PPIMOkcJKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 175 (8577) TRST, sobota, 28. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pil Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NOV MEDMINISTRSKI UKREP PROTI INFLACIJI Nadzorstvo nad gibanjem špekulacij skih skladov • • • Žito iz skladov gospodarske skupnosti za italijanski trg Razprava v parlamentu o vladnih odlokih proti draginji RIM, 27. — Nova vlada se je resno lotila boja za zajezitev inflacije. Po ukrepih o zamrznitvi cen na drobno in cen proizvodov velike industrije ter včerajšnjem ukrepu o novem postopku izdajanja Posojil proizvajalnim podjetjem, s katerim naj bi preprečili morebitne špekulacijske operacije, sta danes minister za zunanjo trgovi-n° in zakladni minister dela pristojnim uradom navodila za strogo nadzorstvo nad gibanjem špekulacijskih skladov, ki lahko motijo red-n° valutno poslovanje. Vest je sporočila «Banca d'lta- Na», ki je pojasnila, da te predpise vsebuje medministrski odlok. Predpisi proti gibanju špekulacijskih kapitalov bodo stopili v veljavo v Ponedeljek, 30. julija. Medministrski odlok določa stroga pravila za ja .ie AIMA prodala pekarnam v , eggio Calabrii moko za 35 lir na *g dražje kot v Rimu. Sindika-opozarjajo na nevarnost takšne Politike, ki lahko privede do neupravičenega povišanja cene kruha. , predsednik vlade Rumor pa bo imel CctI zveoer sestanek s predstavniki ^IL, CISL in UIL. Sestanka se bo-0 udeležili tudi minister za prora-uu Giolitti, zakladni minister La Mal-a' finančni minister Colombo in mi-!ster za delo Bertoldi. 0. prlament nadaljuje z razpravo in obritvijo posameznih zakonskih o-°kov, ki jih je vlada sprejela v nedeljek proti draginji in inflaciji. D aatorji so danes odobrili odlok, ki k duijšuje pobiranje obveznih prispev-(pl ® gradnjo \delavskih stanovanj so i ^>. zakonski odlok so gla-va>e skupine vladne večine, proti pa lib bl1' 83010 misovci. Komunisti in eralci so se vzdržali glasovanja. ]ti^,.P°s*anski zbornici pa se Je za-o‘JUcila razprava o zakonskem odloku y Zamrznitvi cen do konca oktobra, nint ®ovoru na razne posege je mi-da hLi*® “idustrijo De Mita poudaril. Kni KK‘'° t* ukrepi uspešni le pod po-•iem, (jj jjjj ne jx)^0 53 mo Humor in Zagari sprejela predsednika ustavnega sodišča RIM, 27. — Predsednik vlade Rumor je sprejel danes na vljudnostnem obisku predsednika ustavnega sodišča Bonifacia. Kmalu nato je predsednik ustanovnega sodišča obiskal ministra za pravosodje Za-garija s katerim se je zadržal v daljšem pogovoru. Umri je Raffaele Mattioli RIM, 27. — Preteklo noč je umri znani italijanski ekonomist in kulturni delavec Raffaele Mattioli. Ukvarjal se je predvsem z bančništvom in je 46 let vodil eno največjih italijanskih bank, »Banca Commerciale Italiana». Leta 1933 je postal njen pooblaščeni upravitelj, leta 1960 pa predsednik. Mattioli je zapustil bančništvo leta 1971. Poleg tega je bil še član upravnega sveta in podpredsednik nekaterih italijansko - francoskih, italijansko - ameriških in italijansko - švicarskih denarnih zavodov. Bil je tudi predsednik Italijanskega inštituta za zgodovinske študije v Neaplju, ter kulturni svetnik založniške hiše Ric- cardo Ricciardi. Predsednik republike Leone je poslal svojcem pokojnega Mattiolija sožalno brzojavko. Uradno nadzorstvo cen tudi v Švici ŽENEVA, 27. - Inllacija in naraščanje draginje povzročata velike skrbi tudi švicarski vladi. V teh dneh so švicarske oblasti sprejele ukrepe za nadzorovanje cen potrošnega blaga. To je prvič, da se v tej deželi uvajajo predpisi, ki imajo namen dejansko zamrzniti cene. Švicarska vlada ni mogla, iti mimo teh predpisov prav zaradi nenehnega povišanja cen, ki ogroža ne samo delavske plače, temveč celotno državno gospodarstvo. Na osnovi zveznega zakonskega odloka bodo strogo nadzorovali cene, plače in profite. Jutri referendum v Grčiji ^" ''r^TT I »*•.«# V Grčiji bo jutri ljudsko glasovanje o odpravi monarhije in uvedbi republike, s katerim skuša polkovniški režim utrditi svoj položaj ter si ustvariti vsaj videz zakonitosti. Nekateri predstavniki zmerne opozicije, ki niso smeli voditi volilne kampanje, so imeli včeraj tiskovno konferenco, na kateri so pozvali Grke, naj glasujejo proti fašističnemu režimu. Na sliki trije ndelcženci tiskovne konference: z leve bivši pravosodni minister Mavros, bivši ministrski predsednik Kanellopulos bi bivši minister za industrijo Zigdis. Članek na 8. strani BEOGRAJSKA .POLITIKA. 