ravnaje z odpadki RCERO Celje, praktične Breda Kolar: »Želimo si, da se tudi občini Velenje in Šoštanj pridružita evropskemu gibanju brez odpadkov.« izkušnje pri obdelavi komunalnih odpadkov v gospodinjstvih pa nam bo predstavila družba Plastika Skaza." > Alenka Sagmeister Ranzinger: »Odločitev o tem, ali je nekdo storil kaznivo dejanje ali ne, ali bo na koncu obsojen ali ne, je proces, ki gre skozi več sit.« Včasih je za odvetnika težje, če pozna vse. »Kot odvetnik slišiš veliko zgodb. Nekatere so zelo čustvene, boleče, nekatere so tudi smešne. Poznavanje vse resnice, vsakega detajla je predvsem velik balast in nepotrebno breme. Zagovornik je pragmatičen človek, ki ima pred seboj en sam cilj, učinkovito obrambo. Kazenski postopek je, če zelo poenostavim, kot igra šaha. Tožilec začne z belimi figurami, obramba nadaljuje s črnimi. Do "zmage" se pride po nekem vnaprej predpisanem postopku. Obvelja le tista sodba, do katere je prišlo z upoštevanjem pravil postopka. Če se nasprotna stran, policija in tožilstvo tega postopka ne držita, to ni krivda zagovornika. Lahko da na koncu v očeh javno- sti odvetnik izpade kot negativec, ampak policija in tožilstvo se morata držati predpisanih pravil postopka. Če se jih ne, obramba to izkoristi in prav je, da izkoristi.« Med ljudmi gre pa to drugače. Iz aviona se vidi, da je nekdo kriv, potem pa se zaradi vejice, ki ni na pravem mestu, zadeva obrne. »Iz aviona se nikoli ne vidi, ali je nekdo kriv ali ni kriv. Nihče ne more za nazaj do popolnosti ugotoviti, kaj se je v nekem trenutku v preteklosti zgodilo. Mi zgolj presojamo dokaze. Tako, kot sem rekla prej. Odločitev o tem, ali je nekdo storil kaznivo dejanje ali ne, ali bo na koncu obsojen ali ne, je proces, ki gre skozi več sit. Prvo sito je, da tožilec historični dogodek opiše tako, da so z opisom zajeti vsi znaki kaznivega dejanja. Sam opis dejanja mora imeti vse znake kaznivega dejanja. Drugo sito je, ali za tak opis dogodka za to kaznivo dejanje obstajajo dokazi, torej ali so vse trditve tožilca pokrite z dokazi. Tretje sito pa je, ali so ti dokazi pridobljeni zakonito. Če zadeva ne gre skozi vsa tri sita, če je kje kaj ostalo na cedilu, potem seveda sledi oprostilna sodba.« Vse to drži, ampak tisto »tresla se je gora, rodila se je miš,« gre v javnosti težko skozi. »To famo ustvarjajo mediji in policija s svojimi famoznimi tiskovnimi konferencami po zaključku policijske preiskave, ko je videti, da je vsem jasno, kako je nekdo hudo kriv. Policija pa predstavi samo svojo plat resnica, osumljenec do takrat sploh ni imel možnosti dokazati v svojo obrambo. Novinarji nas kdaj vprašajo za komentar, mi pa niti ne poznamo vsebine kazenske ovadbe. Če v taki zadevi nazadnje pride do ustavitve postopka ali do oprostilne sodbe, ljudje ne razumejo, kaj se je zgodilo. Nič ni šlo narobe, le obramba je nekje vmes končno le dobila besedo.« Veliko zadev ni nikoli pripeljanih do konca. Občutek je, da se državni organi, policija in tožilstvo zelo radi ukvarjajo s tako imenovanimi z bagatelnimi kaznivimi dejanji, medtem ko za zelo kompleksna, predvsem tista s področja gospodarskega kriminala, zmanjka časa ali pa pravih kadrov. »Moj bivši tožilski kolega, ki ga zelo cenim - Jože Kozina -je nekoč rekel, da je obravnava kompleksnih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala tako zahtevna in obsežna, da kriminalistov in tožilcev, ki se s tem ukvarjajo, za ves trud in vse delo država ne more primerno plačati. Angažiranost teh ljudi je odvisna od njih samih, od tega, ali imajo v sebi potrebno tisto energijo in interes, da stvari raziščejo in pripeljejo do konca, kot je treba. Sama kot zagovornica velikokrat opažam velike pomanjkljivosti že v opisu kaznivih dejanj. Se je že zgodilo, da je bil kdo v takem primeru tudi priprt, čeprav je obramba že od vsega začetka opozarjala, da za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Čez mesec ali dva pa je na vrhovnem sodišču, kjer odločajo hladne glave, zadeva padla prav iz tega razloga, na katerega je obramba opozarjala »Čas je vedno obdolžencu v korist.« že ves čas. Zakaj tega niso naredili sodniki na nižjih inštancah? To je zelo tehtno vprašanje.« Velikokrat padejo tudi zato, ker postopki tako dolgo trajajo. »Čas je vedno obdolžencu v korist.« Na koncu pa vse to poravnamo davkoplačevalci. Tudi stvari, ki so smešne. Recimo, da nekdo v trgovini poje žemljico ali vzame s police čokolado, vredno 1,29 evra, zadevo pa obravnava policija. Ni to narobe svet? »Koliko se bodo s tem ukvarjali, je v pristojnosti policije in tožilstva. Čokolade v trgovini ne smeš vzeti, če je ne plačaš.« Imate kdaj pomisleke, ali zastopati nekoga ali ga ne zastopati? »Najtežje je zastopati tistega, pri katerem vidiš, da ti ne zaupa, da ni prepričan, da si zanj najboljši.« Rečete kdaj komu, da je zadeva taka, da bi jo bilo bolje prespati ali rešiti kako drugače kot najeti odvetnika in tožiti? »Definitivno. Pa nisem edina.« Glede na to, da se pogovarjava v času praznika dela, je treba o eni zadevi reči vsaj besedo ali dve. Kazniva dejanja, povezana s kršitvami pravic delavcev, so v porastu, ugotavljajo sodišča. Kaj pa odvetniki? »Enako. Najbolj pogosto obravnavano kaznivo dejanje je kršitev temeljnih pravic delavcev, to je denimo, kadar delodajalec delavcem ne izplačuje plače, ne omogoča izrabe dopusta v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami, ne plačuje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, pa tudi šikaniranje na delovnem mestu, pogovorno mobing.« Šikaniranje je novejše kaznivo dejanje, ki varuje delavčevo pravico do osebnega dostojanstva in njegove varnosti na delovnem mestu. Opredeljeno je v zakonu o delovnih razmerjih, kot kaznivo dejanje pa v Kazenskem zakoniku. Kako se najpogosteje odraža? »Naj opišem pogosto slišano zgodbo. Nekdo je do pred kratkim dobro opravljal svoje delo, bil vključen v pomembne odločitve, potem pa naenkrat ni več vabljen na sestanke, šef ga na hodniku ne pozdravi več, ne dobiva več pomembnejših delovnih nalog, samo fotokopira še, tudi sodelavci so se začela odvračati od njega ...«. Ampak to je najbrž težko dokazovati. »Najlažje dokazljiva oblika mobinga je, ko se nekdo na nekoga zdira s prostaškimi izrazi. Drugače pa je, ko delavec ravnanje nadrejenega ali sodelavca subjektivno dojema kot šikaniranje, objektivno pa tako ravnanje ni prepovedano. Recimo: za slabo opravljeno delo pač ne dobiš pohvale, razumljivo je, da prejmeš kritiko in razumljivo je tudi, da se ob kritiki ne počutiš dobro.« Delavci se za tožbe proti delodajalcem največkrat odločijo šele takrat, ko izgubijo delo. »To drži. Zlasti je tako v primerih mobinga. K odvetniku pridejo potem, ko jim pogodba o zaposlitvi preneha, in takrat prinesejo s seboj vse, kar se jim je na delovnem mestu dogajalo zadnje mesece pred odpovedjo.« ■ ■ Naš čas, 19. 5. 2016, barve: CM K, stran 13 19. maja 2016 KULTURA 9 Riše slike v naravi Akademska slikarka Alja Krofl ustvarja projektno - K sodelovanju povabi tudi prijatelje - Njene razstave so tudi zato mistične Bojana Špegel Velenje, 25. aprila - Alja Krofl je Velenjčanka, ki jo je življenjska pot po končanem študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zanesla v Maribor. Pred kratkim se je preselila nazaj v Velenje, kjer je bila po svoje prisotna vsa leta. Tudi z razstavami in sodelovanjem v festivalskih dogodkih čez poletje. A sedaj bo še bolj. To je dokazala tudi s prav posebno inštalacijo labirinta iz naravnih materialov, ki jo je skupaj s prijatelji postavila ob dnevu Zemlje v velenjskem Sončnem parku. Pred sedmimi leti je uradno postala akademska slikarka. »Takrat se mi je zdelo, da še ni čas, da bi živela in ustvarjala v Velenju. Zato sem šla v Maribor, kjer sem spoznala veliko zanimivih ljudi. Priključila sem se zavodu Mars Maribor, v katerem orga- nizirajo različne ustvarjalne delavnice in festivale. Ustvarjamo scene za različne kulturne dogodke, organiziramo festivale in različne kulturne prireditve. Nabrala sem si veliko izkušenj, ki jih bom, upam, sedaj lahko prenesla tudi v svoje mesto,« nam je povedala, ko sta s prijateljico Saro Vučkovic dodajali še zadnje detajle v res zanimiv labirint. Lani avgusta je na Velenjskem gradu postavila razstavo, ki je bila del njenega projekta »edina prebivalka svojega plemena«. Tudi k temu projektu je povabila različne umetnike, da so skupaj ustvarjali in izvedli glasbeno-ple-sni obred. »Ta je bil uvod, ki se je navezoval na postavitev razstave. V njej sem prepletla sanje, mite, plemenska ljudstva, življenje z naravo.« Vse to je nadaljevala s projektom labirinta, ki je po svoje nadaljevanje lanske zgodbe. Tudi tokrat je zvečer skupaj s prijatelji izvedla glasbeno-ple-sni obred, ki so se mu pridružili tudi obiskovalci dogodka. Bilo je ne le lepo, bilo je čarobno. »To ni prvi labirint, ki sem ga postavila, saj gre za starodavne simbole, ki me že od nekdaj navdušujejo. Zame so na neki način poti življenja; vsak posameznik v labirintu doživi, kar sam hoče in kar si sam dovoli. Tako je tudi v življenju, kajne? Že v prejšnjih projektih sem jih postavljala, a takega, kot je ta v Sončnem parku, še nikoli. Tudi zato, ker sem ga posvetila svetovnemu dnevu Zemlje. Moji zadnji projekti nastajajo spontano, ideje se dodajajo sproti, pomembno je, da začutiš, kaj sodi zraven. Ti projekti se gradijo »sproti«. Potem povabim obiskovalce, da se sprehodijo po postavitvi in si tudi sami pričarajo, kar si želijo.« Doda še, da jo vedno bolj »vleče« k naravi in naravnim materialom, zato je to, Alja Krofl med spletom vej, ki jih je ustvarila v naravnem labirintu. Narava ji zadnje čase pomeni največji umetniški navdih. kar ustvarja, zanjo »slika v naravi«. Zelo vesela je bila, ker so njeno idejo podprli na MZPM Velenje in MO Velenje, ob čemer nam je povedala, da je zelo vesela, ker je Velenje tako naklonjeno kulturi. »Redka so mesta, kjer bi bili takoj pripravljeni prisluhniti idejam umetnikov in jih tudi takoj podpreti. Res sem vesela.« Kot je vesela tudi, da prihajajo toplejši meseci v letu, ko bo lahko ustvarila še več slik v naravi. Sodelovala bo na kar nekaj poletnih festivalih, na katerih bo skupaj s prijatelji ustvarjala umetniške intervencije. »Sodelujem tudi z društvom Venera. Z njim bomo tudi letos sodelovali na Pikinem festivalu in zagotovo še na kakšnem drugem.« Pred kratkim je pomagala izdelati sceno za muzikal Žaba Greta, še vedno vodi različne ustvarjalne delavnice, najraje pa ustvarja na domačem vrtu. »Tam je res najbolje ustvarjati. Priznam, da sem se po vrnitvi v Velenje kar bala, kako bo. Začetek je bil težak, sedaj pa se skupaj z naravo prebuja tudi življenje in novi umetniški projekti.« Zato je veliko bolj optimistična, sploh, ker se dobro zaveda, da časi samozaposlenim v kulturi niso najbolj naklonjeni. ■ Gostovanje Pihalnega orkestra Stuttgart - Pihalni orkester velenjske glasbene šole je z velikim veseljem sprejel povabilo g. Alexandra Beera za povezovanje in skupni koncert šolskih orkestrov iz Velenja in Stuttgarta. Tako je v Stuttgart v petek, 22. aprila, odpotovalo 46 članov in članic orkestra, skupaj s sedmimi spremljevalci. Na poti so si ogledali Salzburg in rojstno hišo skladatelja Wolfganga Ama-deusa Mozarta. V soboto dopoldan si je orkester najprej ogledal znameniti muzej "Mercedes Pihalni orkester Glasbene šole Velenje na koncertu v Mozartovi dvorani stuttgartskega kulturnega centra Benz" in se popoldne odpravil v stuttgartsko koncertno dvorano Liederhalle, ki sprejme 762 obi- skovalcev. Na koncertu, ki je bil v soboto, 23. aprila, se je najprej predstavil Tolkalni ansambel iz Stuttgarta, nato njihov pihalni orkester, po premoru pa še Pihalni orkester glasbene šole Frana Korana Ko-željskega Velenje s solistom Lukom Zapuškom na evfoniju. Po besedah dirigenta Janeza Marina je orkester izvedel sijajen koncert in bil nagrajen z ogromnim aplavzom. Za orkester, ki ga sestavljajo najboljši učenci in dijaki oddelka za pihala, trobila in tolkala, in njegove spremljevalce je bil koncert v takšni dvorani enkratna izkušnja in priznanje njihovemu dosedanjemu delu in trudu. Potovanje so zaključili v nedeljo z obiskom adrenalinskega parka Tripsdrill, kjer so se otroci in njihovi profesorji zasluženo sprostili. Urška Šramel Vučina EKONOMSKI MIGRANTI DRUŽINA HLEBANJA v Vabimo vas na ogled multimedijske razstave DRUŽINA HLEBANJA, ki bo v mesecu maju v Mestni knjižnici Velenje. | p J Razstava in dokumentarni film Družina Hlebanja predstavljata družino iz Sao Paola, ki je bila vseskozi ob uspešni podjetniški poti vez med staro in novo domovino, ter gonilna sila kulturnega življenja slovenskih priseljencev v Braziliji. Razstavo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. VTV STUDIO, Knjižnica Velenje 26. DMK je pred vrati Velenje - Šaleški študenti in druga mladina se še pripravljajo na 26. festival Dnevi mladih in kulture, ki se bo letos začel 12. maja. Že ta teden se bo začelo predfestivalsko dogajanje. V petek, 6. maja, se ob 21. uri v MAX Klubu obeta zajeten paket svežih elektronskih ritmov v balkanski navezi mladega producenta in DJ-a Adnana Jukubovica. Dan kasneje pa bo ob 21. uri v klubu eMCe placu potekal uradni Me-taldays warm up. Šaleška mladina z društvom Železni aktivizem na čelu pripravlja dogodek Mo-sh till you drop, ko bodo nastopili bendi Nadimač, Vulvathro-ne, Dethrone the Corrupted in Morywa. • tf Nekoliko manjši obisk Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je tudi letos zaznamoval svetovni dan knjige z Bukvarni-co. Na njej so lahko občani knjige oddali ali jih zamenjali. Obisk na letošnji prireditvi, ki je potekala šest dni, ni bil takšen kot na preteklih dveh. Na lanski je sodelovalo slabih 60 občanov, prinesli so blizu 300 knjig, približno 80 so si jih tudi izmenjali. Letošnje pa se je udeležilo polovico manj ljudi, zbrali pa so blizu 150 knjig. Tudi letošnja Bukvarnica bo dobrodelna. Knjige, ki so ostale, bo Mladinski center podaril Bolnišnici Topolšica in Pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. ■ tp Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA Trudili se bodo za bralce Obisk knjižnic po vsej Sloveniji upada - Knjižnica Velenje v tekmi s sodobnimi tehnologijami - Še letos stalna razstava prvih beril Marjana Marinška? 5. maja 2016 Bojana Špegel Velenje, 21. aprila - Vlado Vrbič je pred kratkim nastopil nov petletni mandat direktorja Knjižnice Velenje. V vrhu velenjske kulture je že 28 let, do 13. aprila 1988, tako da mu pravkar menjujejo 14 ministra oz. ministrico. Njegovi cilji za novo obdobje vodenja javnega zavoda, ki ima enoti tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, so identični strateškim ciljem, ki jih je javni zavod sprejel lani. Zanimalo nas je, kakšni so. »Želimo posodobiti mestno knjižnico v Velenju in jo napolniti z vsebinami, ki bodo tekmovale s sodobnimi tehnologijami, internetom, « izvemo v uvodu. Lani so že uredili nov domoznanski oddelek, letos pa so povsem preuredili oddelek za odrasle. Uredili so tudi mladinsko sobo, ki je doslej niso imeli. Tri četrt prostora velenjske mestne knjižnice je tako že preurejene, načrti za prenovo preostanka so že jasni. »V kratkem se nam obeta nakup zbirke Marjana Marinška Prvo berilo. Če bo tudi denar, bi radi letos do konca leta uredili kotiček s stalno razstavo prvih beril. To je po mojem tudi dolžnost Velenja, da se našemu nekdanjemu sodelavcu oddolžimo za njegovo delo v kulturi in zbirateljstvu,« je dodal Vrbič. Sicer pa v knjižnici teče kar nekaj stalnih projektov. Naš sogovornik pojasni: »Pri nas je zelo pomembno domoznanstvo. Šaleški biografski leksikon stalno dopolnjujemo, več pa bi radi naredili tudi za knjigo. Ker ni več Kulturnice, si želimo pripravljati več predstavitev novih knjig in njihovih avtorjev,« izvemo. Kot tudi, da je žal sredstev za nabavo knjig vedno manj, statistike pa kažejo, da v Vlado Vrbič: »Zavedamo se, da moramo pripravljati več dogodkov, ki privabljajo ljudi v knjižnice.« zadnjih 5 letih obisk knjižnic upada, kar ni dobra kombinacija. »Tudi pri nas je tako, zato se zavedamo, da se bomo morali več ukvarjati z dejavnostmi, ki pritegnejo ljudi v knjižnice.« Želijo si tudi, da vseslovenski sistem Biblos ponudi še več e-knjig. Trenutno je v sistemu 400 naslovov. Med člani velenjske knjižnice je 300 takih, ki so e-knjige že vzeli za svoje, a tu še pričakujejo porast izposoje. Še vedno pa se bodo trudili, da bodo bralcem čim prej ponudili nove naslove, a žal bo izvodov manj, kot bi želeli. Veseli so tudi, ker bodo kmalu izdali knjižico Velenjske zgodbe, ki jo je ustvaril prvi ravnatelj velenjske gimnazije Bojan Glavač. »Gre za še eno domoznansko pomembno delo,« je prepričan Vrbič. Število prireditev raste Knjižnica Velenje letno pripravi okoli 500 različnih dogodkov, od tega 400 v Velenju. »Zavedamo se, da društev, posameznikov in organizacij, ki si želijo v naših prostorih predstaviti svojo dejavnost, ne moremo odklanjati. To je povezano tudi z našimi kadrovskimi zmožnostmi. V srednjeročni plan smo kot edino načrtovano zaposlitev umestili organizatorja kulturnih prireditev, ker trenutno ob svojem rednem delu to področje dela težko zmoremo,« še izvemo. V prihodnjih letih računajo, da bodo izvedli tudi avtomatizacijo delovnega procesa v knjižnici, s čimer bi lahko prerazporedili zaposlene na nove projekte, ki bodo zagotovo usmerjeni tudi v prilagajanje novih navad bralcev, ki jih spodbujajo nove tehnologije. »Imam ekstremno bujno domišljijo« Vizualni umetnik Miha Cojhter je priložnost videl v predajanju znanja - V Velenju vodi različne ustvarjalne in izobraževalne delavnice - Na brezplačnih delavnicah v Galeriji povezujejo tehnologijo z umetnostjo Tina Felicijan V Linzu je dokončal študij prostora in dizajna in magistriral iz računalniških znanosti, ob tem pa izvedel številne projekte in postavljal razstave tako po Sloveniji kot v tujini. Med študijem se je naučil uporabe računalniških tehniških programov, spoznal oblikovanje gline, kovine, kamna, se izuril v prepoznavanju idej, iskanju materiala za ustvarjanje in sponzorjev, samopromo-ciji in iskanju naročnikov. Študij- »V Velenju predvsem manjka povezanosti, denimo, da bi se umetnost združevala s kakim inštitutom, da kaka podjetja sodelujejo z mladimi umetniki.« ski program je bil namreč zastavljen tako, da so se študenti naučili izvesti vse korake projekta - od načrta do prodaje. »Večina ljudi ne ustvarja, ker se prestrašijo, kako bodo kaj naredili, navadno, ker nimajo denarja. Nas pa so naučili, da si vizualizira-mo ideje in postopoma pridemo do rešitve,« pravi Miha Cojhter. Zdaj vodi izobraževanja iz 3D risanja, dizajna in vizualizacije. Sicer živi v Avstriji, a se je vrnil službovat v Velenje, kjer želi z izobraževanjem in delom pridobljeno znanje pretopiti v izobraževanje otrok o znanosti in umetnosti, da dobijo občutek, kaj vse je možno ustvariti s kombinacijo obojega. Nazaj, od koder je prišel Velenjčan je v preteklosti že sodeloval z ljudsko univerzo, Galerijo Velenje, zdaj pa tudi z Društvom šaleških likovnikov, Zve- animacije za osnovne šole, mul-timedije za srednje, dizajna in 3D risanja z računalniškimi programi, idej pa mu ne zmanjkuje. Velenje mu je bilo vedno všeč in se je rad vračal, saj se tu kljub obilici dela počuti kot na počitnicah. »Mesto je v zadnjem času prebivalcem dalo ekstremno veliko možnosti za izobraževanje, prostočasno udejstvovanje,« je opazil, zdaj pa izziv vidi v privabljanju ljudi k aktivnostim. Miha Cojhter je veliko potoval in videl veliko stvari, ki so mu dale ideje. Te ves čas beleži v zvezek, saj mu vsaka lahko pride prav. zo prijateljev mladine in še kom. Pripravlja prostorske projekte izdelovanja raznih reči iz odpadnih materialov, denimo kipe iz odpadnega materiala iz Gorenja, s šaleškimi likovniki pa reciklirajo papir za govoreče kipe. Vodi tudi izobraževanja na področju »Ko povem, da delam v Velenju, se vsi začudijo, češ, če si pa delal v tujini, zakaj se vračaš, če pa vsi gredo iz Slovenije. Meni pa se zdi, da se Slovenija, Velenje razvija, a znanje, ki je po tujini že razširjeno, zaostaja. Zato sem videl priložnost v podaja- nju znanja in pristopov, ki so vse bolj uveljavljeni, da bi lahko Velenje čez čas postalo neko interaktivno medijsko središče tudi za ostale dele Slovenije.« Namen je začeti izobraževati že v vrtcih in ga izvajati vse do študija, ozave-ščati pa tudi starejše. Več ko bo tega, bolj bodo ljudje zavedni in »Če želite biti kot umetniki uspešni, si ne smete postavljati meja, ne ustvarjajte si pritiska, bodite komunikativni in delavni.« spoznavali nove možnosti tehnologije in umetniških praks. Umetnost s tehnologijo Matematika se uporablja v novih tehnologijah, a prav tako osnove risanja temeljijo na matematični formuli, pravi Miha. »Kombinacija različnih znanosti - fizike, kemije - je bila v umetnosti od nekdaj prisotna, a je v interaktivni umetnosti prišla bolj do izraza.