0 TRSTU DANES IN 0 POLOŽAJU SLOVENCEV V ITALIJI Največji jugoslovanski dnevnik je objavil tri daljše članke, ki jih je napisal njegov zunanjepolitični urednik Frane Barbieri po večdnevnem bivanju v Trstu, kjer se je pogovarjal s številnimi vodilnimi politiki, gospodarstveniki in časnikarji - italijanskimi in slovenskimi »Politika*, ki spada med največje in tudi najbolj vplivne jugoslovanske dnevnike, je objavila 16., 25. in 26. t.m. tri daljše članke o Trstu in o Slovencih v Italiji. Napisal jih je Frane Barbieri, zunanjepolitični urednik tega največjega beograjskega dnevnika, dolgoletni dopisnik v Rimu, Moskvi in Mehiki, zelo dober poznavalec naših razmer, o katerih je ponovno pisal obširno v jugoslovanskem dnevnem tisku, v Italiji pa je zelo cenjen kot sotrudnik milanskega «11 Giorno*. Frane Barbieri se je v prvi polovici julija mudil več dni v Trstu in Milanu se pogovarjal s številnimi tržaškimi (italijanskimi in slovenskimi) politiki časnikarji in gospodarstveniki. Rezultate svojih pogovorov je zajel v tri daljše članke pod skupnim naslovom «TRST - MITI IN RESNIČNOST*. • • • Prvi članek nosi naslov «OB ODPRTI MEJI* in obravnava politični položaj, ki je nastal pri nas po letošnjih deželnih junijskih volitvah. V članku se ugotavljajo našim bralcem že znane stvari z fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiu ČILSKA SKRAJNA DESNICA SKUŠA POVZROČITI DRŽAVLJANSKO VOJNO Umorjen v fašističnem atentatu v Santiagu vojaški svetovalec predsednika Allendeja v Teroristi pripadajo verjetno fašistični organizaciji «Domovinain svoboda* - Čilska KD privolila v dialog z vlado - Stavka avtoprevoznikov zaostruje napetost v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 27. — Čilska skrajna desnica je izvedla nov zločinski poskus, da bi pahnila Čile v državljansko vojno. Skupina teroristov, ki pripadajo verjetno fašistični organizaciji »Domovina in svoboda«, je umorila vojaikega pomočnika predsednika Allendeja, mornariškega kapetana Artura Araya Marina. Do atentata je prišlo samo nekaj ur potem, ko je glavna opozicijska sila v Čilu, krščanska demokracija, sprejela Allendejev poziv k dialogu za rešitev hude poli- tične krite, ki pretresa državo. K zaostrovanju napetosti v državi pa znatno prispeva tudi nova stavka avtoprevoznikov, ki bi utegnila da-di nov udarec državnemu gospodarstvu. Do atentata proti predsednikovemu pomočniku je prišlo ponoči ob 1.30 (7.30 po našem času). Skupina kakih desetih teroristov je z ročnimi bombami napadla stanovanje mornariškega častnika, ki se je prebudil in stopil na balkan, da bi videl, kaj se je zgodilo. Takrat pa so začeli streljati nanj z brzostrelkami, tako da je kmalu potem umrl, tik po sprejemu v bolnišnico. Kot je povedala žena umorjenega častnika, se je Araya Marin sinoči vrnil domov okrog polnoči, potem ko se je udeležil sprejema na kubanskem veleposlaništvu ob obletnici napada na vojašnico Moncada. Eno uro pozneje sta zakonca slišala močno eksplozijo tik pred vrati stanovanja; častnik je zapustil posteljo ter se podal na balkon, kjer so ga zadeli številni streli. Njegova žena je samo za hip videla atentatorje, ki jih je bilo najmanj deset. Po policijskih poročilih pripada komandos atentatorjev fašistični organizaciji «Patria y libertad*, ki je r..—..... Predsednik vlade Bangla deša Mudžibur Rahman (levo), ki se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji, Je včeraj položil venec pred spomenik žrtvam fašizma v Jasenovcu. Spremljal ga je predsednik ZIS Bijedič (na desni) Ministrstvo za zunanjo trgovino in zakladno ministrstvo sta izdali državni banki stroga navodila za nadzorstvo nad gibanjem špekulacijskih skladov, ki lahko motijo redno valutno poslovanje. U-krep je bil nujen v okviru vladnih prizadevanj za pobijanje inflacije. Poleg tega pa so popolnoma stekle priprave za nadzorovanje zamrznjenih cen do 30. oktobra. Posamezna ministrstva pripravljajo ukrepe za' strogo nadzorstvo nad izvajanjem vladnih ukrepov. Parlament pa nadaljuje s proučevanjem vladnih odlokov Včeraj je senat odobr'1 odlok o podaljšanju obvežnega prispevka danfs '■'i:-,:..* :¥ za gradnjo delavskih stanovanj. Položaj Čilu se je ponovno zaostril: samo nekaj ur potem, ko je največja opozicijska stranka, krščanska demokracija, sprejela poziv predsednika Allendeja k dialogu za rešitev politične krize, ki pretresa državo, je fašistični komandos izvedel atentat proti Ailendejc -mu vojaškemu -pemsiniku, ki so ga umorili v njegovem stanovanju. Namen a-tentatorjev je jasen: onemogočiti sporazum med vlado in opozicijo in pahniti državo v državljansko vojno. V takem položaju vzbuja zaskrbljenost nova stavka avtoprevoznikov, ki bi utegnila zadati hud udarec čilskemu gospodarstvu. Včeraj so se dokončno zaključila pogajanja med štirimi strankami leve sredine o upravno-po-litičnem programu in o sestavi novega deželnega odbora. Sporazum sta včerai odobrili deželni vodstvi PSI in PSDI, danes popoldne pa bo o njem razpravljalo deželno vodstvo KD. že večkrat v zadnjih mesecih poskušala sprožiti državljansko vojno in katere voditelji so bili vpleteni tudi v neuspel poskus oboroženega napada na predsedniško palačo v središču Santiaga. Allende se je takoj po vesti o atentatu podal v bolnišnico, kamor je prispel, ko je bil njegov pomočnik že mrtev. Atentat je vzbudil v državi veliko zaskrbljenost, predvsem zaradi tega, ker so ga izvedli (kar verjetno ni golo naključje) prav v trenutku, ko je kazalo, da bo mogoče najti pot k normalizaciji položaja. Včeraj pozno zvečer je namreč krščanska demokracija u-radno sprejela Allendejev poziv k dialogu za preprečitev državljanske vojne. Predsednik čilske KD Pa-tricio Alwyn je napovedal, da bo v ponedeljek odšel v vladno palačo za začetek razgovorov med levičarsko koalicijo in najmočnejšo opozicijsko stranko. Alwyn je tudi dal nekako razumeti, da bi njegova stranka lahko zahtevala pre-osnovo vlade, v katero naj bi