« Tako se umetnost in računalniške tehnologije ne križajo le v glasbi, tudi v vizualnih umetnostih. Miha Cojhter pa vidi priložnost tudi v izobraževanju o tehnologiji in znanosti skozi umetnost. ALTIERHATOR Literarni Tekoči trak Matjaž Šalej Lokalno literarno ustvarjanje in poustvarjanje v Šaleški dolini zadnja leta pridobiva ne samo prepoznavnost v državnem merilu, temveč tudi kvaliteto v literarnem značaju. Vzrok zato je prav gotovo prepoznavnost literarnega srečanja Lirikonfest z vsemi dogodki, kot tudi kvalitetno ustvarjanje literarnega društva Hotenja in literarni presežki nekaterih njegovih avtorjev. Zadnje desetletje se je pod društvenim vodstvom uveljavilo, še posebej z izdajo jubilejne antologije - 25 Hotenj. Zbral in uredil jih je Zoran Pevec, ki je lokalnemu literarnemu ustvarjanju z izborom podal tudi nekakšen pogled od zunaj, hkrati pa je veljavo in težo literarnim »pisavam« prineslo nekaj literarnih nagrad in nominacij hoten-jevcev. V prvi vrsti je treba izpostaviti mladega »Uršljana« Iztoka Vrenčurja, prejemnika velike nagrade za mlade pesnike in pisatelje ustvarjalce pred nekaj leti. Tudi Rezmanova nagrada fabula pred leti za kratko prozo Skok iz kože in njegova letošnja nominacija (in finalni izbor) za nagrado slovensko kritiško sito za najboljšo knjigo minulega leta po mnenju slovenskih literarnih kritikov za roman Tekoči trak so nedvomen pokazatelj uspešnosti. Rezmanov roman Tekoči trak je bil v »kritiškem situ« edini roman zaključnega izbora petih raznorodnih literarnih izdaj, od pesmi, preko kratke proze do romana. Še bolj odmeva nominacija med deset del za letošnjo nagrado kresnik, čeprav ima »kritiško sito« posebno in zelo veliko (morda še večjo) težo. Pomembno pri Rezmanovem ustvarjanju je tudi to, da se je lokalnemu ustvarjalcu težje prebiti iz periferije doline šentflorjanske, kot če bi bil vpet v literarno dogajanje v prestolnici. Tekoči trak nekako zaokroža Rezmanovo prozno ustvarjanje zadnjih nekaj let in zaključuje socialno delavsko trilogijo del Skok iz kože in Zahod jame. Aktualizira jo s tranzicijsko zgodbo mladine ter gospodarske in socialne neoliberalne krize slovenske sodobnosti. Stilsko je roman zaokrožen, dostopen širokemu krogu bralcev, realističen, učinek pri bralcu pa doseže s fragmentirano fabulo, ki se ciklično zaokroži v zgodbo. Tema je lahko realen odsev sedanjosti delavskega mesta in hkrati nekakšna zgodovinska re-miniscenca vzpostavljanja odnosov v postsocialističnem mestu. Avtorsko pisanje prepleta tako nujnost pričevanja dogodkov kot fikcijo realnosti. Narativnost je podkrepljena s stiliziranim lokalnim jezikom, tako mladih kot delavcev - priseljencev, ki odsevajo posebnosti okolja oz. socialno lingvistično okolje, s katerim se bralec z lahkoto identificira, hkrati pa drugim bralcem odstira urbani lokalni dialekt. Imam občutek, da smo z Rezmanovim Tekočim trakom dobili svoje (lokalne) Čefurje raus, le da bi jih lahko v parafrazi Vojno-vicevega naslova imenoval (kot je dejal avtor) Čefurji herein - če-rav glavni junak in osrednji lik romana sploh ni »čefur«, za razliko od Vojnovičevega nagrajenega bestselerja. V primerjavi s »Čefurji« pa ima naše domače literarno delo ob vseh literarnih vrednotah poudarjeno socialnozgodovinsko noto z lokalno političnim pridihom socialne zgodovine nekega mesta. Prav ta socialna zgodovina na trenutke celo prevladuje nad osebnimi zgodbami - kakorkoli trpke (ali tragične) so lahko v takšnem delu. Najbolj bi lahko bili veseli, če bi Tekoči trak doživel ustrezno širšo prepoznavnost v lokalnem okolju, pa se mi zdi, da vem, zakaj ne odmeva tako, kot bi si zaslužilo. Tudi zato, ker precej neposredno (kot zna samo avtor) in literarno pove to tako, kot misli. In to tako, da se kdo najde v »narekovaju« v zgodbi, čeprav se mu v literarnem delu ne bi bilo potrebno niti iskati. Je pa RAVNO ZATO to svojevrsten dokaz, da je roman socialno izjemno aktualen, literarna stroka pa mu priznava tudi čiste stilne in literarne odlike. Verjamem, da zato, da si lahko dober avtor v leposlovju, ne potrebuješ desetine izdanih naslovov. Bolj potrebuješ ustvarjalno moč in pronicljivost, česar Tekočemu traku (oz. Petru Rezmanu) in nekaterim mlajšim ustvarjalcem ne manjka. In to nas lahko veseli tudi zaradi lokalne literarne in publicistične kontinuitete. Postanite In kako se lahko naročite na Naš čas? nascas.si 981751 Za naročnike do 8 številk zastonj! ■ ■ ■ Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 11 S. maja 2016 ""WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Je nekaj, na kar nenehno misliš Naša radijska sodelavka Katarina Rošer pravi, da je zanjo delo pred radijskim mikrofonom neke vrste ne ravno sanjski poklic, »ampak nekaj, na kar nenehno misliš, način razmišljanja oziroma nekoliko drugačen pogled na svet. Še vedno mi vsaka ura programa vsakič znova pomeni izziv, prijeten stres in pričakovanje nepričakovanega, predvsem pa delo z ljudmi, ki jih krasijo meni najljubše stvari: iskren nasmeh, smisel za humor in optimističen pogled na življenje,« pojasnjuje. Štiri leta je naša radijska sodelavka, z našimi poslušalci in poslušalka- Katarina Rošer: »Še vedno mi vsaka ura programa vsakič znova pomeni izziv, prijeten stres in pričakovanje nepričakovanega.« mi pa se druži preko radijskih valov v zadnjem času pogosteje ob torkih in četrtkih dopoldan ter tu in tam ob koncih tedna. Sicer pa si je njena ljubezen do mikrofona izborila naklonjenost že med študijem primerjalne književnosti in literarne teorije. Med delavniki, pravi, je programska shema polna in praktično ni prostora za klepet s poslušalci. »Lahko pa povem, da ob četrtkih kar pogrešam obisk policista v studiu. Informacije iz prve roke o stvareh, o katerih ljudje radi poslušajo ali berejo, popestrijo program, zato upam, da bo njihova stavka kmalu končana.« V oddajah ob vikendih pa je - po njenih besedah - prostor za skoraj vse: od glasbenih želja do pogovorov o različnih temah. Ceni odziv poslušalcev, še bolj vesela pa bi bila, če bi se v eter oglasili kakšni mlajši, če bi bilo med sodelujočimi še več takih, ki pokličejo prvič. Dobrodošel bi bil tudi še malo drugačen glasbeni okus. Že nekaj let pa je v njeni domeni priprava pregleda kulturnih prireditev za radijsko rubriko Kdaj, kje, kaj. Ustvarila si je dovolj veliko mrežo sogovornikov, tako da ji danes iskanje informacij ne vzame toliko časa, kot ji je na začetku. »Prireditev je v našem okolju dovolj, tudi za vse generacije in okuse. Včasih zataji koordinacija, saj so obiskovalci težko na različnih krajih ob istem času. Tudi brezplačnih prireditev je kar nekaj, a žal jih občani ne izkoristijo vselej.« Njeno življenjsko vodilo je 'vsaka stvar se zgodi z razlogom'. Katarina upa, da bo v prihodnje preživela še kakšno dopoldne več v družbi s poslušalci in poslušalkami Radia Velenje v Starem trgu v Velenju. ■ Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. GORAN KARAN - Ti si angel ljubljeni 2. PRIMAVERA - Najboljša stvar 3. DAJOHN, CLEMZIE, LEA LIKAR - Svet je čaroben Ti si angel ljubljeni je pesem, ki jo je hrvaški glasbenik Goran Karan zapel v spomin na decembra lani umrlo pevko Simono Weiss. Besedilo pesmi je napisala prav Simona, melodija pa je delo Gorana Karana. Doslej še neobjavljeno pesem je njena družina objavila prav na dan, ko naj bi Simona praznovala svoj 53. rojstni dan. V * ■ . *. 1 frtmejnonarn „ Símóna L'Vrvsi- i lifts 'ï Jflsf. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice ManuElla z uradnim videospotom za Blue and Red Pred odhodom v Stockholm je ManuElla predstavila svoj evro-vizijski videospot, ki ga je posnela pri naših južnih sosedih. Pri uresničitvi ideje ji je namreč pomagal hrvaški režiser Darko Dri-novac, ki je v preteklosti režiral videospote tudi za Severino in 2Cellos. Prav tako ima izkušnje I / i t j i r t L t i r r r M tudi z Evrovizijo, saj je sodeloval z Nino Badric pri videospotu za njeno evrovizijsko pesem Nebo in s Sestrami za Samo ljubezen. ManuElla bo na evrovizijskem odru nosila belo obleko oblikovalca Davida Hojnika, na odru pa bo z njo tudi danski akrobat Jannik Baltzer Hattel. Koreograf slovenskega nastopa Anže Škru-be je povedal, da bo odrski nastop vseboval veliko vizualnih učinkov - od igre luči do ognjemeta. Za ManuEllo bodo stali štirje spremljevalni vokalisti: Lea Sirk, Karin Zemljič, Mitja Bobič in Marjan Hvala (soavtor glasbe za skladbo Blue and Red). Tabujevci na novem albumu nabirajo zvezde Zasedba Tabu je nedavno objavila prvi album z novo pevko Evo Eleno Beus. Album, ki no- si naslov Nabiralka zvezd (po znanem liku velenjskega umetnika Črta Valenčaka), je izšel približno leto dni po tem, ko se je skupini pridružila nova pevka. Gre sicer za šesti studijski izdelek skupine Tabu. Poleg naslovne skladbe je na albumu še deset drugih pesmi, med njimi tudi aktualni single Do kosti, za katerega je skupina pred kratkim posnela tudi videospot. Od ostalih skladb je znana še skladba Greva dol, ki je pred meseci kot prvi single tudi napovedala nov album Tabujevcev. Jadranka Juras z jazzovskim albumom Jadranka Juras predstavlja svoj jazzovski prvenec z naslovom Paris Honey, ki je nastal na prigovarjanje njenega moža, pianista Milana Stanisavljevica. Ta je mnil, da je skrajni čas, da Jadranka posname tudi jazzovsko ploščo, saj je nenazadnje v Gradcu doštudirala prav jazzovsko petje. Poleg Milana, čigar vloga je bila odločilna pri aranžmajih, sta pri nastanku albuma Paris Honey sodelovala še basist Robert Jukič in bobnar Kristijan Krajn-čan. Na albumu je osem jazzo-vskih standardov, prva pesem z albuma, ki jo Jadranka predstavlja, pa je pesem The man I love iz muzikala Lady be good, za katerega sta glasbo napisala George in Ira Gershwin. Poleg jazzovskih standardov je na albu- mu tudi avtorska instrumentalna pesem z naslovom Water mandala, ki jo je Jadranka napisala še v študijskih dneh. V Zagrebu torta velikanka za Enriqueja Iglesiasa Zvezdnik latino glasbe Enrique Iglesias bo svoj 40. rojstni dan praznoval na koncertu v Zagrebu, kjer mu bodo ob okroglem jubileju podarili kar 500 kilogramov težko torto, ki jo bo delil z udeleženci koncerta. V Areno Zagreb prihaja v okviru turneje Love and Sex, ki nosi ime po njegovem najnovejšem albumu. Za koncert, ki bo v ponedeljek, 8. maja, vlada veliko zanimanje, velika večina vstopnic za dvorano, ki sprejme okrog 15.000 obiskovalcev, pa je že pošla. To bo sicer drugi zagrebški nastop tega latino zvezdnika, ki je v svoji karieri prodal več kot 130 milijonov izvodov albumov. Zvezdnik naj bi po koncertu ostal na Hrvaškem in si pri naših sosedih privoščil dvotedenske počitnice. Pevka Tanita Tikaram se vrača z novim albumom Britanska pevka nemških korenin Tanita Tikaram, ki je v 80. letih zaslovela z debitantskim albumom Ancient Heart in sin-glom Twist in my Sobriety, se na glasbeno sceno vrača z albumom Closer To The People in singlom The Way you Move. Kot pravi 46-letna pevka, je ideja za album nastala v sodelovanju z njenim bendom. Čutila je, da je napočil čas, da ustvari nekaj, kar bo zanimivo tudi za današnjega poslušalca. Na albumu od glasbenih zvrsti prevladujejo jazz, soul in R&B. Tanita Tikaram se je rodila v Nemčiji in se kot najstnica preselila v Veliko Britanijo. Po uvodnem uspehu se je po nekaj ne-odmevnih albumih umaknila z glasbene scene. Pesmi z novega albuma, ki je že izšel, pa tudi že predstavlja na evropski turneji. /C Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine 2. Sekstakord - V srcu si 3. Ansambel Azalea - Ta tvoja igra 4. Ansambel Jureta Zajca - Ključ do sreče 5. Ansambel Maj - Frizerski salon 6. Ansambel Naveza - Če lahko bi me slišala 7. Ansambel Tonija Verderberja - Biser z gora 8. Tapravi faloti - Življenje je dar 9. Veseli Dolenjci - Pazi se na morju 10. Zaka' pa ne - Boš ob meni vse življenje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KINGSTON Najbolj žurerska skupina Kingston predstavlja novo skladbo z naslovom Alle Alle, s katero bodo poskrbeli za nepozabne poletne dni. Njihov novi videospot, ki ga je režiral Niko Karo, sta dodatno začinili dve vroči Brazilki, v goste pa so povabili tudi Matjaža Javšnika. SKATER Skupina Skater se je na slovenski glasbeni sceni pojavila pred več kot desetimi leti, zadnje leto in pol pa o njej ni bilo veliko slišati. Zdaj se skupina ponovno vrača na sceno, in sicer z novo pevko. To je Celjanka Saška Smodej, s katero so že posneli prvo skladbo Čuj Ti!. DMK 2016 V času od 12. do 28. maja bo v Velenju potekal že 26. festival Dnevi mladih in kulture 2016, ki ga organi- zira Šaleški študentski klub. Tudi letos bo potekal tradicionalni koncert Rock na gradu, od nastopajočih na drugih dogodkih pa velja omeniti imena, kot so Magnifico, Zaa, Mi2, Punčke. RAF Na mestni postaji je ena od novih skladb, ki jih je Rafael Zupanc - Raf ustvaril v zadnjem obdobju. Z novim singlom glasbenik, ki v tem letu praznuje 20 let samostojnega delovanja, napoveduje tudi novo ploščo. Prav kmalu bo na ogled tudi videospot. ZLATKO Raper Zlatko je v sodelovanju s košarkarskim klubom Union Olimpija posnel videospot za novo pesem Zmajevo srce. Pri snemanju je sodelovalo več generacij košarkarjev, ki so se jim pridružile atraktivne članice navijaške skupine Zmajčice in akrobatska skupina Žabice. 107,81 Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 14 12 k k "Sem mu poveda-rr la, da moški ne more biti lep in inteligenten hkrati - ker bi bil potem ženska," se je pošalila na račun velenjskega podžupana Petra Dermola Janja Praznik, direktorica APO vizije. Pomočnica direktorja Gorenja Gostinstvo Jasna Petan (stoji) pa je odgovorila: »A zato se sedaj tako drži?« Direktor Gorenja Gostinstvo Stan ko Brunšek je takole nagovoril člane upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospo darske zbornice: 'Torej, tovarišija, kot sem rekel. Tele naše sladice so sanjsko dobre. Samo poglejte Francija Kotnika, kako uživa!» Jože Skaza ni mesar. Je knap, pa kmetovalec, spozna se na ke-ramičarstvo. A je očitno poleg premoga, zemlje in ploščic potež-kal tudi dovolj krač, da je na šentiljski Sala-miadi uganil, koliko tehta. Žena Marinka pa jo je merila po velikosti lonca. ZANIMIVOSTI Na letošnjih OI tudi ekipa beguncev Do sedeža Združenih narodov v Ženevi je pred kratkim prispel olimpijski ogenj, ki že naznanja bližajoči se začetek olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach sta ob tem sporočila, da bo na letošnjih olimpijskih igrah prvič nastopila tudi ekipa beguncev. »Z nastopom športnikov, ki so morali zbe-žati iz domovine, se povezuje tudi močno sporočilo svetu. Begunci si želijo domovino, ne šotorov,« je dejal Ban Ki Mun, Bach pa je dodal, da je olimpijsko sporočilo o tolerantnosti, solidarnosti in miru zdaj pomembnejše kot kadar koli. »Šport povezuje in ne gradi zidov,« je sklenil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja. Žoga, ki vas uči metati na koš Natančnost v spretnostih je treba natrenirati - a vsaka pomoč pride prav. Ameriška podjetja tako potrošnikom že ponujajo žoge, ki vas učijo bolje metati na koš. V bolj osnovni obliki, ki jo predstavlja žoga willson x, žoga namesto igralca beleži zadete in zgrešene mete ter omogoča analizo podatkov oziroma beleženje napredka. To naj bi koristilo mladim športnikom, ki lahko s pomočjo storitve trenerjem posredujejo dokazilo o opravljanju domače športne naloge. Naprednejše različice, kot je žoga 94fifty, poleg štetja uspešnih me- Po pomoti pretekla polmaraton Deklica LeeAdianez Rodriguez iz New Yorka se je odločila, da bo sodelovala na maratonu in pretekla petkilometrsko progo. Na progo je prišla z zamudo in se v zmedi znašla med tekači, ki so tekli 21 kilometrov. Startna pištola je ustrelila in Lee se je pognala na progo. Približno ■ j v '" policijo. Policisti so iskano dekle našli na drugi progi. »Razumem jo, želela je končati progo. Ko so jo policisti pripeljali, je imela okoli vratu medaljo,« je povedala ponosna mama. Najboljši poročni fotograf je Slovenec Samo Rovan, doma iz Vipavske doline, ki je poklicno in zasebno že dobro desetletje povezan z Ljubljano, je dosegel najvišje priznanje, ki ga fotoreporter lahko dobi v svetovni poročni industriji: ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je poročno fotografijo pa se je prvič srečal leta 2006, ko ga je za fotografiranje poroke prosila sodelavka. Leta 2009 je bil razglašen za slovenskega fotografa leta, očitno pa je šlo potem le še navzgor. Gradbeni delavci odkrili zaklad V bližini andaluzijskega mesta Sevilla so gradbeni delavci pri rutinskih vodovodnih delih naleteli na 600 kilogramov antičnih kovancev. »Predstavljajo edinstveno zbirko z redkimi primerki tudi v svetovnem merilu,« je povedala direktorica tamkajšnjega arheološkega muzeja Ane tov omogočajo še beleženje hitrosti izmeta, rotacijo žoge, lok leta in intenzivnost ter hitrost vodenja žoge. Pametna žoga, ki preko povezave bluetooth posreduje podatke aplikaciji na pametnem telefonu, ob vsakem metu igralcu pove želene podatke in s tem opozori na popravke, ki jih mora narediti, da bi utrdil mišični spomin in z njim sposobnost uspešnega metanja tudi pod pritiskom. Še nimate takšne žoge? Razlog je verjetno cena - ta se giblje okoli 175 evrov. na sredini teka je opazila, da očitno ne teče po pravi progi, toda odločila se je, da bo vztrajala do konca. Za 21 kilometrov je tako 12-letnica potrebovala dve uri in 43 minut. Medtem jo je na cilju 5-kilometrske proge čakala mama. Ker deklica ni pritekla na cilj, jo je zaskrbelo in poklicala je razglasilo za poročnega fotografa leta 2015. Ocenjevalci so zapisali, da iz dane realnosti pobere resnično najboljše, a hkrati ne ustvarja umetne popolnosti, ki jo je poročna fotografija do nedavnega tako zelo ljubila. Samo je sicer zaključil študij arhitekture in tudi delal kot arhitekt, s Navarro, ki pa ni želela razkriti točne vrednosti kovancev, povedala je le, da gre za milijone evrov. Znano je, da bronasti kovanci izvirajo iz poznega tretjega ali zgodnjega četrtega stoletja ter da so jih delavci našli v 19 amfo-rah. Kovanci z vgraviranimi napisi rimskih vladarjev Maksimi-ljana in Konstantina I., sodeč po videzu, niso bili nikoli v obtoku. 5. maja 2016 frkanje » Levo & desno « Solzni praznik 1. maja se je še vreme zjokalo nad sedanjim položajem delavcev. Praznične delitve Nič novega - tudi prazniki nas delijo. Menda še najmanj 1. maj, ker tega slavijo tudi brezposelni. A odkar je manj golaža, je tudi teh manj. Ni vse zgorelo Po raznih krajih je menda letos ostalo kar precej odpadkov. Zaradi slabega vremena vseh niso mogli zažgati na kresovih. Prijaznost iz nuje Mladi Slovenci so vse bolj prijazni do svojih staršev in starih staršev. Dovoljujejo jim, da jim plačujejo račune in jih še drugače vzdržujejo. Za komplet Nekateri Velenjčani se čudijo, ker Gorenje ni »pograbilo« ideje, da bi kar oni prevzeli izdelavo skakalnih smuči. Bi imeli v tem mestu komplet: novo tovarno smuči in nove skakalnice. Manj sladkobe Ne mleku ne medu pri nas ne kaže kaj dobro. Torej se vse bolj oddaljujemo od obljubljene dežele, kjer naj bi se nam cedila med in mleko. Cilja visoko Nedavno rojena turistična Saška očitno meri visoko in si obeta svetlo prihodnost. Saj ima sedež kar v vili Bianci. Vzeti bo treba V nekaterih občinah se tudi ob letošnjih občinskih praznikih vodilni radi pohvalijo, da so, čeprav jim država daje manj denarja, vseeno naredili veliko, celo več kot prejšnje leto, ko so od države dobili več. Nevarno hvaljenje, saj jim lahko država vzame še več. Čudež? Če tekočina, recimo pivo, pogasi ogenj, ni noben čudež. Velenjski ljubitelji rokometa menijo, da tudi ne bo prav noben čudež, če bo v boju za prvaka Gorenje »pogasilo« Pivovarno. Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 13 5. maja 2016 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Kratko in sladko Kamp Menina v občini Rečica ob Savinji letos z bogatejšo ponudbo in večjo urejenostjo - Kdaj od besed k dejanjem? Tatjana Podgoršek Kamp Menina v Varpolju v občini Rečica ob Savinji je eden od pomembnih turističnih ponudnikov v Zgornji Savinjski dolini in tudi širše. Razprostira se na blizu 8 hektarjih površin ob reki Savinji, območje je razdeljeno na 150 parcel, 30 mobilnih hiš, pravi njegov lastnik Jure Kolenc. Lanska sezona je bila dobra, sicer kratka, a sladka. Povsem zasedene so bile zmogljivosti kampa le od 25. julija do 5. avgusta, nato pa 80-, 70-odstotno. Na vprašanje, koliko gostov je bilo v kampu lani, je Kolenc odgovoril: »To je poslovna skrivnost. Sem kar alergičen na takšna vprašanja, ker me iz njim znanih razlogov to sprašujejo prav Slovenci. Lahko rečem le, da je zadnje leto v njem dopusto-valo 3 odstotke Slovencev, ostalo so bili tuji gostje.« Urejajo plažo, okolico, bogatijo ponudbo Čeprav je kamp odprt vse dni v letu, je ob obisku tik pred minulimi prazniki Kolenc dejal, da poznajo štiri sezone. Prva, promocijska, je že za njimi, v tem času poteka investicijska, preostali dve pa sta turistični. Obeti za novo sezono so dobri, a če bo res tako, bo v veliki meri odvisno od vremena. Spremembo so sedaj napovedali le belgijski in nizozemski gostje, katerim so se počitnice pomaknile na kasnejši čas, za teden dni kasneje. Tako kot vsako leto so tudi v letošnji sezoni predvideli nekaj novosti. Med drugim so že prepla-stili cestišče, ponudbo pa dopolnjujejo z novimi otroškimi igrali, z dodatno športno panogo, nad- Jure Kolenc: »Posamezniki se trudimo, delujemo pa kot nogometaši z najboljšo opremo, a brez nogometnega igrišča.« grajujejo glamping, urejajo plažo ob reki Savinji,« kjer se ob lepih vikendih na bregovih reke in jezera v kampu »martinčka« tudi več kot 1000 kopalcev. Pod našo blagovno znamko 'Savinja je zakon' je danes združenih že 9 podjetij in pri nas lahko gostje preizkusijo harmonijo voda, gozdov in narave v smučanju na travi, skoku s padalom, soteskanju, raftingu, kajaku, gorskem kolesarjenju ...