vstopili tudi demokristjani. Pozval je namreč Allendeja, naj sestavi novo vlado, «katere sestava bi dala državi največja jamstva zaradi kvalitativne in moralne ravni njenih članov*. Po drugi strani pa je predsednik čilske KD ostro kritiziral vladno gospodarsko politiko in zahteval razorožitev vladnih o-boroženih oddelkov. KD namreč obtožuje vlado, da pripravlja nekakšno posebno vojsko, ker pa je sam Allende še predvčerajšnjim odločno demantiral. Stavka avtoprevoznikov sovpada torej z zeio zapleteno fazo čilske politične krize ter ima jasen namen povzročati nove težave Allen-dejevi vladi. Tokrat pa je Allende sklenil, da bo odgovoril z vso ostrino, da se ne bi ponovil položaj, ki je nastal. oktobra lani, ko so prevozniki stavkali celih 26 dni ter povzročili ogromno škodo državnemu gospodarstvu. Lastniki prevoznih podjetij so že danes prekinili dobavljanje živil in goriva po vsej državi, vlada pa je odgovorila z omejitvijo prodaje bencina v Santiagu, Valparaisu in dru gih mestih. Sam Allende je med tiskovno konferenco napovedal dvaj set ukrepov za odpravo posledic stavke. Ukrepe bo pozneje pojasnil minister za prevoze, znano pa je, da je predvidena tudi zaplemba kamionov stavkajočih prevoznikov. Čilski predsednik je na tiskovni konferenci tudi povedal, da se okrog polovica od 30.000 avtoprevoznikov ni pridružila stavki in da je pripravljena voziti tudi zaplenjene kamione, da bi na ta način zagotovili preskrbo vseh čilskih pokrajin z najbolj potrebnim blagom. Allende je končno obtožil predsednika sindikata lastnikov kamionov Leona Vilarina, da vzdržuje stike s fašistično organizacijo «Domovina in svoboda* ter da so sindikalne zahteve samo pretveza, medtem ko je namen stavke »porušiti temelje vladne koalicije*. Margarete. Spremljala ga bo žena Jovanka. Sporočilo o obisku so dali danes v Beogradu. -*■ .. Argentina se bo pridružila neuvrščenim državam BUENOS AIRES. 27. — Argentina bo vostopila med neuvrščene države. Sklep, ki ga še niso uradno objavili, je sprejela argentinska vlada glede na novo zunanjo politiko, ki jo namerava država voditi. Doslej je Argentina imela v krogu neuvrščenih držav le status opazovalca. Sklep o formalnem vstopu med neuvrščene bodo uradno sporočili na vrhovni konferenci neuvrščenih držav, ki bo septembra v Alžiru. Tako je napovedal argentinski zunanji minister Vig-nes v razgovoru, ki ga je imel v preteklih dneh z neko delegacijo iz Maroka. Desetletni sporazum med Francijo in SZ MOSKVA, 27. - Francija in Sovjetska zveza sta podpisali danes nov desetletni sporazum o gospodarskem in znanstveno - tehničnem sodelovanju. Dokument sta na kratki svečanosti v sovjetskem glavnem mestu podpisala francoski zunanji minister Jobert, ki se mudi na uradnem obisku v Moskvi, in podpredsednik sovjetske vlade in predsednik odbora za znanost in tehniko Kirillin. Sporazum predvideva tesno sodelovanje med obema državama na področju vesoljskih raziskav v miroljubne namene, izkoriščanja jedrske energije, zaščite naravnega okolja, medicine in zdravstva in zadeva tudi barvno televizijo ter kemijsko, e-nergetsko in petrolejsko industrijo. obrazložitvijo stališč posameznih političnih gibanj s posebnim poudarkom na demokrščanskih «mo-rotejcih*, pri čemer navaja član-kar tudi pisanje njihovega tednika, ki ga označuje kot protiutež edinemu tržaškemu italijanskemu dnevniku. • # * Drugi članek nosi naslov »ODKRITJE VZHODA* z značilnim podnaslovom «VELIKI NAČRTI V MESTU UPOKOJENCEV*, članek je v celoti posvečen tržaškemu gospodarstvu in vsebuje med drugim tudi naslednje neizpodbitne ugotovitve: «Luka, ki je nastala za vzhod, ne more nenadoma postati luka zahoda. To je stvar zemljepisa, ne pa politike.» »če je Trst smatral, da je obmejno mesto Evrope, veruje danes vedno bolj, da se nahaja v srcu Evrope. Ideja o Evropi od Atlantika do Urala prav gotovo ni nastala v Trstu. Toda danes ima v Trstu najbolj goreče zagovornike. Samo s takšno Evropo bi namreč mogel Trst postati važna luka... Takšna spoznanja so se rodila tudi iz vsega, kar se je medtem dogajalo na kontinentu.» Dalje piše »Politika*, da Trstu ni uspelo privabiti novih prebivalcev in da je mesto celo izgubilo svoje lastne prebivalce. «To je edini kraj Italije, kamor ni prihajala delovna sila z Juga*, piše list in ugotavlja, da se bodisi gospodarstveniki, bodisi sindikalisti «malo zanimajo za to periferič-no cono* ter da šteje mesto 14.000 manj zaposlenih kot jih je bilo leta 1961, vsa dežela pa kar 47.000 manj. Dalje: «Mesto se naglo stara in je po starosti prebivalcev že najstarejše v Italiji. Luka in obala sta polni, toda že zdavnaj nista polni ladij, temveč sta polni upokojencev. Več kot ena tretjina Tržačanov je v pokoju. Od 290.000 prebivalcev je 105,000 upokojencev... Največji del diplomiranih z univerze in drugih šol išče zaposlitev nekje drugje.* Nato prehaja člankar na promet z Jugoslavijo in piše: «Inflacija v Jugoslaviji je Trst resno ogrozila, da bi se mesto v zadnjem trenutku začasno rešilo s še večjo inflacijo v Italiji. Tržaški trgovci so celo prisiljeni valorizirati dinar tudi tedaj, ko ta dinar objektivno pada, zato da se ne bi ustavila reka kupcev z one strani meje Tako jim je uspelo, da jugoslovanski kupci prinesejo vsak dan v tržaške trgovine 50 milijonov lir poleg tako imenovanega maloobmejnega prometa...* «Teze so se preobrnile: zaledje bi lažje živelo brez mesta kot pa mesto brez zaledja.* Zaključni del tega članka posveča Frane Barbieri »vizionarskim načrtom* in piše: »Cel sloj politikov in strokovnjakov mlajše generacije dela na načrtih, mnogokrat vizionarskih, fci materializirajo mentalne preobrate mesta in dežele. Gibljejo se od EGS do SEV.* »V središču teh načrtov je *ev-roluka*... Računa se na možnost sklenitve globalnih aranžmajev s SEV. Načrt predvideva kooperacijo z vsemi severnojadranskimi pristanišči: Reko, Koprom in Benetkami... Načrt se širi na transverzalne avtoceste skozi Jugoslavijo proti vzhodu in skozi Avstrijo proti severovzhodu.* «Predvidevajo se krediti za skupne investicije. Obstaja tudi predlog, da se preusmeritev brodovja iz potniškega in tovornega starega tipa v kontejnersko brodovje izvrši na Jadranu skupno, z integracijo jugoslovanskih in italijanskih družb.* *Tudi za industrijo se išče mednarodna razsežnost, v prvi vrsti v kapitalih in delovni sili iz Jugoslavije. Ovira pa je v nerešenem položaju delavcev (okrog 2.800 jih dela tna črno* brez socialnega Tito obišče Dansko BEOGRAD, 27 — Jugoslovanski predsednik Tito bo jeseni uradno obiskal Dansko na povabilo kraljice iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiniiiiimiiuniiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii ZADOVOLJIV ZVEZNI OBRAČUN ZDA Zfl LANSKO LETO Manjši primanjkljaj in povečanje dohodkov V zadnjih treh mesecih se je izboljšal tudi obračun ameriške zunanje trgovine WASHINGTON, 27. - Ameriški zakladni minister Shultz je sporočil, da je imel zvezni obračun ZDA za finančno leto 1972-73, ki se je zaključil 30. junija, 14 milijard 400 milijonov dolarjev primanjkljaja. Minister je poudaril, da se je položaj do konca finančnega leta zelo izboljšal, ker je primanjkljaj znašal 10 milijard 400 milijonov manj kot je vlada predvidevala v začetku finančnega leta. Dohodki so znašali 232 milijard 200 milijonov dolarjev (7,2 milijarde več kot so predvidevali), izdatki pa 246 milijard 600 milijonov dolarjev (3,2 milijarde manj). Hkrati pa so danes v Washing-tonu objavili podatke o zunanjetrgovinskem obračunu v zadnjih treh mesecih. Ugotovili so, da se je položaj izredno izboljšal in da so v zadnjem trimesečju prvič po dveh letih zabeležili 23 milijonov dolarjev pribitka, čeprav letošnje prvo šestmesečje še vedno beleži 809 milijonov primanjkljaja, varstva in pod neugodnimi pogoji) in v predpisu, da se dobi posebno dovoljenje za tujo investicijo, dovoljenje, kt se je doslej težko dajalo, zlasti če je prišla zahteva iz Jugoslavije (najbrž zaradi «■obrambe strateških interesov*).* Značilen je člankarjev zaključek tega opisa tržaškega gospodarstva: *Trst je danes — kot kaže — končno spoznal, da se Evropa ne konča v Trstu — predvsem zato ker v takšni zaprti Evropi Trst ne bi mogel živeti.* * * * Tretji in zadnji članek pa posveča «Politika» Slovencem v Italiji. Članek nosi naslov: »V TRETJI KATEGORIJI*, podnaslov pa se glasi: «ŠAMPION ODPIRANJA - Trst je najbolj zaostal glede vprašanja manjšin*. Članek začenja s citiranjem napadov, ki jih je bil slovenski poslanec Albin Škerk deležen pred leti s strani fašističnih poslancev, ko je predložil znani zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev Italiji. Pod podnaslovom »Paradoksi dežele* obrazloži člankar svojim bralcem kako smo postali Slovenci v Italiji »skupina s posebnimi interesi* in kako smo šele lani to prenehali biti. Potem Ko je člankar še posebej poudaril, da Slovenci v videmski pokrajini niso pravzaprav še niti priznani kot manjšina piše: cParadoksi so preveč očitni, da bi jih v Trstu mogel kdo zanikati. Seveda razen skrajnih desničarjev. Razlike se vrtijo okrog tega — kako priti iz paradoksa ven. V sporu sta tako imenovana cglobal-na* in »postopna* rešitev.* Sledi že znana obrazložitev tega vprašanja. No, pred tem pa člankar poudarja, kako je z odpravo naziva »skupnost s posebnimi interesi* premagan šele en način ravnanja z manjšino, ki je dolgo časa prevladoval v uradni politiki. tlmenujejo ga . *strateški koncept*. Meja je, po logiki tega koncepta strateška bariera, ki jo i« treba nenehno utrjevati. Narodna manjšina s te strani bariere predstavlja *tuj element*, neugoden, celo nevaren. Zaradi tega je v vsakem trenutku sumljiv. Kot tak se ne sme obravnavati politično, temveč predvsem administrativno, V dobi fašizma, ko je bil takšen koncept izdelan do potankosti, je zaradi tega manjšina spadala pod posebne službe policije in kontra-obveščevalnih organov .. .» Člarvkar nadaljuje: »Ko so se stvari začele izpremi-njati tudi na oblastveni ravni, je bilo še vedno težavno popolnoma razbiti «strateški koncept*, da bi se obravnavanje manjšinskega Položaja premaknilo na politični teren, kamor to vprašanje v demokratični državi prtrodno tudi spada. Po prelomu in odporu so vprašanja manjšine v glavnem zavzela svoj pravi, politični teren. Pet zakonskih predlogov je že izdelanih za zaščito pravic slovenske manjšine .. .