« Kdaj župani od besed k dejanju? Poleg turistov, zagotavlja Jure Kolenc, si turistični ponudniki v Zgornji Savinjski in tudi Šaleški dolini »želimo, da bi župani občin regije Saša prešli od besed k dejanjem. Že 16 let delujem v turizmu, ki je opredeljen kot pomembna gospodarska panoga v regiji Saša, pa še vedno čakam, da se občine povežejo v projektu kolesarskih in pohodnih poti, da poskrbijo za osnovno turistično infrastrukturo. Kar smo lahko turistični ponudniki naredili sami, smo naredili. Zadovoljni smo z delovanjem regionalne destinacijske organizacije Saša, ki je že sedma, odkar delujem v turizmu, nimamo pa dorečene enotne blagovne znamke in zato se je težko umestiti na trg. S 30 tisoč evri za promocijo - te smo lani zagotovili s pomočjo dona-torjev, županov - nikakor ne moremo dohiteti nikogar. Smo bolj taborniško društvo kot resna turistična destinacija. Pričakujemo, da bodo župani prepoznali nujnost povezovanja, sodelovanja pri zagotavljanju osnovne turistične infrastrukture, pri opremljanju regije z dvojezičnimi označevalnimi tablami, označbami naravne in kulturne dediščine ter že omenjenih kolesarskih in pešpoti,« je še dejal Jure Kolenc. Kako osmisliti šaleška jezera Saša Piano je v mesecu krajinske arhitekture predstavila svoj razmislek o območju, polnem omejitev in priložnosti hkrati Tina Felicijan Krajinska arhitektka Saša Piano meni, da so šaleške ugrezni-ne, ki so nastale zaradi izkopavanja premoga, tako težava kot priložnost. Pred dvema tednoma je predavala ne toliko o možnih rešitvah kot o poti do njih. Namreč, pomembno se ji zdi, da tako velenjska kot šoštanjska občina skupaj rešujeta izzive, saj ugrezninsko polje sega od Velenja do Topolšice. »Največji izziv je sodelovanje obeh lokalnih skupnosti. V preteklosti je bilo čutiti, da je vsako mesto vleklo na svojo stran doline. A ne ena ne druga občina se zadeve ni lotila tako, da bi lahko premostila to gledanje. Zato se mi zdaj zdi pomembno, da se zgodbi odvijata skupaj. Drugi izziv pa ni toliko eksploatacija kot urejanje in vzdrževanje, kar se že kaže na vzhodni obali, ki se je že precej umirila. Prisoten je tudi trend kapitala, ki vedno išče nek hiter dobiček. Ne trdim, da je nepomemben. Ampak ta točka je tako prelomna, da lahko pride do sprejemanja slabih odločitev, ki lahko ta prostor odtujijo domačinom,« pravi in dodaja, da je pomembna lastnost ugrezninskega območja, da se v njem lahko gibajo ljudje različnih socialnih statusov in nudi prostor za preživljanje prostega časa vsakomur. Da bi iz šaleških jezer lahko naredili novi Bled, ne verjame, ker je izhodišče drugačno. Ureditve se postopoma nadgrajujejo Pianova pomni, da je Premo-govnikova služba za tako imenovane rudarske škode ves čas Saša Piano: »Na ta prostor ne morem gledati le kot krajinska arhitektka, ampak ga gledam kot občanka.« skrbela za ugrezninska območja. Pred gospodarsko krizo je podjetje pogosto naročalo razvojne študije in projekte. Tudi velenjska občina je bila med redkimi slovenskimi občinami, ki so imele svojo površino urejeno z načrti. Ureditve so bile zasnovane sistematično in postopno, današnje odločitve pa segajo da- leč nazaj, meni. »Dobre stvari se težko zgodijo z danes na jutri. Kar je bilo postorjeno do sedaj, je očitno bilo kakovostno in je privabilo ljudi, zdaj pa zahteva nadgradnjo - od upravljalskega do vsebinskega dela.« Postorjeno je bilo veliko, a kontinuiteta se je prekinila, meni Pianova. »Mogoče smo v nekem trenutku zaspali, mogoče je k temu, da smo izgubili nit, pripomogla razdrobljenost lokalnih skupnosti. Pogovarjamo se o stvareh, o katerih smo se že. Saj v tem ni nič narobe, ampak morali bi iti naprej. Številne stare študije in načrti so zagotovo imeli določen namen, a bi jih bilo potrebno povezati z novimi.« Poleg tega imajo mlajše generacije gotovo druge, nove vizije. Sama je zadržana do velikih razvojnih potez. Ne predstavlja si, da bi šaleška jezera lahko bila mondeno turistično središče, niti si tega ne želi. »Mislim, da je to priložnost, da razvijemo svojo obliko turizma. Glede na to, da je bila ta dolina deležna velikih degradacij in imela velike okolj-ske težave, se mi zdi, da bi bila usmeritev v zadržan, vzdržen razvoj prava pot.« Torej, narediti nekaj posebnega, a prostoru prijaznega. Spomladanski sejem prehitel zimo Na praznično sredino dopoldne so v Vinski Gori izpeljali tradicionalni sejem in druženje s krajani Bojana Špegel Vinska Gora, 27. aprila - Praznično sredino dopoldne so si v Vinski Gori izbrali za dan, ko so v središče kraja povabili vse, ki se veselijo pomladi. Ko so odprli tokrat že 4. spomladanski sejem pri večnamenskem domu, nihče ni slutil, da so ujeli tudi zadnje sončne žarke pred snežno nevihto, ki je popoldne zajela naše kraje. Razstavljalci so napolnili 8 stojnic, kot so obljubili, pa je za pestro razpoloženje poskrbelo tudi kar nekaj lokalnih glasbenikov. Ponudba na stojnicah je bila raznolika, večina razstavljalcev pa je bila domačinov. Sejem sta pripravila Krajevna skupnost in Turistično društvo (TD) Vinska Gora. Mateja Učakar, predsednica TD, nam je povedala: »Zelo smo se bali, kako bo z vremenom. A ker je bilo že vse pripravljeno, smo tvegali in uspeli. Vabilu so se poleg naših ponudnikov odzvali tudi z Dobrne in Konovega, kar nas res veseli.« Tisti, ki so prišli, so bili zadovoljni. Kupovali so sadje, sadike zelenjave, medene izdelke, okušali domače dobrote ... »To je pravzaprav začetek letošnje se- vabili na vikend na Tuševem, sodelovali pa bomo tudi pri vseh prireditvah, ki jih pripravlja Turistična zveza Velenje,« nam je še povedala predsednica turističnega društva. »Konoplja dobro uspeva« Med razstavljalci je našo pozornost pritegnil domačin Danijel Umbreht. Na svoji stojnici, ki so jo krasili šopki posušene ji očitno ugaja. Učimo pa se še postopkov obiranja vršičkov in sušenja za čaje. To vzame veliko časa, dela je ogromno. Verjamemo, da bomo letos že bolj urni,« nam je povedal. Lani so izdelali le konopljin čaj, letos pa načrtujejo, da bodo začeli izdelovati tudi konopljino olje in moko, iz katere bodo pekli ne le kruh, ampak tudi sladice. Družina se je marsikaj že naučila pri drugih pridelovalcih konoplje in na se- Sejem je bil tudi povod za druženje ob glasbi in klepetu. Pri Umbrehtovih so lani začeli gojiti industrijsko konopljo. Letos računajo, da bodo tehnologijo pridelave in predelave še izboljšali, zato bo tudi izdelkov iz nje še več. zone. V načrtu imamo še veliko prireditev. Nekaj bo tradicionalnih, nekaj novih. Res pa je, da je letos zaradi številnih zakonskih sprememb malo težje. Maja bomo skupaj z lovci pripravili prireditev ob Hubertovem dnevu, junija bomo tradicionalno po- konoplje, je namreč ponujal ko-nopljin čaj in kruh iz konoplji-ne moke. Povedal je: »Drži, tudi v Vinski Gori raste konoplja, a ne tista, zaradi katere te obiščejo policisti ali zaradi katere nekateri plezajo po kozolcih. Pri nas doma smo lani prvič posejali industrijsko konopljo. Testiramo postopke pridelave in predelave te rastline, ki vzame veliko časa. Posejali smo jo na 30 arih, kar je minimum za pridelavo. Uspela je dobro, podnebje minarjih, a bo zagotovo trajalo še kakšno leto, preden bodo teoretično znanje uspešno izkoristili tudi v praksi. »Tehnologija pridelave in predelave bo zagotovo vsako leto boljša,« je prepričan Umbreht. Čaj so ponudili tudi obiskovalcem sejma. Lahko zatrdimo, da je okusen, menda pa tudi zdrav, kot pravijo mnogi. >i. J fantji ' l 4 4 —1 _ "j. j ■ ' p h—' Pomlad je prebudila tudi Pod-kraj in prinesla tradicionalno prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali „Kdo smo mi, Pod-krajčani?". Kulturno športno društvo (KŠD) Podkraj pri Velenju je glasbeni nastop in srečanje krajanov namenilo vsem tistim, ki imajo radi slovenske pesmi in jih zanimajo zanimivosti iz zgodovine kraja in znane osebnosti Podkraja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Podkraj Jože Drobež je v otvoritvenem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo, prav tako je pohvalno povezovanje krajevne skupnosti z Mestno občino Velenje in ŠKD s krajevno skupnostjo. Temu je pritrdil v dvorani glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega podžupan MO Velenje Srečko Korošec. Glasbeni nastop so začeli mladi člani pihalnega orkestra glasbene šole, v katerem sodeluje ve- liko podkrajskih otrok. Nato so se zvrstili številni nastopajoči, med katerimi je že veliko mladih in nadarjenih izvajalcev (klavir, harmonika ...). Po pestrem orisu zgodovine Podkraja so predstavili še nekatere znane domačine, in sicer Gustava Šiliha, pedagoga in pisca knjige Nekoč je bilo jezero, dr. Milana Ževarta, zgodovinarja, Ivča Kotnika, pedagoga in alpinista, Gašperja Berlota, olimpijca in smučarskrga kom-binatorca, ter glasbene skupine Podkrajski fantje, Podkrajska dekleta in Njivski kvintet. Izredno lep zaključek prireditve je pripravila predšolska folklorna skupina. Predsednik KŠD Franc Vedenik se je zahvalil vsem sodelujočim in donator-jem za sodelovanje ter krajane povabil na tradicionalne prireditve, ki bodo potekale od pomladi do poletja. a Hinko Jerčič Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE »»^AS 5. maja 2016 Prepevali oskrbovancem v Ljutomeru V soboto, 23. aprila, smo pevci in pevke mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki priredili pevski nastop v Domu starejših občanov Ljutomer. Oskrbovancem, predvsem pa naši nekdanji občanki Mariji Na-potnik, smo pripravili polurni program z raznoliko vsebino izbranih pesmi. Med drugim smo zapeli tudi Ruža crvena, saj je ta pesem Mariji najljubša. Nastop je lepo uspel in povabili so nas, naj jih kmalu zopet obiščemo. Ob odhodu nas je preveval prijeten občutek, da smo oskrbovancem Doma starejših občanov Ljutomer in naši Mariji Napotnik dali tisto, kar je bilo v naših srcih. Zato so naše lepo zapete pesmi našle pot v njihova srca. Gotovo smo jim popestrili in polepšali njihov vsakdan. Domov smo se vrnili z lepimi občutki, ki jih nikoli ne bomo pozabili. a Metka Šprahman Prvi slovenski brainobrain festival Ljubljana, sobota, 23. aprila - Na Gospodarskem razstavišču je potekalo prvo državno Brainobrain tekmovanje, na katerem se je 150 otrok, starih med 5 in 14 let, pomerilo v hitrostnem računanju. Test, ki zahteva izredno koncentracijo in je velik izziv za otroke, traja le tri minute. Otroci na nižjih stopnjah računajo na abakus, otroci na višjih stopnjah pa s pomočjo mentalne aritmetike (abakus si predstavljajo v mislih). Brainobrain je metoda, ki razvija intelekt in osebnost pri otrocih, izboljšuje koncentracijo in lajša učenje. Otroku pomaga razviti koncentracijo in fokus, samozavest, hitrost in točnost, fotografski spomin, kreativnost ter izjemne sposobnosti računanja. Za primer: otroci lahko s pomočjo vizualizacije abakusa, ki si ga pred- stavljajo v mislih, računajo tudi po dva ali več računov hkrati, brez pomoči pisala. Iz Brainobrain centra Velenje se je tekmovanja udeležilo 20 otrok v starosti od 6 do 12 let, ki so dosegli odlične rezultate. Na tekmovanju so osvojili 8 champion nagrad (najvišje mesto), 4 zlate medalje in 7 srebrnih medalj. Naslov Champion so osvojili: Brin Lorger, Lev Marjan Zierer, Hana Majcen, Nace Apšner, Erik Blažič, Maria Šulek, Jošt Frankovič in Lenart Frankovič. Z zlato medaljo so se vrnili Martin Tuk, Manja Dmitrovic, Matija Kovač in Vid Žveglič, s srebrno pa Živa Poličnik, Tristan Gor-njec, Luka Gornjec, Matija Maretič, Urban Maretič, Svit Strelc in Ajdin Kadric. Lari Zabukovnik je medalja za las ušla. Trije naši tekmovalci so se predstavili tudi kot nezmotljivi demonstratorji na popoldanskem delu festivala in si prislužili bučen aplavz. Maria, Jošt in Lenart so pred več kot 400 obiskovalci predstavili mentalni hitri narek (seštevanje in odštevanje), mentalni dvojni narek (vizualiziranje dveh računov hkrati), mentalno množenje ter mentalno deljenje. Na vse naše brainobrainovce, tudi tiste, ki se tekmovanja niso mogli udeležiti, sva trenerki Nataša Šafa-rič in Polona Guček Frankovič neizmerno ponosni. Za uspehi se namreč skriva trdo delo, veliko volje in redni trening. Zelo pomembno vlogo imajo tudi starši, ki otroke podpirajo, spodbujajo in verjamejo vanje. a Polona Guček Frankovič Tržnica, ki je ni bilo Šmartno ob Paki - V minulih dneh je za nekaj slabe volje v občini Šmartno ob Paki poskrbel letak, s katerim so bila tamkajšnja gospodinjstva obveščena o tržnici z raznoliko ponudbo. Ta naj bi bila na parkirišču pred tamkajšnjim Mercatorje-vim centrom vsakega 25. v mesecu ne glede na vreme in dan. Tržnice ni bilo, nekaj občanov pa jo je »iskalo«. Letak je razburil tako ponudnike domačih izdelkov na kmečki tržnici kot njenega organizatorja - šmar-ški javni zavod Mladinski center. Sploh, ker obisk na kmečki tržnici, ki je vsako tretjo s oboto v mesecu, ni vedno takšen, kot bi si organizatorji in ponudniki želeli, in ker so letele kritike na njihov račun, čeprav s to tržnico niso imeli nobene »veze«. Na občinski upravi so povedali, da so vlogo za omenjeno tržnico sprejeli 25. aprila, torej na isti dan, ko naj bi se tržnica tudi odvijala. Prinesel jo je zasebnik, organizator dogodka. Tega bodo v teh dneh najbrž sedaj pozvali na dopolnitev vloge, poskušali pa bodo pridobiti še ostale potrebne informacije, predvsem od Mercatorja, ki je organizatorju dal soglasje. Kako in kaj bo s to tržnico v prihodnje, se bodo odločili na osnovi zbranih podatkov in ostale potrebne dokumentacije. V javnem zavodu Mladinski center smo še izvedeli, da bodo kmečko tržnico, na kateri ponujajo svoje domače pridelke in izdelke ponudniki iz okoliških kmetij, še naprej organizirali vsako tretjo soboto v mesecu na parkirišču Mercator centra. a tp Ljubezen ga je vodila do vrha mlaja Delovanje Etnografskega društva Mlajevci iz Mozirja je postalo trdna tradicija, saj so že v prejšnjih desetletjih skrbeli za organizirano postavljanje prazničnih mlajev v Mozirju in širše. Po razdelitvi velike občine na sedem manjših pa so Mozirjani v okviru tega društva prevzeli še različne druge naloge, med njimi tudi tradicijo plezanja na mlaje. Tekmovanja sedaj v sodelovanju z Gorsko reševalno službo Celje izvajajo z va- in nato ... Ko je gledal na dvorišče pod seboj množico spodbujajočih ter svojo ljubezen, partnerico Majo, mu je vzdušje dalo še dodatnih moči. Preplezal je skozi velik venec pod vrhom mlaja in dosegel rekordno višino 17 m. Iz venca je izvlekel šop barvnih okrasnih trakov in jih po spustu prinesel srečni prijateljici. Objeta sta potrdila, da ima ljubezen še vedno moč, ki premaguje vse ovire. 34-letni elektrikar, zaposlen pri ponagajali in ponoči splezali na »sosedov« mlaj ter z njega sneli venec. Zdaj se to sicer bolj redko dogaja, še vedno pa marsikdo rad spleza na mlaj. Tudi fantje iz Belih Vod so, ko so trije mlaji že ponosno stali, večer Simon Verbuč, šampion Peter ml. Trogar ter drugouvrščeni Franc Medved so na koncu blesteli z žlahtnimi medaljami in pokali. rovalno vrvjo. Letošnje 16. tekmovanje je bilo minulo soboto, 30. aprila, na Sejmišču ob Savinji. Prvomajsko plezanje na mlaj v Mozirju Sobotnega tekmovanja se je udeležilo sedem plezalcev, od tega prvič tudi ženska, zdravnica nevrologinja v bolnišnici Celje Nevenka Praznik. Lanskoletni zmagovalec Šmihelčan Simon Verbuč je preplezal v 3 minutah in pol 6 m visoko in zasedel 3. mesto, Šmihelčan Franc Medved je za enako višino porabil le eno minuto, kar je bilo dovolj za 2. mesto, dosedanji štirikratni zmagovalec tega plezanja Peter ml. Trogar, p. d. Košutnik, z Brezja pri Mozirju pa je z izjemnim plezalnim podvigom ugnal vse tekmece. Po preplezanih 15 metrih si je vzel kratek premor ECE v enoti Vzdrževanje daljnovodov in omrežja v Velenju, je povedal, da vzdržuje telesno kondicijo, poleg »trdega« dela v službi mišice krepi še z delom na domači kmetiji. Občasno pa še kaj športa. S pravimi alpinisti pa se za zdaj le spogleduje in jih občuduje. A očitno ga višine ni strah. Najboljšim trem so organizatorji nato čestitali, vročili priznanja, medalje ter darila sponzorjev. Posebno medaljo je prejela zdravnica Nevenka, ki je zmagala že z nastopom in se enakovredno pomerila z močnimi »žrebci«. Na mlaj so plezali tudi v Belih Vodah Bele Vode - V preteklosti so bili venci zelo zaželena trofeja za plezalce na mlaje. Velikokrat se je zgodilo, da so si fantje iz sosednjih vasi malo Na mlaj so plezali tudi v Belih Vodah popestrili s plezanjem nanj. Sicer so ubrali varno varianto, s plezalno opremo in skoraj brez plezanja. Občutek pa je bil, kot so dejali, vseeno fantastičen in razgled tudi. Zabaven večer so si popestrili ob dobri pijači, prigrizku in klepetu. a Jože Miklavc, Društvo Vulkan V zadnjih mesecih so člani turističnega društva Raztok iz Šentvida pri Zavodnjah spet pošteno zavihali rokave. Tako so februarja na občnem zboru ocenili delo v preteklem letu in sprejeli načrt za letošnje leto. Ocenili so, da so delo opravili dobro, in še posebej izpostavili nekaj najodmevnejših akcij, ki so jih pripravili sami ali pa so na njih le sodelovali. Te so ledeni gradovi pod Peco, Pustni karneval v Šoštanju in gozdni možje, salamijada, družinski piknik, izlet v Ljubljano, krompirjev praznik, kolesarski vzpon na Sleme ... in še bi lahko naštevali. Seveda tudi letos ne želijo zaostajati za opravljenim delom v lanskem letu. Pustni karneval in gozdni mož- je v Šoštanju, velikonočna delavnica, sodelovanje z gozdnimi možmi na okoljskem festivalu v Beogradu (Rakovica) in tradicionalno, že četrto po vrsti salamijado na Slemenu v Šentvidu pri Zavodnju so že spravili pod streho. Na festival v Rakovico pri Beogradu je bilo povabljenih preko 50 skupin iz vse Evrope, med njimi tudi naši gozdni možje, skupaj s TD Šoštanj in skupino »cvetnih« deklet iz Dornave pri Ptuju, ki so skupaj predstavljali ekološki otok (slika 1). Gozdni možje (ti so se vrnili iz globokih gozdov, ko so začutili, da ljudje ne skrbijo dovolj za gozdove in okolje), so vzbudili na festivalu veliko zanimanja in bili ena najbolj obleganih in fotografiranih skupin. V soboto, 23. aprila, so na Slemenu pripravili že 4. salamijado, na kateri je, kot je bilo slišati, »mafijska žirija«, ocenila 18 salam, nazadnje pa je salame ocenilo tudi zbrano občinstvo. Splošna ocena komisije je bila, da je večina salam dobrih, da je opazen napredek, ki se je pokazal tudi tako, da je salama salamarja, ki lani sploh ni bila ocenjena, letos prišla do nagrade. Izdelovalci najbolje ocenjenih salam so prejeli pokale z željami, da naj še naprej - kar velja za vse, izdelujejo dobre salame, prisotni pa so vse salame »pospravili«. Le mislite si lahko, kam. Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 15 5. maja 2016 «»SÜAS VI PIŠETE 15 Da naše srce ne bo prehitro popustilo Tudi letos se bomo konec prvega tedna v maju ponovno aktivneje ukvarjali s srčnim popuščanjem (SP) z namenom, da ga bolje spoznamo, prej odkrijemo in uspešneje zdravimo. Z izrazom SP označujemo več težav in sprememb v telesu, ki so posledica nenormalnega delovanja srca. Vse več srčnih bolnikov preživi zaplete, ki bi se včasih zagotovo končali s smrtjo. Drugi najpomembnejši razlog za SP pa je staranje ljudi. Ocenjujejo, da kar deset odstotkov ljudi, starejših od sedemdeset let, trpi za SP. Umrljivost bolnikov s SP je velika, obolevnost izrazito neugodna, zdravljenje pa je drago. Na leto umre od pet do deset odstotkov bolnikov z blagimi težavami in kar polovica tistih s hudimi težavami. Kakovost življenja je pri takšnih bolnikih zelo slaba, saj so bolj prizadeti kot pri marsikateri drugi kronični bolezni. Bolezenska slika je odvisna od tega, kako hitro nastane srčna poškodba. Pri srčnem infarktu ali vnetju srčne mišice nastane poškodba naglo, težave so takojšnje in hude, zato govorimo o akutnem SP. Kronično SP pa nastane počasi, zato ga v začetni fazi pogosto ne zaznamo pravočasno. Najpomembnejša težava je občutek pomanjkanja zraka, ki ga bolniki opisujejo kot težko sapo. Ka- dar je stanje zelo resno, težko dihanje spremlja tudi kašelj. Oboje nastane zaradi zastajanja krvi v pljučih, ki je oslabljeni levi prekat ne črpa dovolj učinkovito. Drugi simptom je utrujenost, ki se pojavi že pri vsakdanjih opravilih. Tele- rebrnim lokom, oteklo črevesje pa povzroča prebavne težave. Ker se simptomi SP lahko pojavljajo tudi pri drugih obolenjih, mora zdravnik za postavitev diagnoze poleg natančnega pregleda in razgovora opraviti sna zmogljivost bolnikov je okrnjena. Ko bolezen napreduje, sprva otečejo gležnji, nato pa otekline zajamejo spodnje okončine v celoti. Voda se nabira tudi v trebuhu in trebušnih organih. Bolnikom se poveča obseg trebuha, otekanje jeter povzroči tiščanje pod desnim tudi številne preiskave - elektrokardio-gram, rentgenogram pljuč, ultrazvok in radioizotopske preiskave. Včasih je treba opraviti še slikanje srčnih votlin (ka-teterizacija srca), slikanje koronarnih žil (koronarografija) ali odvzeti zelo drobne koščke srčne mišice (biopsija) in jih natančno pregledati pod mikroskopom. V zadnjem desetletju se je zdravljenje SP pomembno spremenilo in postalo uspešnejše. V uporabi so zdravila, ki omejijo delovanje srca ter mirijo pretirano aktiviran živčni in hormonski sistem (zaviralci angiotenzinske konverta-ze, zaviralci beta receptorjev in zaviralci aldosteronskih receptorjev). Zdravila izboljšajo kakovost življenja, zdravijo oslabljeno srčno mišico in zmanjšajo izjemno visoko umrljivost. Sodelovanje bolnika pri zdravljenju SP je izjemno pomembno. Ker se bolniki hitro utrudijo in težko dihajo že pri majhnih naporih, raje počivajo. Danes vemo, da je telesna dejavnost zdravilna, zato jo svetujemo vsem, tudi zelo prizadetim bolnikom. Odsvetujemo jo le v obdobjih, ko se bolezen naglo slabša. Telesna dejavnost mora biti ustrezno odmerjena, saj pretiravanje lahko škodi. Bolnik mora poskrbeti za primerno telesno težo. Paziti mora na ustrezno manj slano prehrano, obroki pa naj bodo skromni. Omejiti mora vnos tekočine. Vsako jutro se mora stehtati. Ob porastu teže za en kilogram mora uporabiti tablete za odvajanje vode. Odmerek teh zdravil naj bo čim manjši, vendar dovolj velik, da je učinek zadovoljiv. Bolnik s SP ne sme uživati alkoholnih zdravnik svetuje pijač. Odsvetujemo tudi kajenje in uživanje protibolečinskih zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki lahko v hipu poslabšajo srčno popuščanje. Pri zdravljenju imajo pomembno vlogo tudi svojci, ki bolnika spodbujajo in mu pomagajo. Da bi omejili pogostnost SP, moramo skrbno nadzorovati in preprečevati bolezni oziroma stanja, ki vodijo v SP. Najpogostejši razlog je bolezen srčnih žil (ishemična bolezen srca). Sledi visok krvni tlak, ki ga ima kar polovica ljudi, starejših od petdeset let. Z zdravim življenjem, ki vključuje vsakodnevno telesno dejavnost, zdravo prehrano z malo mesnih izdelkov in veliko zelenjave, izogibanje stresom vseh vrst, vzdrževanje ustrezne telesne teže, zmerno uživanje alkoholnih pijač in nekajenje, lahko preprečimo ali pomembno izboljšamo obe bolezenski stanji. Včasih pa potrebujemo tudi zdravila za boljši krvni pretok, zniževanje krvnih maščob in zniževanje krvnega tlaka. Ta zdravila pri ogroženih osebah zmanjšujejo tveganje za nastanek srčnih bolezni. Pomembno je, da se bolnik tega zaveda in predpisana zdravila tudi redno uživa. Le tako bo koristil sebi in srcu ter si podaljšal in izboljšal življenje. a Janez Poles Skrbimo za srce Šaleški koronarni klub in društvo na srcu operiranih pripravljata številne aktivnosti za svoje člane Franc Šteharnik, član društva na srcu operiranih, Erika Berlak, predsednica Šaleškega koronarnega kluba, in Bojan Petek, predsednik nadzornega odbora. Zdravje je naše bogastvo. Srce pa je naš motor. In dokler motor dela brezhibno, smo zadovoljni, ko pa je kaj narobe, je potrebno stopiti do strokovnjaka - zdravnika. Kako nas bo zdravnik zdravil, je odvisno od poškodbe tega motorja. Ali bo dovolj zdravilo ali bo potrebno v bolnišnico na nadaljnje preiskave, na zdravljenje, ali pa bo potrebno ta motor operirati in kakšno stvar zamenjati. Lahko se je zgodil nenaden dogodek, ki ga prej nismo pričakovali in smo se nehote znašli v bolnišnici, kjer so nam povedali, da smo imeli veliko srečo, da smo preživeli, kajti naš motor je nenadoma obstal in le splet oko- liščin in spretnost strokovnjakov nas je vrnil v življenje. To je težavna in neizogibna pot v življenju takšnega posameznika, ki jo hočeš ali nočeš mora prehoditi. Pogosto se ta posameznik sprašuje, zakaj se to dogaja ravno njemu, kaj je storil napak. Strah ga je, kaj če v prihodnje ne bo imel te sreče. Skrbi ga, kako bo živel dalje, opravljal svoje delo, skrbel zase in svojo družino. Najraje bi dogodke izbrisal, kot da se ni nič zgodilo. Vendar bo bolezen moral sprejeti, in šele ko jo bo sprejel, se začne pot okrevanja in spoznanja, da bo treba marsikaj spremeniti v načinu dosedanjega živl- jenja. To pa je popolnoma druga zgodba. Ali smo pripravljeni upoštevati priporočila in navodila, ki smo jih dobili med zdravljenjem? Ali smo si vse zapomnili, ali bomo zmogli? Kaj bodo rekli domači, sodelavci, prijatelji, sosedje ...? Ali bomo zmogli sami? K sreči v teh težkih časih nismo sami. Poleg nas so v prvi vrsti tisti, ki nas imajo radi. Lahko si poiščemo tudi družbo tistih, ki se soočajo s podobnimi težavami kot mi in so nam lahko v podporo ob premagovanju takšnih težav. To so društva, ki zelo dobro delujejo v Sloveniji, le poiskati jih moramo in se jim pridružiti. Naj naštejem nekatera: Društvo koronarnih bolnikov, Društvo na srcu operiranih bolnikov, Društvo za zdravje srca in ožilja, Društvo srce na dlani . Ni pomembno katero, pomem- bno je, da nam je blizu, da so tam ljudje, ki nas bodo razumeli, s katerimi se bomo lahko pogovorili o svojih težavah, občutkih in z njimi izmenjali svoje in njihove izkušnje. V sredo, 20. aprila, so Velenje obiskali člani Društva na srcu operiranih bolnikov. Ogledali so si Muzej premogovništva, Muzej usnjarstva v Šoštanju in obiskali Velenjski grad. Po obiskanih ogledih je sledilo druženje v restavraciji Pod Jakcem. Zanimalo jih je tudi, kako deluje v Velenju Šaleški koronarni klub (ŠKK), zato so nas povabili, da izmenjamo izkušnje. Vabilu smo se odzvali tako strokovni sodelavci kot tudi bolniki oziroma podporni člani ŠKK. Spremljali smo jih na ogledih in prijetno kramljali o tem, kako funkcioniramo tako eni kot drugi. Naši zaključki so bili, da je srč-nožilni bolnik kronični bolnik. Da je pomembna vse življenjska rehabilitacija, ki vključuje redno telesno vadbo, zdrav način življenja in pozitivno mišljanje. a Lilijana Žerdoner Devetdeset let Katarine Juvan 'Mamo od helikopterja', kot jo kličejo, je na rojstni dan pozdravil helikopter Slovenske vojske Zavodnje - 21. aprila je 90. rojstni dan praznovala Katarina Ju-van, še vedno čila in vedra, kakršna je že vse življenje. Pa ji ni bilo vedno lahko. Med drugim je že pri 27 letih prebolela raka, zdravje ji je kar nekajkrat pona-gajalo tudi drugače, a je z optimizmom in dobro voljo prebrodila vse tegobe. Rodila se je na Žoharjevi kmetiji v Zavodnjah kot ena od petih otrok in na domačiji ostala vse življenje. Ima štiri otroke, osem vnukov in enajst pravnukov, ki radi pridejo k njej in ji krajšajo čas, ona pa z njimi deli marsikatero življenjsko modrost. Niti njej niti članom njene družine nikoli ni manjkalo poguma. Omeniti velja osamosvojitveno vojno, ko je sin Janko prav na njihovi kmetiji skril helikopter, pri čemer je seveda sodelovala vsa družina. Šoštanjsko društvo veteranov vojne za Slovenijo to še posebej ceni, gospo Katarino kličejo kar 'Mama od helikopterja'. Poskrbeli so, da jo je za rojstni dan pozdravil tudi helikopter Slovenske vojske, ki je nad kmetijo Žo-har naredil nekaj krogov. Poleg domačih in prijateljev so Katarini za 90. rojstni dan čestitali veterani vojne za Slovenijo s predsednikom Leonom Stropnikom, vse dobro ob častitljivem jubileju pa ji je želel tudi šoštanj-ski župan Darko Menih. a V preteklem tednu je Turistično društvo Topolšica ponovno obudilo starodavno šego jurjevanje, ki po izročilu pomeni začetek pomladi. Osrednji dogodek je bil prihod Zelenega Jurija, ki je na konju prijezdil iz gozda, odet v brezovo zelenje. Zeleni Jurij po šegi pobira darove, zato so osnovnošolci in otroci iz vrtca po gozdu iskali in pobirali jajca. Navdušenje nad Zelenim Jurijem je bilo veliko, pričakalo ga je mnogo veselih in dobro razpoloženih otrok. Dogodek sicer ni prinesel pomladi, je pa dodal kraju še eno vez med najmlajšimi in starejšimi krajani, ki smo v prijetnem druženju preživeli še en lep dan. Turistično društvo Topolši-ca se vsem zahvaljuje za sodelovanje. a Turistično društvo Topolšica Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 5. maja 2016 Za Rudarje že drugič po vrsti nesrečni izdihljaji tekme Tekma v Krškem v drugem polčasu bolj primerna za smučanje kot za igranje nogometa V prvi nogometni ligi so do konca prvenstva še štirje krogi, ki bodo najbrž zanimivi vse do konca, če mislimo na boj za novega ali starega prvaka, obenem pa tudi odločilni za obstanek v ligi. Nogometaši Olimpije so po zmagi (2:1) v prejšnjem krogu v gosteh v Kopru prednost pred edinim konkurentom za vrh Mariborom spet povečali na tri točke. Mariborčani so namreč znova razočarali svoje ljubitelje, saj so v Celju igrali le 0:0. Na derbi-ju 33. kroga bodo aktualni prvaki v soboto gostovali v Stožicah. Z morebitno zmago bi se z Ljubljančani izenačili po točkah, s porazom pa bi možnost, da še petič zapored osvojijo to dragoceno lovoriko, postala le še teoretična. Najbliže selitvi v drugo ligo oziroma kvalifikacijam za obstanek v njej sta zadnja Krka in predzadnji Koper. 'Ogroženi' so še Rudar, Krško in Celje, vendar je njihova prednost takšna, da ne bi smeli trepetati za obstanek, povsem brezskrbni pa vendarle tudi še ne morejo biti. Nogometaši Rudarja so po nizu štirih zaporednih zmag v naslednjih dveh krogih 'izkopali' le točko. V predprejšnjem krogu so točko oziroma vse tri na svojem igrišču izgubili v izdihljajih dvoboja z Domžalami (1:2), v sobotnem 32. pa so bili v Krškem zelo blizu osvojitvi vseh treh, a je bil zanje usoden dolg sodnikov dodatek. Razmere za igro so bile tako rekoč nenormalne. Zaradi sneženja je bila v drugem polčasu celo prekinjena, ker so morali očistiti sneg, da so se lahko videle oznake na igrišču. Zato je sodnik tekmo podaljšal kar za sedem minut, trajala pa je še kakšno minuto, dve dlje. Rudarji so bili boljši predvsem v prvem polčasu. V 32. minuti jih je Mate Eterovic z mojstrskim prostim udarcem s slabih dvajsetih metrov popeljal v vodstvo z 1:0. Trenutno najboljši Rudarjev strelec je imel še nekaj zalo lepih priložnosti, da še popravi svoj položaj na lestvici najboljših strelcev, vendar je bil nenatančen. Že pro- Prva liga Telekom Slovenije, 32. krog Krško - Rudar 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Eterovic (32.), 1:1 Vukliševic (90.). Rudar: Radan, Jahic, Kašnik, Džinic, Bolha, Pi-šek, Črnčič, S. Babic, Trifkovic (od 58. Ihbeisheh), M. Babic (od 83. Krcic), Eterovic (od 77. Prašni-kar). Trener: Jernej Javornik Drugi rezultati: Celje - Maribor 0:0, Domžale -Krka 1:1 (0:0), Luka Koper - Olimpija, Zavrč - Gorica 1:1 (1:0), Krško - Rudar 1:1 (0:1). Vrstni red: 1. Olimpija 65, 2. Maribor 62, 3. Domžale 50, 4. Gorica 46, 5. Zavrč 38, 6. Rudar 38, 7. Krško 38, 8. Celje 36, 9. Koper 31, 10. Krka 30. 3. SNL - sever, 22. krog Podvinci Betonarna Kuhar -Šmartno 1928 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Matevž Lenošek (45. - 11. m), 1:1 Branko Lah (55. - 11. m). Šmartno: Pusovnik, Mrevlje (od 65. Satler), Irman, Martin Lenošek, Meh, Kolenc, Veler, Matevž Lenošek, Dajčer, Gačnik, Zabukovnik (od 58. Roškar). Trener: Drago Kostanjšek. Izključena igralca: M. Lenošek (66. - 2. rumeni karton); Denis Brumen (57. - 2. rumeni karton) Drugi rezultati: Fužinar Noži Ravne - Mons Claudius 1:0, AjDAS Lenart - Maribor B 0:5 (0:1), Radlje - Šampion 0:2 (0:1), Dravinja - S. Rojko Dobrovce 4:2, Brežice 1919 - Koroška Mate Eterovic ti koncu prvega polčasa je začelo močno snežiti, v nadaljevanju pa so bile razmere za igro za mnoge nenormalne, ne pa tudi za sodnike in delegata. V 97. minuti so domači po velikem prizadevanju izenačili, obe moštvi pa imata tako še naprej enako število točk, sedaj 38. Zaradi boljše gol razlike so Haložani peti, Velenjčani pa šesti. Na dnu lestvice in z eno nogo v drugi ligi sta še vedno deveti Koper in deseta, zadnja Kr- TAKO so igrali Dravograd, 4:2 (2:0), Šmarje pri Jelšah - Videm 1:1 (1:0). Vrstni red: 1. Brežice 54, 2. Maribor B (tekma manj) 51, 3. Šampion 43, 4. Šmarje (tekma manj) 40, 5. Videm 40, 6. M. Claudius 33, 7. Fužinar 33 (tekma manj), 8. Dravograd 25, 9. Lenart 23, 10. Dravinja 21 (tekma manj), 11. Dobrovce 20, 12. Radlje 17, 13. Šmartno 15 (tekma manj), 14. Podvinci 10 (tekma manj). 33. krog: Šmartno - Lenart (8. 5., ob 17.00). 1. NLB Leasing liga, končnica 1. krog Gorenje Velenje - Koper 2013 35:23 (18:12) Gorenje: Zaponšek (2 obrambi), B. Buric (11 obramb); Mazej, Cehte 5, Medved 7, S. Buric 2, Ovniček 1, Tajnik 1, Szyba, Skube 2, Golčar 3, Šo-štarič 8, Kleč 2, Gams, Ratajec 2, Nosan. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Gorenje 6 (6); Koper 2 (4). Izključitve: Gorenje 6 minut, Koper 2. Rdeč karton: Janez Gams (56. minuta) Končnica, 2. krog: Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 29:38 (16:19), Riko Ribnica - Maribor Branik 28:19 (16:8). Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 45:25 (21:13), Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 29:38 (16:19). Gorenje: B. Buric, Zaponšek, Mazej, Cehte 2, Medved 6, S. Buric 6, Ovniček 2, Szyba 2, Skube 9, Golčar 1, Šoštarič 9, Kleč, Gams, Ratajec, Nosan 1. Trener: Marko Šibila. ka. Celjani, ki so pod vodstvom novega trenerja Roberta Pevni-ka v zadnjih štirih krogih pozabili poraz, so še vedno osmi. Koprčani za njimi zaostajajo za pet točk, Novomeščani pa že za šest. V soboto bodo rudarji gostili zadnje Koprčane. Z osvojitvijo vseh treh točk bi prvenstvo gotovo nato nadaljevali brezskrbneje, a še ne povsem. Trener Rudarja Jernej Javornik o tem gostovanju: »Ni prijetno dobiti gola v zadnjih minutah ali v zadnji minuti, še zlasti povsem na koncu zelo dolgega sodnikovega dodatka. Podobno se nam je zgodilo na prejšnji tekmi doma z Domžalami. Razočarani smo. Fantje so se borili, dali vse od sebe. V prvem polčasu, ko so bili pogoji za igro dobri, smo prevladovali, tudi zadeli in imeli še nekaj priložnosti za povišanje rezultata. V drugem pa so bile razmere nemogoče, a smo si kljub temu ustvarili še nekaj priložnosti, ki pa jih nismo spremenili v povišanje vodstva. Po snegu je bilo res težko igrati. Seveda verjamem, da bomo ostali ligi. Zato v soboto, ko bomo gostili našega neposrednega konkurenta za obstanek, upam na najboljše.« Tomaž Petrovič, trener domačih: »To je bila za oboje zelo težka tekma. V prvem polčasu nismo igrali, kot znamo in zmoremo, v drugem pa so bili pogoji za igro res nemogoči. Gostje so zasluženo povedli z zelo lepim strelom. Vedeli smo, kaj nam prinaša pozitiven rezultat. Fantje so se fanatično borili, res pustili srce na igrišče in zasluženo izenačili. ■ S. Vovk Druga rezultata: Celje Pivovarna laško - Koper 2013 45:25 (21:13), Riko Ribnica - Maribor Branik 28:19 (16:8) Vrstni red: 1. Velenje 2 tekmi - 53 točk, 2. Celje 2 - 52, 3. Maribor 2 - 39, 4. Ribnica 2 - 34, 5. Koper 2013 2 - 31, 6. Loka 2- 30. 3. krog (včeraj, 4. maja): Maribor - Celje, Velenje - Ribnica, Koper - Loka; 4. krog, 7. maja: Maribor - Velenje; 5. krog, 11. maja: Gorenje - Celje. SŽNL, 17. krog Ankaran Hrvatini - Rudar Škale 1:5 (1:2) Strelke: Larissa Šoronda (8.), Sanja Malinic (27.), Lara Prašnikar (61., 78., 80.); Alessia 1:1 Sarnataro (14.). Rudar Š.: Zilic, Lukek, Jevtic, Bric, Berdnik, Du-ronjič, Sevšek, Aberšek (od 66. Pijukovic), Šoron-da (od 79. Jankovic), Malinic, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Olimpija - Maribor 1:1 (1:0) Teleing P. Beltinci - Moje-lece.si Radomlje 5:0 (2:0), Ajdovščina - Velesovo 0:4 (0:2); Krim -prost. Vrstni red: 1. Pomurje 48, 2. Olimpija 36, 3. Rudar Š. 34, 4. Moje-lece Radomlje 26, 5. Velesovo 23, 6. Ankaran Hrvatini 22, 7. Maribor 18, 8. Krim 10, 9. Ajdovščina 5, 10. Krka (prenehala tekmovati). 18. krog, 8. 5., ob 17.00: Rudar Š. - Krim. V sredo večni derbi? Rokometaši Gorenja sinoči gostili Ribnico, v soboto v Maribor, v sredo v Rdeči dvorani Celje Pivovarna Laško Šest naših najboljših rokometnih prvoligaških moštev igra končnico zelo hitro, v ritmu sobota - sreda. Za njimi sta že dva kroga, po njih pa so še vedno s točko prednosti na prvem mestu pred Celjem Pivovarno Laško rokometaši Gorenja. V končnici se upoštevajo vse točke rednega dela. Velenj-čani so jih doslej jih zbrali 53, njihovi večni tekmeci pa 52. Na vrh lestvice so se velenjski rokometaši prebili po uvodnem krogu sklepnega dela prvenstva, v katerem so doma premagali Koper, aktualni prvaki pa so v Ribnici igrali le neodločeno. Celjani so se po izgubljeni točki v Ribnici znesli nad Koprom, od katerega so bili v svojem Zlatorogu boljši kar za 22 golov. Znova so presenetili Ribničani, ki so po rednem delu tretji. Maribor so kot gostitelji premagali z 28:19, torej s presenetljivimi devetimi goli razlike. Maribor ima na tretjem mestu trenutno 39 točk. Ribnica za njim zaostaja za pet, četrti Koper za osem, šesta, zadnja Loka, pa za devet. Za ta štiri moštva pa sta prvi dve mesti skorajda nedosegljivi. Včeraj je bil na sporedu 3. krog. Pari so bili: Maribor - Celje, Gorenje - Ribnica in Koper - Loka. V sobotnem krogu bodo Velenjčani gostovali v Mariboru, prihodnji teden, v sredo, Po tekmi za Loki je trener Gorenja Marko Šibila povedal: »"Ločani konec koncev niso imeli česa izgubiti, mi pa smo v nekakšen krču, saj moramo na vseh tekmah zmagati. To ni Trener Marko Šibila v pogovoru z vratarjem Benjaminom Buricem zadovljen: vse teče kot po maslu 11. maja, pa bo najpomembnejši dvoboj v prvem delu končnice za naslov prvaka. V večnem ša-leško-savinjskem derbiju bodo v Velenju gostovali aktualni prvaki rokometaši Celja. lahko, saj lahko tudi favoriti hitro izgubijo kakšno točko, če na tekmo ne gredo pravilno. Prepričan sem, da bomo zdržali do konca.". a vos Rudarke le še dve točki za zmajevkami Na Obali slavile s 5 : 1 - V nedeljo zadnji krog rednega dela Igralke Olimpije so sicer velenjske nogometašice z zmago v predprejšnjem krogu ob jezeru oddaljile od drugega mesta, a so te odločene, da si ga povrnejo. Ta teden, na praznični ponedeljek, so gostovale v Ankaranu, kjer jih je pričakala tudi močna burja in jim preprečevala, da bi dosegle še kakšen gol več. Z zmago pa so se na dve točki zaostanka približale Olimpiji, ki je v derbiju kroga igrala le neodločeno z Mariborčankami. Spodbudno je, da je prekinila strelski post trenutno četrta strelka lige Lara Prašnikar, ki je h gladki zmagi prispevala tri gole, po enkrat sta bili uspešni Sanja Malinic in Larissa Šoronda. Zadetki Prašnikarjeve so predvsem manjkali na prejšnjih dveh tekmah, najprej v Beltincih in nato v Velenju z Olimpijo, ki so ju rudarke izgubile z 1 : 2. V prvi tekmi je bilo v Velenju 8 : 0 za domače, pred tokratno pa je trener Ankarančank Miha Gaberc napovedal: »Čaka nas zelo težak nasprotnik. Popraviti moramo vtis s prve tekme. Če smo realni, moramo priznati, da bo zelo težko priti do točke. Želimo pa igrati sproščeno. Cilj je, da prekinjamo in razbijamo igro Rudarja.« Delno so domače igralke uresničile to napoved, saj so izgubile z manjšo razliko kot jeseni. Lara Prašnikar: prekinila je strelski post. Najvišjo zmago so si v tem krogu priigrale vodilne Beltinčanke. Gostile so Radomljanke, pri katerih je dosedanjega trenerja Mi-lomirja Mandiča zamenjal Peter Kristan, dosedanji vodja mladinskega pogona, in jih premagale s 5 : 0. Visoko zmago (4 : 0) so dosegle tudi Velesovke v Ajdovščini. V nedeljskem (ob 17.00) zadnjem krogu rednega dela prvenstva bodo velenjske nogometaši-ce gostile Krimovke, ki so bile v tem krogu proste. Po tem krogu bodo še trije v končnici. ■ S. Vovk Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 17 5. maja 2016 S ŠPORT 17 Sodnik se je namahal s kartoni Na derbiju zadnjega Podvincev in predzadnjega Šmartna v znamenju rumene, pa tudi rdeče barve Vrnitev zime jo je prejšnji teden zagodla tudi nogometašem v 3. ligi - sever, saj so morali zaradi zasneženih igrišč med tednom preložiti nekatere tekme 21. kroga. V sobotno-nedeljskem 22. krogu so nogometaši Šmartna 1928 gostovali v Podvincih. V derbiju najslabših moštev ni bilo zmagovalca, saj je bilo 1:1, gola pa sta bila dosežena po dosojenih najstrožjih kaznih -enajstmetrovkah. Za goste je bil ob koncu prvega polčasa natančen Martin Lenošek, za domače v deseti minuti nadaljevanja Branko Lah. Tekma je bila kljub mrazu zelo 'vroča', sodnik pa se je zelo »namahal« s kartoni. Pokazal je kar osem rumenih, tri domačim in pet gostujočim igralcem, dva igralca pa sta po rumenem opominu videla še rdečega. Pri gostih je moral zaradi drugega rumenega kartona v slačilnico Matevž Lenošek. Vsekakor je oba dobil po neumnosti zaradi v nogometnem jeziku zapisano - simuliranja. A sodnik njegovemu hlinjenju(?) ni nasedel. Nadvse zavzeta igra je bila morda razumljiva, kajti oboji še lovijo točke za obstanek v ligi. Res pa je, da so možnosti Podvincev, da ostanejo v ligi zelo, zelo majhne. S to točko so Šmarčani ohranili prednost petih pred njimi. Do konca so še štirje krogi. V njih bo zanje v boju za obstanek pomembna vsaka točka. V Šmartnem ob Paki bodo v nedeljo po visokem porazu (0:5) z Mariborom iskali uteho nogometaši Lenarta, ki ima po 22. krogih osem točk več od njih, a so Šmarčani odigrali tekmo manj. Za domače se bo s tem krogom začel niz štirih tekem za biti ali ne biti. Zavedajo se, da 'morajo' zmagati. Ob tem se ne zanašajo na to, da še ni znano, koliko moštev bo izpadlo, ali bodo za predzadnjega kvalifika- cije ... Skratka, odločeni so, da svoj obstoj rešijo na zelenici in ne za zeleno mizo. Zadnje njihove igre so bile spodbudne, manjka le še spretnost in iznajdljivost pred nasprotnikovim vratarjem. Pomembne točke so si v sobotnem krogu priigrali nogometaši desete Dravinje. V svojih Slovenskih Konjicah so enajste Dobrovce premagali s 4:2 in se precej oddaljili od nevarnih zadnjih dveh mest. Zadržali so točko prednosti pred njimi ter šest pred predzadnjimi Šmarčani. Za svojo usodo bodo do zadnjega kroga gotovo trepetali tudi Ra-deljčani. Pred svojo tribuno so s celjskim Šampionom izgubili z 0:2 in ostali na dvanajstem mestu s samo dvema točkama prednosti pred Šmarčni. Na prvem mestu pa so s tekmo več od Mariborčanov ostali Brežičani. Gostili so Koroško Dravograd in slavili s 4:2. Rusalke odlične na državnem prvenstvu Ljubljana - V soboto, 23. aprila, je na bazenu Fakultete za šport potekalo tretje državno prvenstvo v skladnostnem plavanju. Dekleta vseh starostnih kategorij so se v dopoldanskem času pomerile v obveznih prvinah. Članice velenjskega kluba Rusal-ka so bile zelo uspešne. V kategoriji deklic je 2. mesto zasedla Tinkara Maher, pri kadetinjah so bile Rusalke najbolj uspešne, saj so osvojile kar tri medalje: bron Vika Golčer, srebro Pija Lesnjak in zlato Živa Matjaž. Pri mlajših mladinkah se je po zelo izenačenem boju na stopničke uvrstila Pia Katarina Kremžar (3. mesto). V kategoriji starejših mladink pa sta drugo in tretje me- sto osvojili Janja Skarlovnik in Monika Tajnik. V popoldanskem programu so sinhrone plavalke prvič tekmovale tudi v prostih sestavah. Koreografije velenjskih plavalk so navdušile občinstvo in sodnike. V disciplini solo sta naslov državnih prvakinj osvojili Živa Matjaž (kadetinje) in Neja Veternik (ml. mladinke), podprvakinji sta postali Tinkara Maher (deklice) in Pia Katarina Kremžar (ml. mladinke), bronasta je bila še Karin Božič Rihtar (kadetinje). V disciplini duo so se odlično odrezale in osvojile: bron Neja Britovšek in Brina Kovač, srebro Vika Golčer in Karin Božič Rih-tar ter zlato Pija Lesnjak in Živa Matjaž (vse kadetinje), Tia Marija Delopst in Neja Veternik (ml. mladinke) ter Janja Skarlovnik in Monika Tajnik (st. mladinke). Tudi v disciplini prosta kombinacija so naše plavalke zasedle kar dvoje stopničk: 3. mesto so osvojile Pija Lesnjak, Vika Golčer, Brina Kovač, Neja Britovšek in Lara Govek, 1. pa Maruša Tajnik, Petra Drev, Tia Marija De-lopst in Pia Katarina Kremžar. Po napornih pripravah na prvenstvo in uspešnem nastopu sledi krajši odmor, nato pa jih konec maja čaka mednarodno tekmovanje v Budimpešti. Želimo jim veliko uspeha. ■ Ana Matjaž Konjeniški spektakel v Celju Celje, 12.