* Itd. • ft • V drugem delu tega članka poroča člankar o nezadovoljivem stališču nove Rumorjeve vlade, o izjavah socialističnega voditelja De Martina in načelnika demokrist-janskih poslancev Piccolija. Pri tem navaja pisanje našega dnevnika z znanimi zahtevami in kritikami, zlasti v uvodniku predsednika SKGZ Borisa Raceta. Nato izraža člankar upanje: Morda bo vsaj demokristjanska postopnost postala hitrejša, da bi se na koncu tudi sama spremenila v »paket*.» Končno člankar zaključuje z vestjo, da bo v Trstu spomladi prihodnjega leta po zaslugi predsednika tržaške pokrajine dr. M Zanettjja mednarodni simpozij o manjšinah na svetu. Toda člankar upravičeno pripominja: »Uspeh bo za simpozij in za Trst prav gotovo tem večji, kolikor bo krajevna manjšina na mednarodnem simjHJziju lahko prišla na dan z večjo bilanco tistega, kar je bilo zanjo storjeno kot po tistega kar ni bilo storjeno. Trst, tšampion odpiranja*, z mnogih vidikov zgled za mednarodno sodelovanje, je doslej očitno zanemarjal svoje šanse, da bi postal tak šampion tudi glede popolnejšega reševanja položaja slovenske manjšine, ki živi v kar 34 občinah dežele. To tem bolj, ker so manjšine vedno spajale tiste narode, ki so se hoteli spajati, a ločevale so tiste narode, ki so se hoteli ločevati.* * * * Zvedeli smo, da so ti članki v beograjski »Politiki* vzbudili zlasti veliko pozornost med diplomatskimi predstavniki v glavnem mestu Jugoslavije, najbolj seveda v krogih italijanskega veleposlaništva, saj gre za pisanje najbolj vplivnega jugoslovanskega dnevnika. Na še večje zanimanje pa so članki naleteli pri stotisočih Jugoslovanov, ki ta dnevnik v Jugoslaviji vsak dan prebirajo. P*. ZAKLJUČENI RAZGOVORI 0 PROGRAMU DEŽELNEGA ODBORA DEŽELNI VODSTVI PSI IN PSDI STA VČERAJ POTRDILI SPORAZUME Nova večina v PSI ■ Zanimive izjave o obveznosti dežele do upravičenih zahtev slovenske narodnostne skupnosti Štiri stranke leve sredine so včeraj zaključile razgovore o sestavi novega deželnega odbora in o politično upravnem programu, ki bo obvezoval večino v deželnem svetu. Včeraj so zaključili in izdelali še zadnje podrobnosti, saj so se glede razdelitev mest dogovorili že prej. Včeraj so se tudi pričeli sestanki deželnih vodstev štirih strank, ki morajo ratificirati sporazum, predno bo o v njem razpravljal deželni svet. ki mora izvoliti predsednika deželnega odbora in odbornike. Na sestanku deželnega vodstva PSI so, po še vedno neuradnih vesteh, saj se je seja zavlekla pozno v noč, odobrili sporazum z veliko večino glasov. Proti sporazumu je glasovala samo levičarska Lombardijeva struja. Na tej osnovi se je po vsej verjetnosti ustvarila tudi nova večina v stranki, tako da so že včeraj razpravljali in tudi najbrž glasovali o članih izvršnega odbora stranke. Na zadnji seji deželnega odbora PSI so namreč izvolili samo deželnega tajnika Tringaleja. Izvolitev je bila soglasna, odložili pa so izvolitev drugih članov tajništva deželnega vodstva. Na naše vprašanje, kako je deželno vodstvo PSI ocenilo tisti del politično - upravnega sporazuma, ki se nanaša na Slovence, smo prejeli odgovor, da gre za sporazum, ki rešuje ta vprašanja v dveh smereh. Po eni plati gre za rešitev vprašanj, ki so v neposredni pristojnosti dežele in izvajanje člena 3 deželnega statuta, po drugi strani pa za vpliv dežele na rimske oblasti, da se na globalni način rešijo vprašanja slovenske nacionalne skupnosti. Snoči so se v Redipuglii sestali tudi člani deželnega vodstva PSDI. Tudi o tem sestanku nimamo dokončnih in uradnih vestih, saj se je prav tako zavlekel pozno v noč. Člane deželnega vodstva PSDI smo prekinili, ko so obravnavali nekatera važna vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja, odnosa do sindikatov in ko je deželni tajnik Lonza govoril tudi o reševanju vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Dokončnih uradnih sklepov torej še ni, vendar pa ni dvomov, da bo PSDI potrdila sporazum o levi sredini. Na naše vprašanje glede reševanj slovenskih zahtev, pa smo pfejeli odgovor, da so se socialdemokrati zavzemali za rešitev tistega. kar je možno v deželi in za odločilne korake, ki jih ijo morala narediti osrednja vlada. Danes ob 17.30 se bo v Vidmu sestalo deželno vodstvo Krščanske demokracije, ki bo prav tako razpravljalo in sklepalo o doseženem sporazumu. V ponedeljek ob 16. uri se bo sestal deželni svet, ki bo izvolil predsednika in deželni odbor. Ni še znano, kdaj bo kandidat za predsednika Comelli poročal o politično upravnem sporazumu in kako bo nato potekala razprava v deželnem svetu. Predvidevajo pa, da bo trajala ves prihodnji teden, saj mora deželni svet sprejeti tudi nov zakon, s katerim bodo ustanovili dve novi odbomiški mesti. Z jutrišnjim dnem stavka uslužbencev bencinskih črpalk Uslužbenci bencinskih črpalk bodo spet stavkali. Tako so na vsedržavni ravni sklenili predstavniki sindikalnih organizacij kategorije u službencev bencinskih črpalk ter u-praviteljev servisnih postaj na avtocestah. Prvi bodo tako stavkali od 20.30 jutri do 7. ure v sredo, 1. avgusta, drugi pa se bodo vzdržali dela v torek, 21. avgusta od 6. do 22. ure. Za stavko so se odločili, kakor je rečeno v sindikalni izjavi, da bi opozorili javno mnenje in vladne organe na