-15. maja - V Konjeniškem centru Celje se bo med 12. in 15. majem zopet zvrstilo najprestižnejše mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir za nacionalne ekipe na svetu - Pokal narodov Celje 2016. Tokratni dogodek bo prava športna poslastica, saj letošnje tekmovanje šteje za kvalifikacijsko v sklopu serije Furusiyya, vodilnega mednarodnega ekipnega tekmovanja na svetu. V štirih tekmovalnih dneh se bo zvrstilo 20 tekmovanj, z vrhuncema v petek, 13. 5., ko bo ob 15. uri Nations Cup tekmovanje, in v nedeljo, 15. 5., ko bo ob 15. uri Grand Prix Kap Jumping tekmovanje za svetovni pokal. Na glavnem ekipnem tekmovanju za Pokal narodov se bodo pomerile ekipe najboljših ja-hačev iz vsaj 10 držav, med njimi Obeta se veliko športnih užitkov in zabave. tudi iz Slovenije. Organizatorji so za obiskovalce pripravili tudi dva šov programa, otroški ranč s pridihom Zahoda, na voljo bo pa tudi ježa konj za obiskovalce. Šov program bo to- krat v petek, 13., in nedeljo, 15. maja, z začetkom ob 13.30, celodnevni spremljevalni program pa v petek, soboto in nedeljo. Najboljše v državi Učenke OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj znajo igrati odbojko V sredo, 20. aprila, je na OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju potekal državni finale v odbojki za učenke osnovnih šol. Poleg domače ekipe so si igranje na finalnem turnirju zagotovile še učenke OŠ Šempeter v Savinjski dolini in učenke OŠ dr. Aleša Beblerja - Primoža iz Hrvatinov. Po uradni otvoritvi finalnega tekmovanja so na igrišče najprej stopile igralke domače ekipe in gostje iz Šempetra. Domače igralke so po začetnem vodstvu Šempetrank le ujele svoj ritem igre in dobile prvi set. Drugi set so bolje začele gostje, vendar so Šoštanjčan-ke kmalu postavile stvari na svoje mesto in prva tekma finala je bila dobljena. Druga tekma med Šem-petrankami in Primorkami je dala zmagovalno ekipo po tretjem skrajšanem nizu. Boljše so bile učenke iz OŠ Hrvatini. V zadnji tekmi se je torej odločalo o na- slovu državnih prvakinj. Učenke OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj so zadnjo tekmo začele silovito, gostjam niso dovolile, da se razigrajo, in po slabi uri igre se je z zmago 2 : 0 v korist domačih učenk začelo proslavljanje osvo- jitve naslova državnih prvakinj. Za najboljšo organizatorko igre je bila izbrana domača podajal-ka Brina Stropnik, najboljši igralki pa Ela Medved in Neli Goršek, prav tako učenki šoštanjske šole. ■ Boris Plamberger Balinanje Brez večjih presenečenj Drugi krog v prvi in drugi balinarski ligi je precej oviralo vreme. Kljub temu so se razen enega končala vsa srečanja. Že v torek sta se sestali ekipi v Gorici pri Slivnici. Domači so goste iz Premogovnika Velenje na napeti tekmi na koncu premagali z rezultatom 6 : 2. V četrtek je bila v zelo hladnem vremenu tekma na Polzeli med domačini in gosti iz Kavč. Pol- zela je tudi tokrat pokazala svojo letošnjo kakovost in premagala goste kar z 8 : 0. Dve tekmi sta bili v petek, ko se je vreme nekoliko umirilo. Presenečenje je tokrat pripravila ekipa Šentjurja, ki je prepričljivo s 6 : 2 opravila z domačini v Slovenskih Konjicah. Na Šaleškem derbiju med Gorenjem in Topolšico pa je po pričakovanju z nekaj malega težav zmagala domača ekipa z rezultatom 6 : 2. Trenutni vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela - 4, 2. Gorica pri Slivnici - 4, 3. Šentjur - 4, 4. Konjice - 2, 5. Gorenje - 2, 6. Topolši-ca - 0, 7. Premogovnik - 0, in 8. Kavče - 0. Tudi v drugi ligi so domačini v Vinski Gori pripravili manjše presenečenje, saj so premagali favorizirane goste iz Velenja z rezultatom 5 : 3. Drugo srečanje v Šentjurju med domačini Vrbno iz Vrbice in gosti z Dobrne se je končalo s prepričljivim rezultatom 8 : 0 za goste. Tekma med Šmartnim ob Pa-ki in Gorico je bila prestavljena. Trenutni vrstni red v drugi ligi: 1. Dobrna - 4, 2. Vinska Gora -4, 3. Gorica - 2, 4. Šmartno ob Paki - 0, 5. Velenje - 0, 6. Vrb-no - 0. ■ T. F. Med Rovtarskim in Polhograjskim hribovjem Naneslo je, da sem v kratkem času imela priložnost dvakrat obiskati zelo lep kotiček naše lepe Slovenije. Ko prideš v takšen raj, ga želiš pokazati tudi drugim. Prvič sem bila tam kot spremljevalka planinskega krožka osnovne šole Nove Jarše iz Ljubljane, drugič pa sem te kraje obiskali s krožkom Planinarjenje UNI 3. Izhodišče poti je bilo v zelo lepi in urejeni vasi Šen-tjošt nad Horjulom, kjer v središču kraja stojita dve cerkvi. Že kar na začetku smo nazdravili Darki, potem pa se podali skozi naselje s kapelo, ki premore velik, bogato okrašen prt s klekljano čipko. Na vzpetini smo se ustavili na zelo lepo urejeni kozji farmi, prijazen lastnik pa nam je povedal, da se z njimi ukvarja že petindvajset let. Kozja »vesela« narava nima meja in vedno ušpičijo kaj novega. Pot smo preko travnatih pobočij nadaljevali v smeri Samo-torice. Po strminah so se pasle ovce skupaj z jagenjčki, ki jih je na šolskem pohodu nek mestni otrok poimenoval »ovčji telički«. Kako nujni so takšni pohodi v naravo za mestne otroke, ni treba poudarjati. Z razposajenostjo izražajo uživanje v lepotah narave in jo radovedno spoznavajo. Pod mogočnim kozolcem smo se ustavili sredi cvetočega prostranstva, nato pa se povzpeli na Kožljek, ki je izredno razgleden. Ljubljansko barje. Po strmini ob cesti se je v obori pasla čreda divjadi, ki je nismo zmotili. Ob prihodu do Korena (ali Korene, ker se pojavljata dve imeni) smo se najprej podali do izredno razgle- Kozolci so prijetna domača počivališča. V daljavi so bile še povsem pobeljene gore s Storžičem in Ka-mniško-Savinjskimi Alpami, prej smo se pozdravili že z Blegošem, na jugovzhodnem hribovju pa se razprostira Krim. Kot na dlani se je pred nami razprostiralo Polho-grajsko hribovje. Tu je bil čas za počitek in užitek, nato pa smo se v spremstvu metulja lastovičarja spustili proti Korenu nad Horjulom. Desno pod nami se je nahajala Vrhnika in v nadaljevanju dne cerkvice. Potrdila se je misel na tabli lipe sredi vasi, ki pravi: »Že samo pogled na te gore de-lovnik krajša in zdravi srce.« Po naužitju lepot smo se vrnili v vas in si pri kmetiji odprtih vrat privoščili topel obrok in posedeli v senci, saj so bili sončni žarki že kar močni. Zadovoljni smo se spustili v Horjul, kamor nas je pripeljala prijetna stezica, polne lepih vtisov v cvetoči pomladi. ■ Marija Lesjak ■ vos Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika Jutro pokazalo vso razsežnost katastrofe K sreči nihče ni bil poškodovan - Pet odraslih in dva otroka po požaru bivajo v mladinskem hotelu Milena Krstič - Planine Foto: Arhiv PGD Velenje Velenje, 3. maja - »Še sreča, da se nikomur, ne stanovalcem in ne tistim, ki so gasili in pomagali reševati, ni kaj zgodilo,« je najpogosteje slišati ljudi, ko beseda nanese na požar, ki je v prvih urah novega dne 26. aprila popolnoma uničil okoli 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje v desetem, najvišjem nadstropju lamele stanovanjskega bloka na Jenkovi 9 v Velenju in poškodoval dve sosednji. Sedeminsedemdesetletni stanovalec, ki je zanetil požar, je bil v času odvzema prostosti prepeljan na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Zaradi nevarnosti je bilo iz dvajsetih stanovanj evakuiranih okoli 60 stanovalcev, od teh jih je blizu 40 mrzlo noč preživelo v glasbeni šoli, kamor so jih namestili. Ljudje, ki so se zbudili sami, in tisti, ki so jih prebujali gasilci, pripadniki civilne zaščite, policija, sosedje ..., so doživljali noč groze, ki jo bodo le stežka pozabili. Nekatere od njih pa je šok čakal tudi potem, ko so se vrnili v svoja stanovanja. »Velikanska škoda je v nadstropju, kjer je gorelo. Dve družini smo morali namestiti v mladinski hotel, kjer so še vedno. Njihova stanovanja niso toliko poškodovana zaradi vode, ampak zaradi vročine. Prišlo je do pregretja instalacij, zato je bilo treba stanovanji izprazniti. Obnoviti bo treba vse instalacije,« pravi Bojan Prelovšek iz Civilne zaščite Mestne občine Velenje. Ti so z njimi ves čas v kontaktu. »Če kaj potrebujejo, nas pokličejo, pomagal je že Rdeči križ, za enkratno socialno pomoč so zaprosili Center za socialno delo, če bo potrebno, jo bo dala tudi Mestna občina, ki bo za namestitev petih odraslih in dveh otrok skrbela, dokler bo to potrebno.« Nastalo gmotno škodo so ocenili na 100.000 evrov, gotovo pa bo precej višja. a Obnoviti bodo morali tudi sosednja stanovanja, saj so uničene instalacije in še kaj... Reševanje je bilo izjemno zahtevno in tudi nevarno. Pogorišče. Tole je ostalo od komfortnega sto kvadratnih metrov velikega stanovanja. Zasegli dva avtomobila Velenje, 27. aprila - V sredo so policisti na Partizanski cesti ustavili voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Ker se to ni zgodilo prvič, so mu avto zasegli. Še en avto so zasegli v soboto. Tokrat zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ostalo pri poskusu Velenje, 27. aprila - V sredo je nekdo vlomil v hišo v Bevčah. Iz hiše ni odnesel ničesar. Na Rudarski cesti pa je neznanec očitno hotel priti do sladoleda, a mu ni uspelo. Je pa pri vla-mljanju povzročil za okoli 1.100 evrov škode. Zastoji in nesreče z gmotno škodo Velenje, 27. aprila - Varnostno dogajanje med prazniki je zaznamovalo sneženje. Zaradi tega je na Celjskem prišlo do številnih zastojev in večjega števila prometnih nesreč z gmotno škodo na udeleženih vozilih in objektih ob cestah. Policisti so prednostno opravljali naloge varovanja ljudi in njihovega premoženja. Krava poginila, ker je pojedla žeblje Velenje, 1. maja - Policisti so dobili prijavo kmeta, ki mu je poginila krava. Veterinar je v njenem želodcu našel pest žebljev, ki so bili vzrok za pogin. Že pred tem je kmet policiste obvestil, da je v krmi za živino našel žeblje. Ker gre za kaznivo dejanje, policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, da odkrijejo tistega, ki je sposoben storiti tako kruto dejanje, in ga predajo sodišču. Vlomilec iz slaščičarne odnesel gotovino Velenje, 2. maja - V ponedeljek je vlomilec prišel v slaščičarno. Iz blagajne je vzel gotovino. Pomen kolesarskega izpita V teh dneh se bodo po osnovnih šolah intenzivneje lotili priprav na izvedbo teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita. Poleg znanja, ki so ga učenci petih razredov doslej usvojili s področja prometa in prometne varnosti, bodo dodatno spoznali tako prometno signalizacijo kot pravila, ki jih je potrebno spoštovati, da bi se lahko brez nevšečnosti in težav »vkjučili« v dogajanje na cesti. Cestni promet je za današnjega človeka sestavni del življenja in brez njega bi naše življenje bilo veliko bolj počasno in umirjeno, kar morda niti ne bi bilo slabo. Toda cesta nam omogoča in zagotavlja tudi večjo mobilnost, več možnosti za delo in poslovno sodelovanje s tistimi, ki ne živijo ali ne delujejo v naši bližini, hkrati pa nam daje tudi možnost večje izbire načinov preživljanja prostega časa in ne nazadnje celo svobode gibanja. Pogoj za varno uporabo ceste, ne glede, ali govorimo o cesti znotraj naše soseske ali našega mesta, lokalni cesti, ki pelje proti bližnjim naseljem, ali mestom, regionalni cesti, ki povezuje regije, ali avtocesti, po katerih lahko najhitreje vozimo in potujemo v sosednje in še bolj oddaljene države, je dobro poznavanje cestnoprometnih pravil. Tako kot marsikje v Evropi je tudi pri nas praksa, da se otroci s prometnimi pravili začnejo seznanjati že v vrtcih in osnovnih šolah. Najprej preprosto in igrivo, pozneje pa glede na starost in dojemljivost vse bolj podrobneje in sistematično z dodatnimi vsebinami. Tako je kolesarski izpit eden tistih ključnih in pomembnejših preizkusov osnovnošolskih otrok, pri katerem morajo pokazati že kar precejšnjo raven znanja. Z opravljenim kolesarskim izpitom lahko otroci že samostojno vozijo kolo, kar pomeni, da s tem tudi prevzemajo odgovornost za svoja ravnanja na cesti. Neupoštevanje prometnih pravil ne predstavlja zgolj prekrška, ampak lahko v določenih okoliščinah pomeni tudi lastno ogroženost ter izpostavljenost nevarnostim, ki so prisotne na cesti glede na gostoto prometa, hitrost vozil in osredotočenost voznikov med vožnjo. Slednja je zaradi stanja v družbi, ritma sodobnega načina življenja in stresnosti, ki ga ta ustvarja, marsikdaj in marsikje bistveno zmanjšana, kar potrjujejo tudi statistični podatki o prometnih nesrečah. Zato ima kolesarski izpit veliko večji pomen, kot se to zdi na prvi pogled. Od pridobljenega tako teoretičnega kot praktičnega znanja bo odvisno, kako se bodo mladi kolesarji (varno) vključili v promet in preživeli. To je prvi cilj. Drugi manj opazen pa je, da bodo to novo pridobljeno znanje v praksi utrjevali in ga nadgrajevali, ko se bodo odločili, da poleg kolesarskega izpita želijo pridobiti izpit tudi za vožnjo s kolesom z motorjem, motornim kolesom ali osebnim avtomobilom. Dobro poznavanje prometnih pravil ob doslednem spoštovanju slednjih pri vsakodnevni vožnji po cesti je temelj, na katerem bodo lahko svoje znanje uspešno nadgrajevali in tako pridobi(va)li pomembno vseživljenjsko kompetenco, ki jim bo omogočala preživetje na cesti. Tudi zaradi navedenega kolesarski izpit ne more in ne sme biti le v domeni učiteljev v osnovni šoli. O vsebini teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita se je treba učiti in hkrati pogovarjati tudi doma v družinskem okolju. Ne zgolj ob računalniškem monitorju in reševanju izpitnih pol, kar je sicer zelo koristno tako za starše kot starejše brate in sestre, da ponovijo in obnovijo tovrstno znanje, ampak tudi ob gledanju televizijskih poročil in branju časopisnih člankov o prometnih nesrečah, ki so praviloma posledica neupoštevanja prometnih predpisov. To so namreč priložnosti za pogovore o ravnanjih in posledicah, ki lahko ljudem zaznamujejo življenja. Najboljše okolje za učenje pa je sama cesta, ko smo z otroki v avtomobilu ali se skupaj vozimo s kolesi. Zato je pomembno, da dajemo dober zgled, ki ga bodo naši otroci kot najmlajši udeleženci v prometu (vede ali nevede) sprejeli in ga prenašali naprej. Dober zgled je najboljša vzgoja. Adil Huselja varnostno ogledalo Iz POLICIJSKE beležke Sosed vznemirjal sosedovo ženo Velenje, 27. aprila - Policisti so šli na dan upora proti okupatorju v Podkraj, ker je mož prijavil soseda, da je vznemirjal njegovo ženo, medtem ko ga ni bilo doma. Policisti so ga opozorili. Dovolj zdrav za pridržanje Velenje, 29. aprila - V petek je možakar razgrajal pred nujno medicinsko pomočjo zdravstvenega doma. Ker se je pri tem tudi z glavo zaletaval v steklena vrata, ga je moral pregledati zdravnik. Ugotovil je, da je več kot sposoben za pridržanje, zato so ga policisti odpeljali na postajo. Ob odhodu iz prostorov za pridržanje pa so mu napisali tudi zajetno kazen. Dvakrat preglasno Velenje, 29. aprila - V petek so velenjski policisti dvakrat posredovali zaradi preglasne glasbe, enkrat na Ljubljanski cesti, enkrat na Kajuhovi. V prvem primeru so izrekli opozorilo, v drugem napisali plačilni nalog. Vročekrvna tujka Velenje, 30. aprila - V soboto sta se policista ukvarjala z vročekrvno tujko, ki je sosedo označila z neprimernimi opisi. Ker ji teh ni zmanjkalo tudi za policista, ko sta se srečala za njo, sta ji »predpisala« dvojno kazen. Vendar je imela še nekaj rezerve. Po odhodu policistov je poklicala na policijsko postajo, kjer je svoj opis dobil tudi dežurni policist. Občan usmerjal promet Velenje, 30. aprila - V soboto je na Tomšičevi cesti neznani moški s piščalko usmerjal promet. Preden so prišli na kraj policisti, je možakar delo že zaključil. Želel si je na veselico Šoštanj, 30. aprila - Proti jutru, na prvomajski dan, so policisti pridržali osebo, ki se je na vsak način želela vrniti na veselico v Gaberke. Policista sta morala uporabiti prisilna sredstva, da sta osebo obvladala in jo pospremila do Velenja, kjer je svojo jezo prespala. Na Graški gori umrl pilot Slovenj Gradec, 4. maja - Ob zaključku redakcije smo prejeli sporočilo, da je na Graški gori na območju policijske postaje Slovenj Gradec je v sredo okoli 7.30 strmoglavilo manjše letalo, pilot pa je na kraju nesreče umrl. Po prvih podatkih policije je bil pilot v letalu sam. Ogled kraja nesreče so v sodelovanju z letalskim inšpektorjem opravili kriminalisti. Po prvih podatkih gre za nemško enosede-žno motorno jadralno letalo. Strmoglavljenje letala je opazil občan. Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 19 5. maja 2016 «ff^CAS »Treba se je truditi in to tudi počneva« Nova oskrbnika doma na gori Oljki si v sodelovanju z lastniki želita pridobiti naziv družinam prijazen dom Tatjana Podgoršek Po naši deželi najdemo veliko slikovitih gričev s cerkvijo na vrhu, vendar za goro Oljko, ki se dviga nad polji, gozdovi ter je vidna z glavne ceste med Celjem in Vranskim, pravijo, da je nekaj prav posebnega. Njegova skladna oblika menda pritegne nase več pogledov kakor marsikatera višja vzpetina v širši okolici. dnik Planinskega društva Polzela, ki upravlja z domom. Na vprašanje, koliko pohodnikov, planincev in ljubiteljev narave obišče dom na leto, pa je odgovoril: »Po pravilih bi morali število vpisov v knjigi obiskov pomnožiti s tri. V eni knjigi je »prostor« za 4000 vpisov. Ker pa se vsi, ki pridejo na goro, vanjo ne vpišejo, ocenjujejo, daje obiskovalcev od 10 do 12 tisoč na leto.« Največ jih je iz Idej jima ne manjka Če odmislita tri vlome v šestih mesecih (v enem so med drugim s samokolnico odpeljali vso meso iz zamrzovalnih skrinj) svoje odločitve za zdaj ne obžalujeta. Če bo šlo tako tudi v prihodnje, bosta povsem zadovoljen, pravita Urlepova. Tudi lažje bosta lahko uresničila zastavljene cilje, ki jih imata kar nekaj. Čeprav so v ponud- voljstvo.« Rada bi prišla bliže invalidom, katerih dostop do doma je danes otežkočen. »Z vsem omenjenim želimo kakovost dvigniti na višjo raven, pridobiti naziv družinam prijazen planinski dom,« razmišljata Aleš in Berta. Pogodbo o najemu sta s planinskim društvom sklenila za eno leto. Upata, da jo bodo podaljšali. Koliko in v kakšni meri bosta lahko uresničila svoje ideje, pravita, pa ne bo odvisno le od tudi od sos planin- njiju, ampak delovanja skim dru- »Če ne sodeluje širša družina, se stvari ne izidejo,« pravijo Urlepovi Na733 metrov visoki kraški osa-melec vodi več poti. Možna izhodišča so na zahodu iz Šmartnega ob Paki, na severu iz Velenja, na vzhodu iz Andraž in na jugu iz Polzele. Na leto od 10 do 12 tisoč obiskovalcev Pohodniki na goro si radi »prive-žejo« dušo v planinskem domu, ki ima od lanskega novembra novega oskrbnika - Aleša Urlepa iz Šmartnega ob Paki. »Družina Možina, ki je bila oskrbnik doma devet let, se je odločila, da bo v življenju počela še kaj drugega. Objavili smo razpis, prijavilo se je 10 ponudnikov, odločili smo se za Aleša Urlepa in mislim, da smo se dobro odločili, kar potrjujejo tudi odzivi obiskovalcev,« nam je povedal Zoran Štok, predse- bližnje okolice, je pa tudi kar nekaj avtobusov, ki pripeljejo romarje. Ti pa so iz cele Slovenije. Izziv, ki sem si ga dolgo želel Kaj je izobraženega kuharja, s službo za nedoločen čas v znanem gostinskem lokalu v Zgornji Savinjski dolini privedlo na nepredvidljivo delovno mesto oskrbnika planinskega doma? »Zame je bil to izziv, moja dolgoletna želja, da bi šel na svoje. Prej nisem upal v precejšnje tveganje zaradi družine. Danes sta sinova praktično odrasla, zato je bila odločitev lažja. Oba z ženo se dela, novih preizkušenj ne bojiva, veva, da se je treba truditi in to tudi počneva. Pri tem nama poleg sinov, sploh mlajšega, pomagata še ženina starša.« bi doma danes enolončnice, pice, sladice, ob vikendih tudi tri vrste kosil, nameravata ponudbo postopoma še razširiti. Želje obiskovalcev so namreč različne. »Gostje, ki prihajajo v dom, so dobri gostje, zelo drugačni od tistih v dolini.« Rada bi uredila otroško igrišče. Seveda ne sama, ampak v sodelovanju z lastniki doma in lastniki zemljišča. Doslej sta že zamenjala inventar v osrednjem delu doma, marsikaj je terba postoriti v zgornjem delu objekta, kjer je prostor za blizu 60 oseb, kjer so tudi sobe z blizu 50 ležišči. Prav tako navezujeta stike z drugimi turističnimi ponudniki v Spodnji, Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. »Turisti imajo kaj videti, zakaj si ne bi pri tem pomagali in tako z združenimi močmi poskrbeli za njihovo zado- štvom, lastniki zemljišč, od vremena. Ta v veliki meri kroji število obiskovalcev. Več bo sončni dni, več bo obiskovalcev. »Čeprav ravno ne sodiva med tiste, ki tožijo nad tem in onim, pa ne moreva mimo davčnih blagajn. Namesto, da bi več pozornosti namenili gostom, zaradi katerih smo tu, jih moramo davčnim blagajnam. Se vidi, da so njihovo uvedbo načrtovali tisti, ki nimajo prakse z njimi. Ali ne bi bilo bolj umno, da bo država za takšne domove, kot je dom na gori Oljki, uvedla pavšal ali pa bi zaračunala davek na osnovi števila stolov. Od vsakega bi plačal toliko in toliko davka, kako pa boš poskrbel, da bo stol zaseden, pa je odvisno od tebe samega,« sta sklenila pogovor Aleš in Berta Urlep. Veliko adrenalinskih užitkov Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica praznuje 40 let To leto Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica praznuje svoj okrogli jubilej, in sicer 40 let obstoja. Zgodovina sega do trenutka, ko so predniki današnjega kluba stopili v Ciglerjevo jamo in ob tem prišli na idejo ustanovit jamarski klub. Tako se je razvil Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica. Aktivnosti v klubu so se samo stopnjevale, kar je vidno tudi v današnji prepoznavnosti jamarskega kluba. Jamarstvo je poseben način življenja, je svoboda, ki je tisti, ki se s tem posebnim športom in raziskovanjem ne ukvarja, ne more razumeti. Skoraj ni vikenda, ko se člani kluba ne bi odpravili na kakšno akcijo raziskovanja podzemlja. Predsednik kluba Maks Petrič pravi:« Jamarstvo nekateri jamarji opisujemo kot šport brez gledalcev, kar je težko dojeti slovenski birokraciji. Spet se zatakne pri tem, da nismo nikjer registrirani kot športniki. To seveda občutimo na ra- znih razpisih, kar pomeni, da jamarji delujemo z minimalnimi sredstvi«. Občina Šoštanj in krajevna skupnost Topolšica vsako leto poskrbita za klub nekaj sredstev, za kar so jima člani kluba zelo hvaležni. Ta denar porabijo za nakup opreme, ki jo nuj- pa jo nedvomno imajo. Poleg raziskovanja jam so v klubu aktivni tudi na področju šolanja novih jamarjev, sodelujejo na raznih prireditvah, rišejo načrte jam, nekateri člani sodelujejo tudi pri Jamarski reševalni službi, ukvarjajo se še s turističnimi no potrebujejo za raziskovanje jam, ter za šolanje novih jamarjev. Kljub temu se z veliko volje zmore skoraj nemogoče. Tako opravijo tudi do 150 akcij letno. Ne vodi jih denar, temveč volja in ljubezen do narave -jam, ki ogledi jam, večdnevnimi tabori in še z mnogočim. Svoje želje in podvige v raziskovanju jam pa bogatijo tudi zunaj meja Slovenije, saj so bili nekateri člani prisotni na jamarskih odpravah na Filipinih, v Albaniji in Makedoni- ji. Jame običajno obiščemo v enem dnevu. Če pa je jama prevelika oziroma pregloboka, se v njej naredi bivak in se tam tudi prespi. Vsako leto izvedejo tudi jamarski tabor, in sicer na planini Vodotočnik. Do planine se odpravijo peš z vso opremo, ki na osebo tehta tudi do 30 kg. Običajno se tam ostane štiri dni, vsak dan pa raziskuje visokogorske jame. Redno klub sodeluje tudi z ostalimi klubi iz vse Slovenije in tudi tujine. Jamarji so zelo koristni tudi pri čiščenju jam in ohranjanju čistih voda. Jame so namreč največje zakladnice čiste vode. Veliko ljudi se še ne zaveda, kako veliko škodo naredijo, če v jame odvržejo smeti. Jamarstvo je raziskovanje in posebne vrste šport, ki ni ravno za vse. Ne sme vas biti strah teme, ožin, globin, imeti pa morate tudi kar precej fizične kondicije. V klubu z veseljem sprejmejo nove člane, ki jih bodo usposobili za dobre jamarje. Zato, če vas mika neraziskan podzemni svet, nove dogodivščine, želite priti nekam, kamor še ni stopila človeška noga, želite vsak konec tedna doživeti kaj novega, se lahko pridružite Šaleškemu jamarskemu klubu Podlasica Topolšica. ■ UTRIP HOROSKOP 19 Oven od 21. 3. do 21. 4. Dobro veste, kaj vam trenutno najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. In to ne le za en dan. To čutite že nekaj časa, a se ne morete odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaželeli, in vam stala ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi, zato načrtujte šele, ko boste tam imeli zeleno luč. Kar se zdravja tiče boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. In tako bo tudi v naslednjih majskih dneh, sploh, kadar bo sijalo sonce. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo počutje. Če se boste držali navodil in poslušali notranji glas, se težave do jeseni ne bodo vrnile. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Maj bo opravičil svoje ime tudi na ljubezenskem področju. Pester bo že ta vikend! S Bik od 22. 4. do 20. 5. Lepši dnevi vam bodo res po godu, pa čeprav dobro veste, da ne boste imeli kaj veliko od njih. Čaka vas namreč ogromno dela. Dejstvo pa je, da ga boste lažje opravili, če ne bo na vas vplivalo slabo vreme. Ko boste sredi prihodnjega tedna uspešno opravili z glavnino dela, boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da ječasza to resže skrajni, pa tako veste. Zato vas kljuva slaba vest. S partnerjem bosta doživljala novo osvežitev vajine zveze. Imela se bosta tako lepo, da ne bosta potrebovala družbe. A jo bosta vseeno poiskala. Zato, ker se bliža neko praznovanje, ki ga ne želita doživeti sama. Priprave bodo tekle mirno, sploh, ker boste imeli dobro pomoč v mlajših članih družine. Uživali boste tudi v kulinaričnem razvajanju, ki vam ga bo pripravil partner. I Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Letošnji maj vam bo vedno bolj všeč. Vsak dan se bo zgodilo vsaj nekaj, kar vas bo spravilo v dobro voljo. Ob koncu tega tedna se boste smejali več kot ste se nekaj mesecev doslej. Zato bodo poskrbeli predvsem prijatelji, saj partner ne bo na isti valovni dolžini kotvi. Zna biti, da bo kuhal mulo, sploh, ker mu ne bo jasno, zakaj ste tako srečni. Morda bo dobil občutek, da skušate živeti mimo njega, po svoje. Če želite, da se pomiri, mu jasno povejte in pokažite, da se moti. Za delo pa naslednji teden ne bo najboljši. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Kje je vzrok, ne veste. Rahlo slutite, priznati pa si še ne boste hoteli. Ker veste, da je vzrok precej težak, s težavami pa se te dni ne boste želeli ukvarjati. S Rak od 22. 6. do 22. 7. Zdelo se vam bo, da čas kruto hiti, saj bodo naslednji dnevi kratki, prekratki. Teden se bo obrnil kot bi mignil. To bo veljalo tako za obveznosti v službi kot prosti čas, ki ga boste prav tako zapolnili zdelom. A takim, ki ga resz veseljem opravljate. Čeprav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, si tega še nekaj časa ne boste mogli privoščiti. Zatose kar pripravite, da do konca maja za lenarjenje ne boste imeli časa. Ko se boste, vam bo lažje. Sploh, ker računate, da boste še pred uradnim prihodom poletja za delo tudi primerno finančno nagrajeni. Nekaj težav pa boste v prihodnjih dneh imeli z zdravjem. Če ne boste poskrbeli, da ukrepate že ob prvih simptomih starih težav, se bodo te stopnjevale. Dobro pa veste, kaj smete in kaj ne, če želite, da težave zvodenijo. € Lev od 23. 7. do 23. 8. Želeli si boste, da čim prej pride poletje. Vonj po njem boste občutili že v teh dneh. In skomine bodo velike. Sploh, če se letos pripravljate na malce drugačne počitnice, kot so vaše klasične. Ze dolgo sanjate, da si privoščite več, da bi bile vsaj ene vaše počitnice polne avantur. Po navadi uvihnete tik pred zdajci, letos pa se boste prav navdušili šele v teh dneh. Skrbno načrtujte tudi, s kom boste šli na počitnice. Naj bodo z vami le preverjeno prijetni ljudje, saj se lahko sicer spremenijo v nočno moro. Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi čudne občutke, s katerimi se borite, ko pomislite na svojo partnersko zvezo. Tudi zato, ker je zadnje čase na rahlo majavih tleh, morate poskrbeti, da bo vajino poletje bolj adrenalinsko. Tudi zato vam ne bo težko varčevati za dopust. Tnrp Devica od 24. 8. do 23. 9. Tudi v naslednjih dneh boste imeli veliko dela kot po navadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Novega projekta ste se lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, za to pa boste sami naredili zelo veliko, š partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Čez zimo sta si vzela premalo časa le za vaju, z lepimi majskimi dnevi se bo to krepko spremenilo. To bo dobro tudi za vašo dušo, sploh, ker bo v naslednjih dneh na delovnem mestu precej napeto. Jezilo vas bo, ker ne boste imeli pravih informacij in zato ne boste vedeli, kaj se dogaja. Govoricam ne verjemite v celoti, saj vas bodo spravile v obup. Raje vprašajte, morda dobite odgovor, ki bo razkril vsaj delček tega, kar se res dogaja. Če ga ne dobite, bo tudi molk zgovoren. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Ustvarjalni boste kot že dolgo ne. Tega ne boste občutili le vi. Nekateri v vaši okolici se bodo zaradi tega počutili precej ogroženo. Ker ste zadnje tedne precej vlagali v svoj videz in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel vsakdanjik. In tega ne bo malo. Dogajanje bo hitro in silovito. Zna se zgoditi, da se bo tok dogodkov spreminjal iz dneva v dan. To vas bo delalo malo nemirne, a navzven tega ne boste pokazali. Zaupali boste redkim, kar je trenutno zelo razumljivo. Še najbolj pa boste spet zaupali sebi. In svoji presoji. Ne bo vas pustila na cedilu, zato boste že od torka dalje veliko bolj mirni. Obisk prijatelja, ki ga že dolgo niste videli, vas bo presenetil. Negativno. Njegove novice namreč ne bodo lepe, zato boste žalostni. w Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Do konca meseca maja vam bodo dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, polepšali kar nekaj dni. In zdelo se vam bo, da je čas, da pokličete še nekaj tistih, ki jim to že dolgo obljubljate. Nič hudega, če vam ne bo takoj uspelo s starimi prijatelji navezati stika tako, da boste zadovoljni vi in oni. Boste pa potem toliko bolj srečni. Zal pa ta teden ne bo v celoti lep. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste začeli utapljati v nedokončanih poslih. Taki znajo ostati tudi zato, ker ne veste, kako bo s financami. Žal tega še nekaj časa ne boste vedeli, zato se morate obnašati kot dober gospodar. Nekatere osebne sanje pa se bodo uresničile prej, kot si predstavljate. Ena večjih bo epilog dobila že ta konec tedna. V vas bo kar vrelo od navdušenja. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Zadnje čase imate spet radi svoje življenje, zato boste znali uživati v prav vsakem majskem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstvene težave vam bodo sicer malce pokvarile počutje. Verjetno bo šlo za težave s sklepi ali občutljivim želodcem. Ker boste vedeli, da ni nič hujšega, se ne boste pustili spraviti v slabo voljo. Partnervas bo, če boste želeli, razvajal tudi z masažami. Že v teh dneh se bosta veliko pogovarjala o prihodnosti, saj vse kaže, da bosta lani začrtane plane za letošnje poletje spremenila prav v teh dneh. Okoliščine bodo zelo objektivne. Želje bosta namreč zmanjšala zato, ker želita pomagati nekomu od sorodnikov. Ta bo to res znal ceniti, zato boste dvakrat poplačani. Zakaj boste tako zadovoljni, veste vi in le še nekdo, ki pa za zdaj ostaja malce zadržan. Razumite ga, njemu je tokrat težje kot vam. Sobota bo res posebna. Zakaj, veste le vi. Tudi partnerju ne boste povedali. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj požrete veliko žalitev, ki vam jo bodo privoščili v službi. Zdelo se vam bo, da si tega res niste zaslužili. Ko se boste pomirili in razmislili, pa boste spoznali, da ste verjetno odreagirali preburno. Ni bilo mišljeno tako hudo, kot ste to doživeli vi. In tudi zlobe ni bilo zraven. Zadnje čase ste precej občutljivi. Morali boste poskrbeti, da se spet utrdite. Vaša čustva močno nihajo, vsako spremembo pa čutite veliko huje kot v preteklosti. To vas bega. Zato boste morali že v teh dneh krepko premisliti, kako naprej. Očitno je, da niste več tako samozavestni, kot ste bili. Vzrokov je več. Največji je zagotovo v tem, da se ne počutite varno. Ko boste poskrbeli, da se spet boste, bo tudi samozavest hitro nazaj. Partner vam tokrat ne bo v oporo. Sploh ne bo verjel, da vse skupaj doživljate tako silovito, zato tudi ne bo pomagal. Vodnar od 21.1. do 19.2. Po dolgem času se boste v službi počutili dobro. Ko boste razmišljali, zakaj je tako, odgovora ne boste našli. Sami ne. Ko se boste začeli več pogovarjati s sodelavci, se vam bodo odprle oči. To, kar je na vas pritiskalo kot giljotina, bo namreč veliko manj opazno. To vam bo dalo upanje, da se bodo razmere v odnosih v prihodnje še izboljšale. Poleg tega boste prav v službi spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po žilah. Tega že dolgo niste občutili, zato vam bo močno godilo. Celo na svoj videz boste začeli bolj paziti. Morda boste kaj tudi spremenili. Vsekakor vam tudi pogled v garderobno omaro ne bo več všeč. Želeli si boste, da ste videti dobro, zato boste poskrbeli, da vanjo dodate kar nekaj novih stvari. Tokrat vam celo hoja po trgovinah ne bo šla na živce. Da, spreminjate se. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Tudi tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da še niste takšni, kot ste bili. In še nekaj dni ne boste. Skrbelo vas bo, ker se življenje še ne bo vrtelo tako kot si želite. Če boste iskreni do sebe, nimate pravih razlogov za pritoževanje. Tudi skrbi bodo počasi padale iz vaših ramen. Ze ob koncu tega tedna si boste privoščili odklop, ki ste ga krepko potrebovali. Dobro bo vplival na vašo dušo in telo. Spet boste bolj odprti in družabni, kar bo opazil tudi partner. Povedal vam bo nekaj krepkih na vaš račun, a mu tokrat ne boste zamerili. Imel bo prav. Včasih potrebujete hladen tuš, da se vzamete v roke. Zato se boste tokrat res potrudili, da ne boste popustili v vaši želji po spremembah. Ko boste v dilemi, kako zdržati, ko ni prijetno, se nagradite. Kupite si kaj lepega ali pa si privoščite razvajanje, ki vas pomiri. ■ Četrtek, 5. maja Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 5. maja 2016 Petek, 6. maja Sobota, 7. maja Nedelja, 8. maja Ponedeljek, 9. maja Torek, 10. maja Sreda, 11. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T SLOVENIJA 1 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Turbulenca, svet. odd. 12.20 Naši vrtovi: Berta Placet, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Džihad 2. - spletni propagandni stroj, dok. odd. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Jani Nani, ris. 15.45 V boju s časom (II.), 10/13 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Miliči 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Zlo in dobro gresta po sredini človeškega srca 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Kioka, ris. 07.05 Olivija, ris. 07.15 Knjiga o džungli, ris. 07.25 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Palček Smuk v ribniku, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Kaj so slišala ušesa Istre 08.40 Točka, glasb. odd. 09.40 Med valovi 10.40 Alpe, Donava, Jadran 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.25 Kino Fokus 15.45 Čas za Manco Košir: Srčnost 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz 18.25 10 domačih 19.00 Pajkec Piko, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Reševalci hrane, dok. odd. 21.30 Greenberg, am. film 23.15 Slika, ki je ni, dok. odd. 00.50 Točka, glasb. odd. 02.35 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24ur zvečer 22.55 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.50 Prevara, nan. 00.45 Dexter, nan. 01.55 24ur zvečer, ponov. 02.30 Zvoki noči © 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Na poti na Krim, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris. 15.50 Studio kriškraš: Čarobne rožice 16.10 Vetrnica: Čebela 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Kinoteka: Andrzej Wajda, gostja Nina Cvar 23.20 Človek iz marmorja, nem. film 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Dnevnik, ponov. 03.30 Info-kanal 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Avto 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Plezanje 08.25 Vetrnica: Vodni drsalec 08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.45 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 24/26 09.10 Male sive celic, kviz 09.55 Gibčna Timea, dok. film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase, ponov. 11.05 Tv arhiv 12.00 Intervju: Stane Kerin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 V divjini z Benom Foglom: Aljaska, 2/4 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Jedi za otroke 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešana, 5/8 22.35 Poročila, vreme, šport 23.05 Nekaj je v zraku, franc. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal 07.00 Živ žav sledi Emilija, ris. 07.05 Zajček Belko, ris. 07.10 Ozi bu, ris. 07.15 Poldi, ris. 07.20 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.30 Timi gre, ris. 07.40 Kioka, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.00 Prihaja Nodi, ris. 08.10 Emilija, ris. 08.15 Sara in Raček, ris. 08.20 Medo in Mica, ris. 08.25 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.35 Muk, ris. 08.45 Zu, ris. 09.00 Robotki, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Biba se giba, ris. nan. 10.10 Pika Nogavička, ris. nan. 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozrav, narodnozab. odd. 14.50 Bela in Sebastijan, franc. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (II), 8/8 20.50 Intervju 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Babičino stanovanje, dok. odd. 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Info-kanal ÖU2.3U IIMU-Udlld! v...^ ...... ......... TV SLO T TV SLO T n£ nn ntmčL-i i/nmi ____ _ . 06.00 Otroški kanal 06.10 07.00 Kioka, ris. 07.05 Olivija, ris. 07.00 07.15 Knjiga o džungli, ris. 09.00 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 10.05 07.35 Roli Poli Oli, ris. 10.45 07.45 Medvedek, ris. 11.55 07.55 Palček Smuk v ribniku, ris. 12.35 08.00 Emilija, ris. 13.20 08.05 Vetrnica: Hranjenje račk 14.50 08.10 Zgodbe iz školjke: Veličastna 15.30 Indija 08.45 Točka, glasb. odd. 17.45 09.45 Bleščica, odd. o modi 10.30 Na obisku 18.35 19.05 19.15 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.10 O živalih in ljudeh 14.40 Na vrtu 19.55 15.05 Posebna ponudba 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 21.45 17.50 Vem!, kviz 22.30 18.25 Tv-poroka 18.55 A veš, koliko te imam rad: 23.15 Kostanj 23.50 19.05 Bacek Jon, ris. 01.10 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 03.30 20.05 Okus po ljubezni, indij. film 21.50 Tv arhiv, dok. odd. 22.45 Polnočni klub 05.15 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV 05.45 01.45 Zabavni kanal pop 06.00 24ur 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Bitka parov 21.30 24ur zvečer 22.00 Eurojackpot 22.05 Pijana ljubezen, am. film 23.05 Ne vdam se, am. film 01.50 24ur zvečer, ponov. 02.25 Zvoki noči 06.00 07.00 07.25 07.40 08.05 08.30 08.45 09.15 09.30 09.55 10.20 10.45 11.00 12.45 13.20 13.35 14.35 17.10 18.55 18.58 20.00 21.55 00.35 02.25 Predstavitev pesmi Zgodba Ljubljanskeg dok. film prvaka, Union Olimpija : Krka, 10. kolo, prenos iz Ljubljane skrivnost Predstavitev pesmi Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, Union Olimpija : Krka, posn. pop 24ur Chuck in prijatelji, ris. Zebra Zigbi, ris. Tačke na patrulji, ris. Trgovinica za živali, ris. Gospodična Žuža, ris. Wendy, ris. Grozni Gašper, ris. Lego vilini, ris. Transformerji, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Lassie: Cesta domov, am. film Plesna scena, am. ser. Tv prodaja Čista hiša, am. ser. Vohun, ki me je ljubil, ang. film Rio, am. film 24ur vreme 24ur Brez nadzora staršev, am. film Prvi vitez, am. film Znova v sedlu, kanad. film Zvoki noči © 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Aktualno: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju (mobilni telefon) 18.00 Mladi za Veleje: Dnevi mladih in kulture 2016 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Sekstakord, 30 let ans. Marela 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, ans. Sekstakord, 30 let ans. Marela 11.50 Strokovnjak svetuje: Bonton pri telefoniranju (mobilni telefon) 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Videospot dneva 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: S kolesom po Škotski 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz našega arhiva: Akustika 2014 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (159) Moj album 10.00 Mura Raba TV 10.20 Migaj raje z nami 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje: Dnevi mladih in kulture 2016 18.40 Dotiki gora: Boskovec, Mozirska koča 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2387. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Veliki koncert ob 10. obletnici glasbenega ustvarjanja ans Golte. ponovitev 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2386. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Ne utihni stari mlin 10.15 2387. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11.40 Škocjanska Okapnca, jama in poti njenih raziskovalcev 12.30 Dober večer, gospod predsednik: IVO SVETINA, 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje, Bonton pri telefoniranju (mobilni telefon) 18.00 Ustvarjalne iskrice (158), Voščilnica tresočka 18.20 Čas za nas, tabornike - Škalska liga ka te briga 19.00 Pop corn: Neisha, Mama rekla 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Sekstakord, ans. Marela 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Oskrba s pitno vodo v porečju Drave 23.50 Videostrani, obvestila 06.00 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 Taksi, kviz z Jožetom 11.50 NaGlas! 12.20 Človek in zver, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Sveto in svet: Zlo in dobro gresta po sredini človeškega srca 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Medo in Mica, ris. 15.45 Čebelica Maja, ris. nan. 16.20 Točka preloma, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Razred zase: Kdor poskuša, mu uspe, ponov. 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Pavle, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Opus 23.40 Glasbeni večer 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Obzorja duha 12.15 Nutrija, dok. odd. 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.35 Muk, ris. 15.50 Srečo kuha Cmok, ponov. 16.25 Profil: Dr. Irena Avsenik Nabergoj 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Juta Krulc: Čakam na kresnice, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Anno Domini, 7/12 20.55 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: ana Obersnel, pogov. odd. 00.55 Profil: Dr. Irena Avsenik Nabergoj, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal OUI.JU L/MCVIMI\, pUIIUV. 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.10 Otroški kanal I V L 07.00 Duhovni utrip 07.15 Poletni koncert iz Schoenbrunna 2015 08.50 Z mladimi virtuozi: Flavtistka Dorotea Senica 09.20 Posebna ponudba 10.05 Učiteljicaaaa!, dok. odd. 10.35 Čaj za dve, gledal. pred. 12.30 Žogarija 13.00 Slovenija danes 14.00 Zaljubljeni v življenje 15.10 Zvezdana 16.05 Hava nagila - zgodba o židovski pesmi, dok. odd. 17.00 Ambienti 17.45 Pot na EP 2016, odd. o nogometu 18.15 Veslanje, ep, posn. iz Brandenburga 19.15 Avtomobilnost 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mesta po meri človeka, dok. odd. 21.15 Foylova vojna (IX.), 3/3 22.50 Vse je mogoče, ponov. 00.20 Vikend paket 01.35 Veslanje, ep, posn. 02.40 Zabavni kanal 05.05 Aritmični koncert: Hulahoop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuck in prijatelji, ris. 07.25 Zebra Zigbi, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Trgovinica za živali, ris. 08.30 Gospodična Žuža, ris. 08.45 Wendy, ris. 09.15 Lego vilini, ris. 09.40 Transformerji, ris. 10.05 Ninja želve, ris. 10.30 Tv prodaja 10.45 Lassie z ljubeznijo, am. film 11.50 Plesna scena, am. ser. 12.25 Tv prodaja 12.40 Mama brez milosti, am. film 14.30 Ljubezen vse premaga, am. film 16.15 Bitka parov 17.45 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.00 Najbolj jezen človek v Brooklynu, am. film 00.50 Hallam Foe, ang. film 02.40 Zvoki noči 06.10 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris 07.05 Olivija, ris. 07.15 Knjiga o džungli, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Palček smuk v ribniku, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Hektor in mala šola 08.10 Zgodbe iz školjke: Živalske družine 08.50 Točka, glasb. odd. 09.35 Mednarodna obzorja: Od meje do meje v »obljubljeno« Evropo 10.30 Duhovni utrip: Krščanski center 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub: Vključitev migrantov 15.30 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 17.55 Košarka (Ž), dp, 3. tekma finala, prenos 20.00 Ti, jaz in oni, 3/6 20.30 Ti, jaz in oni, 4/6 21.00 Wallander (IV.), Poduk o ljubezni, 2/3 22.40 Spomini: Marko Vrhunec 23.50 Halo TV 00.40 Točka, glasb. odd. 01.25 Košarka (Ž), dp, 3. tekma finala, posn. 03.05 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb, odd 06.00 Otroški kanal 07.00 Kioka, ris. 07.05 Olivija, ris. 07.15 Knjiga o džungli, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Palček smuk v ribniku, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Vetrnica: Sina, osirotela košuta severnega jelena 08.10 Zgodbe iz školjke: Avto 08.30 Žogarija 09.15 Točka, glasb. odd. 10.15 Tv arhiv 11.10 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.35 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz, ponov. 18.25 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 2. del 18.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.05 Bacek Jon, ris. 19.20 Največje uspešnice Pesmi Evrovizije 21.00 Pesem Evrovizije 2016, 1. pred izbor iz Stockholma, prenos 23.05 Večer z lutkami, ponov. 23.50 Pogrešani sin, 4/8 00.50 Ambienti, ponov. 01.20 Točka, glasb. odd. 02.10 Halo TV 03.10 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 08.00 Lovci na zmaje, ris. 08.25 Tv prodaja 08.40 Italijanska nevesta, nan. 09.35 Tv prodaja 10.05 Komisar Rex, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Moja mama kuha bolje! 13.35 Trdoglavci, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24ur zvečer 23.05 Nepremagljivi dvojec, nan. 00.00 Prevara, nan. 00.55 Dexter, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mami kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.50 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja maja kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Nepremagljiv dvojec, nan. 23.30 Prevara, nan. 00.25 Kaliforniciranje, nan. 01.00 24ur zvečer, ponov. 01.35 Zvoki noči © 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2387. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Abba the show, posnetek koncerta 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami 21.00 Regionalne novice 3 21.05 SVIT - V skrbi za posameznik 21.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestil 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.40 Opus 12.25 Naši vrtovi: Maksimiljan Sterle, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja: Vinogradništvo Frešer 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Andrej Medved 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji: Buriha 18.05 Sara in Raček, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zadrega in pol, franc. film 21.20 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Vzhodnoberlinska saga (III.), 5/6 00.00 Turbulenca, svet. odd. 00.30 Profil: Andrej Medved 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.55 09.55 10.45 11.00 12.05 14.20 15.45 17.00 17.55 19.50 20.00 20.35 21.30 22.25 23.30 00.20 01.05 01.50 03.35 Otroški kanal Kioka, ris. Olivija, ris. Knjiga o džungli, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Roli Poli Oli, ris. Medvedek, ris. Neli in Cezar, ris. Emilija, ris. Zgodbe iz školjke: Od kod pride veselje Zgodbe iz školjke: Dihaj z mano Točka, glasb. odd. 10 domačih eRTeVe Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 1. tekma četrtfinala, prenos Žrebanje Lota Muzikajeto: Rock latino Čas za Manco Košir Izgubljeni raj, koprod. film Bleščica, odd. o modi Aritmični koncert - Narat Točka, glasb. odd. Halo TV Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 1. tekma četrtfinala, posn. abavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Čebelica Maja, ris. 07.15 Gospodična žuža, ris. 07.30 Čebelica Maja, ris. 07.45 Grozni Gašper, ris. 07.55 Lovci na zmaje, ris. 08.20 Tv prodaja 08.35 Italijanska nevesta, nan. 09.30 Tv prodaja 10.00 Komisar Rex, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Nedolžna vsiljivka, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Moja mama kuha bolje! 13.30 Usodno vino, nan. 14.35 Nedolžna vsiljivka, nan. 15.35 Italijanska nevesta, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Komisar Rex, nan. 17.55 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24ur zvečer 22.50 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.45 Prevara, nan. 00.40 Kaliforniciranje, nan. 01.15 24ur zvečer, ponov. 01.50 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Župan z vami 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Mladi raziskovalci 2016 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2388. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Kamnik 20.55 Napovedujemo 21.00 Strokovnjak svetuje: Dam -dobim, odpoved delovnega razmerja 21.30 Mura Raba TV, informativna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2 388. VTVmagazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Strokovnjak svetuje: Dam -dobim, odpoved delovnega razmerja 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 160) Hobotnica iz nogavic 18.20 Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Blaž Košorok, generalni direktor HSE 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Popcorn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 21 S. maja 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček GORENC, BOŠTJAN: Slovenski klasiki 1 ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Boštjan Gorenc - Pižama je na Facebook postavil 50 literarnih klasikov in njihovih del. Kaj se zgodi, ko Uršika Zala objavi novo profilno sliko in v status zapiše, da gre v nedeljo na ples v Stari trg? Takoj se javi France Prešern in komentira: »Deset-kica.« Še drznejši s komentarjem je Andrej Smole: »Mačkica.« Vas zanima, s kom je v razmerju Povodni mož? LOL Si predstavljate, da bi Martin Krpan tvital v ■ni IJ nh CAtvtk Pri .ima Bi ** p—si Tombola v mestu Suzane Tratnik in Lov za templjarskim zakladom Milana Petka Levokova. DOLENC, SAŠO: Od genov do zvezd ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Zbirka kratkih znanstvenih zgodb, o popotovanju v središče interneta, o resničnem Albertu Einsteinu, o duhovniku, ki je iznašel teorijo velikega poka, o Eboli in Črni smrti, kaj se zgodi, ko pride do prelomnega odkritja kar med poukom, kaj dobre ljudi venski klasiki 1 A živo svoje dogodivščine s švercanjem soli, Cankar pa bi delil nagradne igre, objavljal svojo Erotiko in po tipkanem sporu prekinil prijateljstvo z osebo Mati Francka :). Duhovita knjiga, v kateri je slovenska literatura nehala biti smrtno resna in jo priporočamo v branje tudi vsem prof. slov. jezika. MAZZINI, MIHA: Zvezde vabijo ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Kaja je prepričana, da dobro poje, in se želi prijaviti na šov talentov Zvezde vabijo. Njeni prijatelji in fant, s katerimi se pogovarja samo preko sms-ov in jih še nikoli ni srečala v živo pa jo skušajo od tega odvrniti in obvarovati pred sramoto. Le nova prijateljica Ana, ki je na počitnicah pri babici in brat Simon posumita, da je nekaj s temi prijatelji narobe, saj ima Kaja čudovit glas. Skušata ji pomagati tako, da začneta raziskovati virtualni svet in pri tem odkrijeta marsikaj zanimivega. Tu pa so še mišičasti Peter in njegovi fitnes prijatelji, ki gredo Kaji in Ani zelo na živce. Žirija je sicer v zadnji fazi izbirala med štirimi deli, poleg Mazzinija so bili finalisti še Povej mi po resnici Neli Kodrič Filipič, pripravi do zlih dejanj, česa denar ne more kupiti, kaj sporoča pavov rep, kako doma vzgojiti genija, zakaj niso Indijanci osvojili Evrope in še veliko več poučnih zgodb, ki nas naredijo malo večje umneže, ne glede na to, koliko smo stari. OSHO: Ljubeče bivanje od - Odrasli / 17 - Etika Osho je še vedno eden najzanimivejših mislecev oz. duhovnih učiteljev našega časa. V knjigi Ljubeče bivanje nas spodbudi, da se vprašamo o tem, kaj mislimo, da vemo o ljubezni, o posesivnosti in ljubosumju. Z zanj značilnim humorjem in razumevanjem nas spodbudi, naj se upremo nezdravim vzorcem v odnosih in naj ponovno odkrijemo pomen ljubezni. Z odgovori na vprašanja ljubimcev razkriva načine ljubezni, npr.: ljubezen brez oklepanja, zavrnitev pričakovanj, pravil in zahtev, osvobajanje strahu pred samoto, ohranjanje ljubezni, govori tudi o predaji ega. Osho pravi: »Ljubezen, kakor ljudje po navadi rabijo to besedo, ni ljubezen, temveč je poželenje. In poželenju je usojeno, da zadaja rane.« ■ MB KINO spored PLANET SAMSKIH Planeta Singli (Poljska) Romantična komedija, 136 minut Režija: Mitja Okorn Igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Wiedlo-cha, Piotr Glowacki, Weronika Ksi^žki-ewicz, Tomasz Karolak idr. Petek, 6. 5., ob 21.30 Sobota, 7. 5., ob 19.45 Nedelja, 8. 5., ob 18.00 PREHOD The Rift (Srbija, Slovenija, Južna Koreja) ZF triler, 90 minut Režija: Dejan Zečevic Igrajo: Katarina Čas, Ken Foree, Dragan Micanovic, Monte Markham, Denis Mu-ric idr. Petek, 6. 5., ob 18.00 Sobota, 7. 5., ob 22.15 HOUSTON, IMAMO PROBLEM! Houston, We Have a Problem! (Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Kata) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Režija: Žiga Virc Nastopajo: Josip Broz - Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr. Petek, 6. 5., ob 19.45 kdaj • kje • kaj Nedelja, 8. 5., ob 20.30 Ponedeljek, 9. 5., ob 18.00 MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV Bamse och tjuvstaden (Švedska) Animirani družinski film sinhroniziran v slovenščino, 66 minut Režija: Christian Ryltenius Slovenski glasovi: Primož Pirnat, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni, Iztok Luzar, Maja Kunšič idr. Petek, 6. 5., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 7. 5., ob 18.15 - mala dvorana SVOBODNA LJUBEZEN Freeheld (ZDA) Biografska romantična drama, 103 minute Režija: Peter Sollett Igrajo: Julianne Moore, Ellen Page, Steve Carell, Michael Shannon, Luke Grimes, Gabriel Luna, IDR. Petek, 6. 5., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 7. 5., ob 19.30 - mala dvor. Nedelja, 8. 5., ob 19.00 - mala dvor. RAGLJAČ IN ŽVENKO Ratchet and Clank (ZDA) Animirana družinska pustolovščina sin- VELENJE Četrtek, 5. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Facebook 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Otroška predstava Deklica, ki je sovražila knjige (vstopnice dobite v vrtcu) 17.00 Galerija Velenje Metal craft, delavnica izdelave kipov iz odpadnega materiala Gorenja 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 18.00 Knjižnica Velenje Predavanje Vanje Knez Vzgojimo psa - prijazno 19.00 Vrtnarija Potočnik Predavanje o okenskih in balkonskih rastlin, novosti, o zasaditvenih kombinacijah in oskrbi rastlin. 12.5. , ob 19. uri sledi predavanje priznane strokovnjakinje Miše Pušenjak o pridelavi zelenjavnic Petek, 6. maj 8.30 Ljudska univerza Velenje Urica za zdravje 10.00 Ljudska univerza Velenje Možganski fitnes 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 FIMO v prostem slogu 17.00 Galerija Velenje Metal craft, delavnica izdelave kipov iz odpadnega materiala Gorenja 21.00 eMCe plac Klubski večer 21.00 Max klub Koncert Mild'N Minty (26. Dnevi mladih in kulture) Sobota, 7. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Kočevska pot, planinski pohod 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom KD Medimurje 8.00 Titov trg Velenje Cvetlični sejem - Okusi pomladi 9.00 Zbirno mesto, pred prostori društva, Efenkova 61 Pohod MDGN Velenje na Tuševo 10.00 Zelenica ob kulturnem domu O drevesu pod drevesom, drugič -čitalnica na prostem 21.00 eMCe plac Mosh till you drop - Metaldays warm up hronizirana v slovenščino, 94 minut Režija: Kevin Munroe, Jericca Cleland Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Klemen Bunderla idr. Sobota, 7. 5., ob 18.00 Nedelja, 8. 5., ob 16.00 - otroška matineja KOMBINAT (Slovenija) Dokumentarni film, 45 minut Avtorice filma: Zvonka T. Simšič, Valerie Volf Gang in Urša Bonelli Potokar Nastopajo: Zvonka T. Simšič, Valerie Volf Gang, Urša Bonelli Potokar, dr. Renata Šribar, dr. Vesna Leskošek, Zvonka T. Simšič in članice zbora Kombinat Ponedeljek, 9. 5., ob 19.00 - od dnevu zmage MLADOST Youth (Francija, Italija, Švica, VB) Režija: Paolo Sorrentino Igrajo: Michael Caine, Harvey Keitel, Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda, Poppy Corby-Tuech idr. Ponedeljek, 9. 5., ob 20.00 - ob dnevu Evrope Nedelja, 8. maj 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Od lipe do lipe, planinski pohod 18.00 Zdraviliški park v Topolšici Osrednja slovesnost ob dnevu zmage v Topolšici Ponedeljek, 9. maj 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Ljudska univerza Velenje Slovenščina malo drugače 16.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Perlice), Ustvarjalni mini klub za učence 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Izdelovanje nakita v Quilling tehniki, delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Žaba Greta, družinski muzikal 18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, ustvarjalni klub za odrasle 19.00 Kino Velenje Kombinat, filmska predstava ob dnevu zmage 20.00 Kino Velenje Mladost, filmska predstava ob dnevu Evrope Torek, 10. maj 8.00 Ljudska univerza Velenje Računalniške urice 8.30 Zbirno mesto: park ob Velenjskem gradu Telovadba za zdravje in pohod 11.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalno recikliranje s premislekom 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00, 17.15 in 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Prišla je pomlad, Območno srečanje zborov Vrtcev Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Kamenčki sreče z Niko Zupan 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Planinski večer s Tonijem Žižmondom 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Predmaturitetni nastop: Lika Zapušek (evfonij) in Timotej Vesel (saksofon) Sreda, 11. maj 5.30 Odhod z avtobusne postaje Velenje Pot sedmih slapov (Buzet), planinski pohod 10.00 Prostori RK Velenje, Foitova 2 in Prešernova 9 b Dan odprtih vrat (do 12.00) 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Skozi naše oko, predstavitev filmov dijakov ERŠ 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.30 Svetovalna pisarna Centrih, Stantetova 2 a Delavnica z Alenko Zapušek Kako z zeliščnimi izvlečki izdelati kozmetične izdelke 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Predavanje Iwone Ewe Kosi Telekap 19.30 Vila Bianca Javna vaja vokalne skupine Lastovke in glasbenikov UNI III 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Predmaturitetni nastop: Jan Pušnik (klavir) ŠOŠTANJ Četrtek, 5. maj 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Mojiceja Podgoršek: Komu zrastejo oslovska ušesa? 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem "Izgini noter, če ti je življenje drago!" Preživetje v okupiranem Šoštanju med drugo svet 19.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave del slikarja in kiparja Bernarda Sešla Petek, 6. maj 20.00 Park v Topolšici Veselica z Modrijani ob prazniku KS Topolšica Sobota, 7. maj 8.30 Topolšica Kolesarski vpon - tura okoli Topolšice (25km) - prijave in informacije 041/663-601 Kara 9.00 Park v Topolšici Kali, sejem urbanega vrtnarjenja CITY CENTER Celje • Četrtek, 5.5., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 6.5., 14.00 Kmečka tržnica • Sobota, 7.5., Gogijev dan košarke-košarkarski kamp Gorana Dragiča • Nedelja, 8.5. 11.00 Pravljične urice, Petelin in sraka • Do 13. maja prijave za glasbeni natečaj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2016 • Do 22. Maja razstava Varčna montaža iz lesa • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na info točki. 15.00 Park v Topolšici Najlepši na vasi, izbor najlepšega petelina Nedelja, 8. maj 11.00 Dom krajanov Zavodnje Letni koncert okteta Zavodnje 12.30 Topolšica Pohod »od lipe do lipe« - prijave in informacije 041/663-601 Kara 18.00 Park v Topolšici Proslava ob dnevu zmage in veselica z ansamblom Valovi Ponedeljek, 9. maj 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni bridge tedenski turnir Torek, 10. maj 17.00 Vila Mayer Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle Sreda, 11. maj 10.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Zvočna kopel s Tjašo Cepuš ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 7. maj 17.00 Glavno igrišče pri OŠ Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : AjDAS Lenart (3. Slovenska nogometna liga) 19.00 Marof Prireditev Vino in kulinarika; TDŠ in DV 21.00 Hiša mladih Coctail party; KŠŠF Nedelja, 8. maj 10.30 Šmarška nedelja na Gori Oljki, sveta maša Ponedeljek, 9. maj 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki »Ta vesela urica« 18.