dramatično stanje, ki je nastalo zaradi pomanjkanja goriv ter zaradi splošne krize, ki je zajela petrolejski sektor. V poročilu je med drugim rečeno, naj se avtomobilisti pravočasno oskrbijo z gorivom, ker se predvideva, da bo že danes občutiti pomanjkanje bencina, medtem ko ga jutri sploh ne bo. • Tržaška federacija KPI priredi danes ob 11. uri na sedežu v Ul. Capitolina 3 tiskovno konferenco o hitrih cestnih zvezah in splošnih vprašanjih Trsta. Govorila bosta občinski svetovalec KPI inž. Roberto Costa in S SEJE PREDSEDSTVA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Pozitivno ocenjeni vladni odloki za zajezitev draginje in inflacije Nekatere nejasnosti in dvomi - SGZ bo sproti objavljalo navodila in pojasnila Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja se je ta teden sestalo, da bi preučilo novo stanje, ki je nastalo v državnem merilu po vladni pobudi za boj proti draginji in inflaciji. Obravnavalo je vse zakonske odloke s posebnim poudarkom na tista, ki določata zamrznitev cen za blago široke potrošnje in industrijskih proizvoduv velikih podjetij. Zlasti prvi odlok je važen, saj zajema delokrog velike večine slovenskih podjetij v deželi Furlaniji - Julijski krajini, od trgovin pa do gostinskih obratov. Po oceni naših gospodarstvenikov je odlok pozitiven, saj skuša zavirati inflacijo in prav inflacija je eden izmed največjih sovražnikov trgovine. Tudi odlok o zamrznitvi cen industrijskih proizvodov velikih industrij je bil ocenjen kot pozitiven, saj je potrebno ustaviti neupravičeno višanje cen prav pri izvoru in deželni tajnik KPI inž. Antor.ino Cuf-lne samo na koncu razpečevalne faro. | mreže, to je pri drobni prodaji. liiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiimiliiiiiiiiiiiiJlIiiiliiiiiiiiilliiiiliiiiimiiiililliliiiliiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z OBUJANJEM SVOJE ZGODOVINE IN S TRDNIMI SKLEPI ZA BODOČNOST V Trebčah bodo danes in jutri proslavili 75-letnico obstoja domačega društva Primorec Danes bodo odprli spominsko razstavo, v gosteh pa bo društvo DPD Svoboda II. iz Trbovelj Jutri osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem Časopisni oglasi in številni lepaki ki so jih trebenski mladinci v teh dneh raznosili po vseh slovenskih vaseh, vabijo na pomembno vaško slavje. Domače prosvetno društvo »Primorec* slavi letos svojo 75. obletnico obstoja. Res častitljiva starost za društvo, ki se je moralo v svoji zgodovini spoprijemati s težavami vseh vrst in ki je moralo tudi skoz' naihujšo preizkušnjo fašistične diktature in njene nasilne raznarodovalne politike. To temačno obdobje pa je treben-ske prosvetarje le še prekalilo, da so se z novim zagonom lotili po osvoboditvi obnove nekdanje bogate kulturno - prosvetne dejavnosti. Preživeti vse te preizkušnje, ki jih tudi v novejši dobi ni bilo malo in pokazati'danes, 'ko se rak potrošniške miselnosti in lagodja zajeda v mlajše generacije in hromi prosvetni zagon,, nenavadno čilost, je vsakršnemu prosvetnemu društvu pri nas lahko v ponos. Lepaki in oglasi vabijo prav kot nekoč, pred 75 leti, ko je tržaška Edinost v svoji št. 80 z dne 21.5.1898 objavila pod naslovom »Jasni se!» sledeče: »Živim zado- ZBOROVANJE NA POBUDO ENOTNEGA ODBORA NOVE POBUDE PROTI BARKOVIJANSKI VPADNICI Sprejeli so predlog, da naslovijo vlogo na predsedstvo vlade Barkovljanski enotni odbor je sinoči priredil v prostorih prosvetnega društva javni shod, na katerem so razpravljali o nadaljnjih pobudah, da se prepreči gradnja barkovljanske vpadnice, ki ne bi škodila samo Barkov-ljam, temveč celotnemu mestu. Predsednik enotnega odbora dr. Ca ligaris je najprej orisal namen sestanka, nato pa je Jelka Gerbec poudarila, da je Barkovljane razočarala zadnja seja občinskega sveta, saj so na njej zavrnili vse pritožbe in tudi pritožbo, ki jo je podpisalo skoro štiri tisoč prebivalcev Barkovelj. Jelka Gerbec je ostro obsodila izigravanje občinskih oblasti, ki so najpreje sprejemale vlogo na navadnem papirju, sedaj pa zahtevajo kolkovani papir. Jelka Gerbec je nato orisala nujnost nadaljnjega boja. saj še ni nič dokončno sklenjenega in je navedla vrsto pobud, ki jih bo odbor na pre dlog članov izvedel v prihodnjem mesecu. Predvsem gre za pravni pošto pek in za pritožbe na deželo in de želni urbanistični odbor ter za nadaljnji pritisk, ko bodo lahko ponovno razpravljali o predlogu. V ta namen bodo razstavili na cesti veliko fotografijo, ki naj prikaže negativne posledice barkovljanske vpadnice. Dr. Bertoli - Veronese je nato orisala potek seje občinskega sveta, ki jo je označila kot sejo strahu in bojazni številnih svetovalcev, da izrazijo svoje resnično mnenje. Predlagala je, da se odobri pismo predsedstvu vlade, v katerem bodo prebivalci Barkovelj obrazložili svoje pomisleke proti gradnji nove avtoceste. V zaključku sestanka so po daljši razpravi odobrili resolucijo, v kateri podčrtujejo že znana stališča prebi valcev Barkovelj in omenjeno pismo predsedstvu vlade. Abbrcstia pri B. Trampužu lz generalnega konzulata SFRJ v Trstu so nam sporočili, da je včeraj dopoldne, v okviru svojih protokolarnih poslovilnih obiskov, obiskal dr. Nicola Abbrescia. dosedanji vladni komisar za deželo F.—J.k. in tržaški prefekt, generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža, starosto konzularnega zbora v Trstu. Med poslovilnim pogovorom sta oba ugotovila koristnost sodelovanja med generalnim kon zulatom in generalnim vladnim komisariatom, kakor tudi med slednjim in vsem konzularnim zborom v Trstu. • Deželni odbornik Nereo Stopper je kot predstavnik deželnega odbora sprejel na poslovilnem obisku bivšega vladnega komisarja za Furlanijo-Julijsko krajino dr. Nicolo Abbrescio. Stopper je Abbrescii podaril v spomin z!alo kolajno z deželnim grbom. Pojasnilo Kot smo bili napovedali v prejšnjih pozivih javnosti k spoštovanju naravnega okolja in v tiskovnih sporočilih, je pokrajinska uprava naročila v isti namen lepake z besedilom v šestih jezikih, ki so jih prvič nalepili v teh dneh po vseh krajih našega ozemlja. Poziv je namenjen turistom, ki se ravno v teh mesecih pretakajo čez našo pokrajino, zato so na lepaku gesla v italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini, slovenščini in srbohrvaščini. Na žalost pa je tokrat tiskarski škrat hotel ponagajati prav tej pobudi tržaške pokrajine in je vrinil dve napakici ravno v slovenski in srbohrvaški tekst, s tem, da je zamenjal pravilni «o» z «e» v slovenskem besedilu »ohrani naravo za tvoje otroke*, ter «č» s »k* v srbohrvaškem »sačuvaj prirodu za tvoju djecu*. Ker bo lepak nalepljen po teden dni v juliju, avgustu in septembru, bomo poskrbeli, da se pri naslednjih razdeljevanjih nerodnost popravi, do tedaj pa se javnosti opravičujemo. LUCIJAN VOLK pokrajinski odbornik • • • Pripominjamo oziroma predlagamo, naj pokrajinska uprava popravi tudi vrstni red in naj takoj za italijanščino uvrsti slovenščino in srbohrvaščino, saj je po statističnih podatkih v naši pokrajini poleg italijanskih največ jugoslovanskih, t.j slovenskih, hrvatskih in srbskih turistov. Predlagamo isti vrstni red jezikov tudi za morebitne prihodnje lepake, ki jih bi utegnila pokrajinska uprava pripraviti tudi za domačine, saj jih med njimi ni malo, ki podobna opozorila potrebujejo. voljstvom pozdravljamo vesti, ki nam pravijo, da se je jelo jasniti tudi gori v naših Trebčah. Včeraj smo prejeli nastopni dopis iz Trebč: na Binkoštno nedeljo priredi naš mladi pevski zbor na vrtu gostilne g. Martina Kralja (po domače pri Skutenci) svoj pevski večer. Začetek ob pol 5.» To je bil prvi nastop novoustanovljenega trebenskega prosvetnega društva. V resnici so se prvi poskusi za ustanovitev društva začeli že kakšnih petnajst let prej, a v vasi so vladala razna politična nasprotja in razprtije. Šele leta 1898 je uspelo zavednim tre-benskim preporodovcem postaviti na noge mešani pevski zbor, ki ga je takrat vodil domačin Just Kralj. Prvi koncert- jen bil, kot rečeno, v gostilni pri Skutenci na severozahodnem koncu vasi, kjer je takrat še stal kal »Fanterič*. Marsikdo v Trebčah ve iz pripovedovanja svojih očetov in dedov povedati, kako so nekdanji »cikorjaši* postrani opazovali priprave na prvi nastop pevskega zbora ter glasno komentirali rekoč: »Kakor se je društvo rodilo pri Fanteriču, tako ga bomo v kalu Fanteriču tudi potopili*. Vendar mladi prosvetarji so temu nasprotovanju kljubovali in v nekaj letih se je društvo tako razvilo, da je ni bilo večje prireditve daleč naokoli, ki bi se je ne udeležili. S tem so izpolnili veliko poslanstvo, na katero je apelirala tudi Edinost na predvečer prvega nastopa, ko je zapisala: «Mi smo že te dni pozdravili radostno ta pojav narodnega prebujenja gori v Trebčah, zaostalih nekoliko v splošnem narodnem gibanju, danes pa izražamo svojo željo, da bi čim več pevcev iz mesta in okolice pozdravilo osebno najnoveje tovariše svoje, da jih osokolč o prvem njih nastopu na vztrajno delo v ta namen, da divna slovenska pesem tudi gori v Trebčah čimprej izvrši svojo veliko narodno civi-lizatorično nalogo. Veliki pevski večer v Trebčah postani v nadobuden začetek popolnega preporoda na tej dosedaj, žal, le preveč zanemarjeni točki zgornje okolice*. Koliko nastopov je imelo prosvetno društvo «Primorec» od tiste daljne binkoštne nedelje do danes, ko se bodo vnuki prvih pevcev zvrstili na odru Ljudskega doma v Trebčah, je nemogoče prešteti. Od takrat se je v vodstvu zbora izmenjala že cela vrsta pevovodij, od Justa Kralja, Hrabroslava Raž-ma in Ivana Laha do Frana Bra-toša, Vinka Trobca in Antona Požarja, pa od Mirka Kodriča, Milana Jereba ter nepozabnih Antona in Danila Kralja do Danila Pertota, Franca Čuka, Oskarja Kjudra, ki je zbor spet dvignil na visoko raven, ter Cezarja Možine, mladega domačina, ki drži za krmilo mešanega pevskega zbora danes. Poleg petja je trebensko društvo gojilo tudi razne druge zvrsti kulturno prosvetne dejavnosti, od čitalništva in dramske dejavnosti do godbe na pihala, ki proslavlja letos svojo 60. obletnico Obstoja. Trebenska godba na pihala »Parma* namreč deluje skoraj nepretrgoma od leta 1912. Nepretrgoma, ker je bila godba edina organiza- (Nadaljevanje na 8. strani) Kriza v pristanišču zaradi stavke akordnih delavcev Tržaško pristanišče je bilo tudi včeraj paralizirano zaradi stavke pristaniških akordnih delavcev, ki so včlanjeni v CGIL. šestnajst la dij je