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna SD 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Poslanska pisarna SD 19.00 Zeleni kotiček v Hiši mladih Svetniška pisarna Liste za napredek občine Lunine mene 6. maja, ob 21.30, prazna luna (mlaj) Pojejo že tri desetletja Pevski zbor lovske družine Škale bo ob jubileju koncertom razveselil ljubitelje petja in glasbe »Škalski lovci smo pred več kot tridesetimi leti na enem od 'zadnjih pogonov', bilo je decembra 1985, ob lovski malici in v kleti enega od lovcev tudi malo zapeli. Takrat je dozorela ideja o ustanovitvi pevskega zbora v lovski družini, so na kratko zapisali o delovanju zbora. Rečeno storjeno. Takoj po novoletnih praznikih, 13. januarja 1986, so imeli preizkus glasov, naslednji teden pa je enajst lovcev že začelo vaditi pod vodstvom dolgoletnega zborovodje Zmaga Frankoviča. Ker med njimi ni bilo članov, ki bi peli prvi tenor, so to vrzel zapolnile njihove žene. In tako se je začelo tridesetletno plodno delo zbora. V njem se je do da- nes zvrstilo 35 pevcev, štirje pevo-vodji, dva predsednika. V jubilejnem letu v zboru pod umetniškim vodstvom Metke Smirnov poje šestnajst pevk in pevcev, občasno pa ga na harmoniko spremlja tudi znani harmonikar Franc Žerdoner. Pred tremi leti so izdali tudi svojo zgoščenko. Vadijo enkrat na teden, doslej so imeli že 271 nastopov doma in v tujini (v Nemčiji in na Hrvaškem). Zelo radi se udeležujejo Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije pod okriljem Lovske zveze Slovenije. Na njih niso nikoli manjkali, dvakrat pa so bili tudi sami prireditelji tega zanimivega srečanja. In na to so po besedah predsednika Milana Te- peja še posebej ponosni. Nastopajo tudi na različnih slovesnostih, obletnicah in drugih praznovanjih, zlasti na lovskih prireditvah ter seveda na slovesih od lovskih tovarišev. Njihov jubilejni koncert bodo s petjem in igranjem obogatili tudi Savinjski rogistje iz Tabora (Savinjska dolina), Štajerski rogisti iz Nove Cerkve in Hubertovi rogisti (Kralje-vec na Sutli, Hrvaška), Lovski oktet Smrekovec ter člani Lovskega pevskega zbora LD Dobrna. Jubilejni koncert bo v petek, 13. maja, z začetkom ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti gasilske doma Škale. a vos Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC '«^ilS 5. maja 2016 Nagradna križanka "Mesarstvo Križnik" RADIO VELENJE Zgodilo se je... od 6. 5. do 12. 5. - 7. maja 1945 je bila v glavnem ameriškem vojaškem štabu podpisana brezpogojna nemška kapitulacija, čeprav so se boji na različnih frontah v Evropi še nadaljevali; - 7. maja 1999 se je v Termah Topolšica začela tridnevna mednarodna konferenca o multipni sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multipne skleroze iz Londona; na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih držav; - 8. maja 1945 so opolnomo- čenci Hitlerjevega naslednika generala Doenitza v sovjetskem glavnem štabu ponovno podpisali splošno nemško kapitulacijo, ki je začela veljati 9. maja ob 00.01 uri zjutraj; ■ prvi partizani so prišli v Šoštanj 8. maja 1945, naslednjega dne pa je bila v Šoštanju že večina članov okrajnega odbora OF; ■ leta 1955 so v Šmartnem ob Paki v spomin na množične aretacije ljudi iz Šmartnega in okolice leta 1942 razglasili 8. maj za občinski praznik; ■ 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen položili 15. maja 1986; ■ 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi Nemški generalpolkovnik Alexander Lohr (Foto Arhiv Muzeja Velenje) v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Lohr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih Andrej Križnik s.p. Gaberke, 3325 Šoštanj NOVO v Gaberkah! MESNI BUTIK KRIŽNIK Bogat izbor svežega mesa in mesnih izdelkov Domača slovenska kvaliteta Tradicionalen način predelave OTVORITVENA CELODNEVNA ZABAVA Sobota, 14. maj 2016 od 10.00 ure dalje: ugodne otvoritvene cene in degustacija Križnikovih dobrot Za dobro zabavo bodo skrbeli: Ansambel Smeh, Prima Kvartet, Ansambel Stil, Orkester Roberta Goličnika, Ansambel Šepet, Ansambel bratov Poljašek in Ansambel bratov Avbreht Prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov slovenskega porekla Ponudba: svinjsko meso, mlado goveje meso, piščančje meso, domača klobasa Križnik, pečenice in krvavice, ocvirki, svinjska mast, čevapčiči, masa za čevapčiče, pleska-vice, pivske klobase Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Mesarstvo Križnik«, najkasneje do ponedeljka 16. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; - štab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Šoštanj, ki je bila pristojna za Šaleško in Mi-slinjsko dolino; - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150. obletnici rojstva šoštanjske-ga rojaka dr. Josipa Vošnja-ka; - 12. maja 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja. a Damijan Kljajič Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 89817 50 Pa r ke tcfj^^^Rfme klasični parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega .; parketa zgodovinskega pomena MoškoteLec Robert s.p., Lipje 53, Velenje**^ www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604 radio VELENJE 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz «K- ►35 á H Gostja oddaje Zdravniški nasveto bo Iza Jonko, dr.med., zdravnik specialist dermatovenerolog. Tema: akne ČETRTEK, 5. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 6. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 7. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 8. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 9. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport;18.00 Desetka; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 10. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 11. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 25. aprila do 1. maja niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g S02/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 25. aprila do 1. maja (vmikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka Naš čas, 5. 5. 2016, barve: CM K, stran 23 S. maja 2016 ««WAS OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNAN-STVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 mali OGLASI ODDAM 4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156 NEPREMIČNINE 2-SOBNO stanovanje na Bračičevi 5 v Velenju, 84.5 m2, prodam za 62.000 €. Gsm: 031 449 237 PRIDELKI BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 50 in 45 €/m3. Gsm: 041 668 880 SENO in otavo prodam. Gsm: 031 646 357 SILAŽNE okrogle bale prodam po 25 evrov. Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 8. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELICO, rjave pasme, pašna, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 041 783 457 KUPIM OBRAČALNIK za motokultivator Gorenje Muta, okrogel priklop, kupim. Gsm: 041 799 945 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. in 8. 5. - Jernej Dobelšek, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Kjerkoli si zdaj, -naj te sreča poišče! V nebesih naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki si nam jo dala, za vedno v naših bo srcih ostala. ZAHVALA ALOJZIJA HUDOURNIK 5. 5. 1931 - 28. 4. 2016 Ob izgubi naše drage mame, babike in prababike bi se radi zahvalili vsem in vsakemu posebej za lajšanje bolečin ob njeni bolezni, za ganljive besede slovesa pri sveti maši in ob grobu. Zahvaljujemo se za vso pomoč, darovano cvetje in sveče, svete maše in izrečene besede sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni najdražji habit nepremičnine Hoblt, d.o.o. Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Lesen vikend v Hramšah, 25 m2, zgrajen leta 2000, P+M, 978 m2 zemljišča. Cena 29.000 evr. Stanovanje, 4-sobno: Velenje, desni breg, 109 m2, adaptirano 1.2006,11/13 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a). Cena: 95.000 € vgč na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Glušič Gorazd, Polzela , Andraža nad Polzelo 109 in Podjaveršek Petra, Polzela, Andraž nad Polzelo 109; Zacirkovnik Janko, Velenje, Šercerje-va cesta 20 in Kogoj Darja, Velenje, Šercerjeva cesta 20. SMRTI Omladič Vida, roj. 1930, Mozirje, Cesta na Vrhe 15; Pergovnik Leopold, roj. 1947, Kamnik , Kajuhova pot 5; Mlakužnik Alojzija, roj. 1932, Žalec, Studence 7a; Svetina Janez , roj. 1967, Velenje, Kardeljev Trg 11; Svečko Stanislav, roj. 1948, Velenje, Šaleška cesta 2c; Pristovšek Bogomir, roj. 1931, Lendava, Dolgovaške gorice 18; Hudournik Alojzija, roj. 1931, Šoštanj, Ravne 29; Mihelak Pavel, roj. 1957, Velenje, Šalek 83; Jevšnik Martina, roj. 1954, Velenje, Laze 52; Babic Katarina, roj. 1935, Braslovče, Rakovlje 5b. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [staro ZA NOVO! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si Informacije: 041 813 949 BRSLJANKE," PELARGONIJE solata; paradižnik, paprika".. VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC Green Cut, Honda, Husqvarna, Villager... GNOJILO ASEF ZA ROŽE, 2 L 6,90 î Z VAMI IN ZA VAS! GOZDARSKE KLEŠČE CEPlLNtKl DRV KROŽNE ŽAGE1 DRV T: +386 (0)3 lll 14 23 051 665 566, 051 641 116 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02. GSM: 041 / 682 369 zAli^d%am bežijo angeli h izgubijo fpojafyila? fy fPetlo noč iapusti sijaj tn ko na jutra solze so umila? Nagrajenci križanke »Gorenje GTI Zetor«, objavljene v tedniku Naš čas dne 21. aprila 2016, so: • Romana Grobelnik, Podkraj pri Velenju 65 / E, 3320 Velenje; • Jožef Boris Knavs, Šaleška 16 / 2, 3320 Velenje; • Zvone Mavri, Šaleška 2 / D, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZETOR CRYSTAL Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, eppanascas.si ! ceneje. Ni noči brez jutranjega svita, ni zime brez pomladi in onstran temnega horizonta naša srca bodo znova zapela ... Tisti, ki nas zapustijo za kratek čas, so samo šli stran iz nemirnega, zaskrbljenega sveta, v svetlejši dan. (Helen Steiner Rice) ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je prezgodaj zapustil dragi mož in oče MILAN LENKIČ iz Pake pri Velenju 1948 - 2016 Od njega smo se poslovili 29. 4. 2016 na pokopališču v Podkraju. Pogrešali te bomo! Žalujoči žena Veronika, hči Marjanca, sin Igor ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in žene. SOJKA DAMJANOVIC iz Velenja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse besede tolažbe in izraze sočutja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala sodelavkam Centra za socialno delo Velenje, stanovalcem bloka Šalek 90, RKC Gorenje, Pogrebni službi Tišina, Muzeju premogovništva Velenje ter Pikado klubu Čuk Velenje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, ji namenili svoj čas, ter se spoštljivo in v tako velikemu številu poslovili od nje na njeni prezgodnji zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Za vedno bo ostala del nas. Žalujoča sinova Milan, Goran ter mož Mile Damjanovic Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 24 Kmetijci o katastrofi, gozdarji za zdaj optimisti Največ škode v sadovnjakih -Koruzo, posejano blizu 10. aprila, bo treba posaditi še enkrat Tatjana Podgoršek Šaleška dolina - Spomladanski sneg in nizke temperature od 25. do 28. aprila so povzročile na kmetijah, v vinogradih, sadovnjakih, gozdovih, kmetijskih zadrugah (seveda tudi pri vrtič-karjih) veliko dodatnih skrbi. Iz raznih delov Slovenije so v minulih dneh poročali o katastrofi, ki jo je povzročila. Po prvih ocenah naj bi škoda presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. Največ škode v sadovnjakih Po besedah direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Iva Dreva lahko tudi v tukajšnjem okolju govorijo o katastrofi predvsem v sadovnjakih. Za zdaj ocenjujejo, da bo pridelka jabolk manj za več kot 80 odstotkov v primerjavi z lani. V poljedelstvu je največ škode na žitih, pšenici in ječmenu. Pridelka naj bi bilo manj vsaj za 40 odstotkov. Ali Škoda v gozdu Trim v naselju Gorica se je še povečala. bo škoda še višja, bo znano po izvedenih ukrepih. Na višje ležečih območjih je pozeba pustila posledice tudi na travinju. Tu ocenjujejo polovičen izpad prve košnje. Na srečo, dodaja Drev, pa tokrat kmetje v Šaleški dolini niso tako pohiteli s posaditvijo koruze. Tisti, ki so jo posadili okoli 10. aprila, jo bodo najbrž morali posaditi še enkrat, ker je uničena, pri drugih za zdaj škode niso zaznali. Škoda ni primerljiva s posledicami žledoloma Po prvih ocenah pozeba ni povzročila veliko škode v gozdovih regije Saša. »Škoda ni niti slučajno primerljiva s posledicami žledoloma. V nižjih predelih je zapadlo 5 centimetrov snega, na območju Solčave blizu 30 centimetrov, v Podolševi pa pol metra. Listavci na našem območju niso tako poškodovani kot drugje po Sloveniji, ker ti še niso bili polno olistani in se jih moker sneg ni oprijel. So pa pod težo snega klonile drobnejše veje in tudi nekateri vrhovi dreves. Tudi na gozdnih prometnicah nismo zaznali večje škode,« je povedal Toni Breznik, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje. Je pa Breznik še dodal, da so nizke temperature »prinesle« za gozdove tudi nekaj dobrega. Zavrle in s tem zmanjšale so namreč razvoj podlubnikov. Kljub temu, opozarja Toni Breznik, Spet udarilo po gozdu Trim Mraz z nočno zmrzaljo 26. aprila ter nato še sneženje po Sloveniji, ki se je postopoma poleglo šele ponoči na 28. aprila, je v Velenju ponovno udarilo tudi po gozdnatem vrhu Trim med Celjsko cesto in Cesto IV. v naselju Gorica. Težak sneg, večerno žledenje in srednje močan veter so po že zelo opustošenem gozdu na severnem pobočju nad Pir-glom zaradi napada podlub-nikov, ki so ga gozdarji dodobra posekali, opustošili še tokrat. Pod težo vsega se je zrušila ogromna razvejana bukev. Zraven še velik hrast, nekaj kostanjev ter smrek. Osamelcem je zlomilo zgornji del debel, gozdna pot na trim stezo ter povezava med Cesto VI in VII pa je bila zatrpana. Žal bodo svoje spet morali opraviti gozdarji z motorkami. a Jože Miklavc morajo lastniki gozdov čim prej odstraniti poškodovana drevesa, sploh iglavce, in nameniti nadzoru lubadarja veliko pozornosti. Praznični sneg ni prizanašal Spomladansko ledeno-snežno presenečenje prizadelo tudi MO Velenje -Padlo drevje zapiralo ceste - Ponekod tudi brez elektrike Velenje, 28. aprila - Za mnoge nepričakovana obilna snežna nevihta je prejšnjo sredo - po mrzli noči na sredo in prav lepem dopoldnevu - zajela tudi Šaleško dolino. Precej težav je povzročila tudi v MO Velenje. Zaradi padlega drevja so čez noč zaprli nekaj lokalnih cest, največ težav pa je sneg povzročal v višje ležečih krajevnih skupnostih, predvsem na Paškem Kozjaku, Lopatniku, Lubeli, Plešivcu in Cirkovcah, kjer je zimska služba v sredo zvečer in v noči na četrtek ceste tudi plužila in posipala. Kot nam je povedal Bojan Pre-lovšek iz MO Velenje, so se težave začele v sredo okoli 18. ure, ko je na cesto proti Lokam v KS Paka padlo prvo drevo. »Krajani so ga odstranili sami, a kmalu za tem je na to cesto padlo še nekaj dreves. Zato so na pomoč odhiteli gasilci PGD Šalek, ki so presodili, da je bolj varno, da cesto zaprejo za ves promet. Gasilci istega društva so imeli ponoči še nekaj dela z odstranjevanjem padlega drevja v Zgornjem Ša-leku in Šembricu,« smo izvede- li. Cesto v Loke so čez noč zaprli za promet, saj je nanjo padlo več dreves. Tudi povezovalna cesta Vinska Gora-Dobrna je bila zaprta iz istega razloga. Tam so drevesa odstranjevali gasilci PGD Vinska Gora. Padla drevesa so v Sopoti odstranjevali tudi gasilci PGD Škale. Zaradi iskrenja daljnovoda v Trebuši so posredovali tudi gasilci PGD Velenje. V četrtek v jutranjih urah so se razmere umirile, nam je še povedal Prelovšek. Preko noči so bili brez elektrike v KS Paka in Šem-bricu. V Šembricu so jo uspeli priključili zjutraj, v Paki pa so poškodovano napeljavo popravljali še v četrtek čez dan. Odstranjevanje polomljenih vej bo, sploh v gozdovih, zagotovo trajalo še nekaj časa. Kakšno škodo so na vrtovih, njivah, v sadovnjakih in vinogradih povzročile mrzle noči, pa bo jasno šele v teh dneh. a bš Cvetlični sejem z okusi pomladi Sejem cvetja in domače obrti bo letos začinjen s kulinarično ponudbo Velenje, 7. maja - To soboto, med 8. in 13. uro bo na Titovem trgu v Velenju potekal 21. cvetlični sejem s sloganom Okusi pomladi. Na pro-dajno-razstavnem sejmu cvetja in domače obrti bo kar 60 stojnic, na katerih bo ponudba sadik zelenjave, cvetja in dišavnic, izdelki domače in umetnostne obrti. Novost letošnjega Cvetličnega sejma bo razširjena kulinarična ponudba lokalnih gostincev, ki bodo pripravili pokušino različnih jedi s pomladnim navdihom. Spremljevalni program bo ponujal glasbene in plesne nastope, ustvarjalne delavnice za otroke, slikarske delavnice in razstave. Cvetlični sejem poteka v organizaciji Festivala Velenje in Mestne občine Velenje ter številnih društev in zavodov iz Velenja. Osrednja ponudba Cvetličnega sejma bo namenjena prodaji različnih sadik in vrtnih pripomočkov, ki jih v tem času potrebujemo za ureditev vrtov, gredic in balkonov. Sejemska ponudba bo zajemala tudi izdelke domače in umetnostne obrti, unikatne stvaritve in kulinarične dobrote, kot so med, vino in pecivo. Lokalni gostinci, Gost, Gorenje Gostinstvo, Kavarna Lucifer in S.U.R.F. inštitut, bodo na stojnicah obiskovalcem ponudili kulinarične prigrizke z okusom pomladi. Kulturni program bodo ob 8.30 začeli člani Harmonikarskega orkestra Jožeta Šumaha, za njim bo zaplesala Plesna šola Spin, ob 10. uri pa bo obiskovalce pozdravil Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje. Pomlad bodo pozdravili glasovi otroškega pevskega zbora Vrtca Velenje iz enote Lučka, nastopili bodo folkloristi ŠFD Koleda, kulturni delo. Društvo šaleških likovnikov bo izvedlo slikarsko delavnico na temo CVETlična pravljica, Knjižnica Velenje pa bo s temo rastlin in zemlje pripravila razstavo knjig. Katere so program pa bodo zaključili plesalci Plesnega studia N. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi letos pripravila ustvarjalne delavnice za najmlajše. Kaja Flis bo pripravila senzorično popotovanje z naslovom Ugani kaj, na katerem bodo otroci s čutili odkrivali strukture, oblike in vonje darov narave. Članice vezilskega krožka Spominčice Andragoškega društva Velenje Univerze za III. življenjsko obdobje bodo obiskovalcem prikazale svoje Utrinek z lanskega cvetličnega sejma tiste cvetlice, s katerimi lahko popestrimo in okrasimo naše jedi, pa bomo videli na razstavi, ki jo bo pripravilo podjetje PUP Velenje. Cvetlični sejem v Velenju je najbolj obiskan sejem, ki ga tradicionalno obišče množica obiskovalcev. Bogata ponudba na stojnicah, pester kulturni program, zanimive delavnice in razstave vabijo, da v središču mesta preživite lepo sobotno dopoldne. a Bojana Špegel Stara vas praznuje Najbolj bogata bo sobota - Skrbi jih slabo vzdrževan daljnovod Velenje, 5. maja - Danes bodo v Krajevni skupnosti Stara vas začeli praznovati krajevni praznik. Tradicijo, da osrednje praznovanje pripravijo prvo soboto v maju, bodo tako ohranili tudi letos. Ob tem so veseli, ker se bo glavnina prireditev odvila v domu krajanov in pred njim, zato ga skrbno urejajo. Polepšali in posodobili so atrij in vhod v dom, še letos pa bodo del atrija pokrili z lesenim nadstreškom, saj se jim vse prepogosto zgodi, da njihove prireditve na prostem zmoti dež. In kaj vse pripravljajo ob letošnjem praznovanju? Predsednik sveta KS Stara vas Matjaž Zupanc nam je povedal: »Praznovanje bo letos daljše kot prejšnja leta. Danes ob 15. uri na balinišču pri domu krajanov pripravljamo balinanje in rusko kegljanje za pokal Stare vasi. Upamo, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno. Jutri, v petek, ob 18. uri vabimo v dom krajanov na pogovor s krajankami in krajani Stare vasi, ki so bili udeleženci NOV. Pogovor pripravlja naša borčevska krajevna organizacija. Glavni dogodki pa bodo v soboto. Po tradiciji pripravljamo pohod po mejah krajevne skupnosti. Zbirno mesto bo ob 14. uri pri domu krajanov, upamo, da se bo pohoda udeležilo vsaj 60 ljudi, tako kot prejšnja leta.« Po pohodu se bodo zbrali v domu krajanov. Ob 16. uri pripravljajo kulturni program, ki ga bodo oblikovali mladi iz Stare vasi. Sledilo bo družabno srečanje, na katerem bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Podkrajski fantje. »Seveda bomo postregli tudi z gola- Predsednik sveta KS Stara vas Matjaž Zupanc: »Zelo ponosni smo na urejenost doma krajanov in okolice. Letos bomo uredili še nadstrešek.« žem, kot vsako leto. Poleg tega bodo naši borci odnesli spominski venec na obeležje iz druge svetovne vojne na Starem jašku,« še izvemo, kot tudi, da bodo na dogodkih ob prazniku veseli ne le krajanov, ampak tudi sosedov. Nekaj strahu v Žabji vasi Ker je KS Stara vas mestna krajevna skupnost, za vso infrastrukturo skrbi MO Velenje. Želijo pa si, da bi se iz kraja izselilo podjetje Dinos. »Predvideno je bilo, da bi se podjetje selilo na Selo, po mojih podatkih pa se to ne bo zgodilo. Za krajane so moteči predvsem težki tovornjaki, ki povzročajo hrup in uničujejo ceste. Imam občutek, da bo podjetje še nekaj časa ostalo na sedanji lokaciji.« Ko povprašamo, s kakšnimi težavami se krajani obračajo na vodstvo krajevne skupnosti med uradnimi urami, pa izvemo, da se te niso prijele. »Ko dežuramo v domu krajanov, samevamo, zato pa pogosto zvoni moj telefon. Krajani vedo, da se lahko vedno obrnejo name,« pove naš sogovornik. Sicer pa večjih težav trenutno nimajo. Nekaj več skrbi imajo prebivalci t. i. Žabje vasi, ki jih skrbi daljnovod. »Drogovi so stari in nevzdrževani, bojimo se, da tudi dotrajani. Skrbi nas predvsem to, da bi ob kakšni naravni ujmi, kot je močan veter, žled ali večja količina snega, popustili in padli na dvorišča hiš. Ker TEŠ 6 že obratuje, se krajani bojijo, da bodo moč daljnovoda še povečali.« Svoje skrbi so zaupali tudi MO Velenje in Elesu. Upajo, da bodo njihove skrbi čim prej preteklost. a Bojana Špegel