včeraj zaman čakalo ob pomolih, da bi jih raztovorili ali natovorili, nekaj pa jih je bilo zasi dranih v zalivu v pričakovanju, da bodo lahko priplule v pristanišče. Po predvčerajšnjem odhodu trajekt ne lad je »Stafetta Tirreniea* in ti eh drugih ladij, so tudi včeraj odplule iz pristanišča tri ladje, ki so zaman čakale, da jih bodo natovorili. Stavka, ki se je je udeležilo okrog 1700 akordnih delavcev, je paralizirala tudi dejavnost otalih 6 tisoč pristaniških delavcev, ki se stavkovnemu gibanju niso priključili. Glavna zahteva pristaniških a-kordnih delavcev, ki je doslej naletela na gluha ušesa, zaradi česar so se tudi odločili za stavko, je ta, da bi lahko upravljali tudi večje pristaniške naprave za natovarjanje in raztovarjanje, ki so še vedno v izključni pristojnosti uslužbencev pristaniške ustanove. Neupoštevanje teh zahtev in razna nasprotja, ki so s tem v zvezi izbruhnila, na dan, so .tako povzročila, da so akordni delavci predvčerajšnjim zapustili delovna mesta, čeprav se druge sin-di)i.a.lne organizacije jj. terp niso stri-, njale. Stavka se bo nadaljevala tudi danes, ko se bodo delavci in sindikalni predstavniki zbrali na skupščini in razpravljali o stanju, ki se je v zadnjem času ustvarilo v pristanišču. Podobno skupščino so sklicali tudi za ponedeljek. Istočasno pa so slovenski gospodarstveniki razpravljali tudi o sami konkretni izvedbi nadzorstva, ki bo nujno, če se hoče priti do za-željenih rezultatov. Pri tem vprašanju je bila podčrtana nujnost, da pristojni organi tesno sodelujejo s prizadetimi kategorijami operaterjev, ker samo po tej poti bo lahko zajamčena objektivnost in pravilna konkretizacija sklepov osrednjih oblasti. Na koncu razprave je bilo nadalje poudarjeno, da bo morala vladna pobuda na tem področju nadaljevati in zajeti oz. omejiti tudi druge inflacijske pojave, ker ne bi bilo logično in niti pravilno, da bi morali nositi vso težo samo gospodarstveniki, ki so danes prizadeti, saj le-ti niso edini nosilci inflacijskih pojavov. Kar se pa tiče konkretnega izvajanja dekreta o zamrznitvi cen blaga široke potrošnje s strani prodajaln, ki predvideva, da morajo trgovci sestaviti poseben cenik s cenami, ki so veljale na dan 16. julija, da mora biti cenik odposlan na pristojni občinski urad ter da morajo imeti razstavljeni predmeti posebno označene cene, ni še vse povsem pojasnjeno in je potrebno čakati na nadaljnja pojasnila. Vodilni organi Slovenskega gospodarskega združenja so stalno v tesnem stiku z drugimi sorodnimi strokovnimi organizacijami in s pristojnimi organi, tako da bodo posredovali vsem zainteresiranim kategorijam pravočasna pojasnila in navodila. Zaradi tega se vsem prizadetim priporoča, da sledijo dnevnemu tisku, na katerega se bo SGZ oprlo. K. J. Na letošnjih Zdravniških dnevih predstavnika ministrstva Prirediteljski odbor letošnjih Zdravniških dnevov, ki bodo v začetku septembra v našem mestu, je prejel včeraj obvestilo ministrstva za zdravstvo, da se bosta letošnjega zdravniškega simpozija udeležila kot zastopnika ministrstva podtajnik Mario Va-gliante in glavni ravnatelj za zdravstvo prof. Luigi Nuzzolillo. čas. Osebje zahteva, naj uprava hotela spoštuje vse obveze, ki jih je sprejela v januarju glede vprašanja nameščanja in odstavljanja osebja. Stavka se bo začela danes. NA PROGI ŠT. 3 Tudi ob praznikih več voženj do Konkonela Vodstvo prevoznega odseka ACEGAT javlja, da bodo od jutri, 29. t.m. dalje vozili avtobusi na progi «3» Kon-konel — Ul. Cicerone tudi ob praznikih med 10. in 13.20 ter med 16. in 19.20. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 28. julija ZMAGO Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 14.55 — Luna vzide ob 3.50 in zatone ob 19.39 Jutri, NEDELJA, 29. julija MARTA Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 17,1, ob 19. uri 22 stopinj, zračni pritisk 1011,1 ustaljen, veter 12 km na uro, severovzhodnik, sunki vetra 40 km na uro, vlaga 47 odst., nebo 9 desetink poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. julija 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 84-letna Anita Zeneo, 83-letni Giovanni Pozzecco, 73-letni Santo Ognienovich, 90-letna Ada Mreu-le vd. Naumann, 68-letni Romano Ser-ravalle, 64-letni Carlo Punter, 86-let-ni Giuseppe Millin. 1898 1973 75. obletnica PD «Primorcc» - Trebče PROGRAM Danes: Ob 17. uri odprtje spominske razstave Koncert mešanega pevskega zbora in vokalnega okteta DPD SVOBODA II. iz Trbovelj. Jutri: Ob 15. uri slavnostna otvoritev Nastopajo: Domači pevski zbor PRIMOREC Godba PARMA iz Trebč Mladinski pevski zbor RDEČA ZVEZDA iz Saleža Godba SVOBOD J1 iz Pridvora Skupni nastop zborov in godbe. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Ci-polla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski nRVFSTTI n drevored 117 (Barkovlje). UDVL3IILU NOČNA SLUŽBA LEKARN Uprava Slovenskega dijaškega do- (od 19.30 do 8.30) ma »Srečko Kosovel* v Trstu obvešča Dott. Gmeirer, Ul. Giulia 14; Manzo-vse dijake, ki so se vpisali v tečaj ni, Largo Sonnino 4; INAM — Al za popravne izpite, da se bo ta pri-1 Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, čel v ponedeljek, 30. t.m. ob 8. uri. I Ul. Zorutti 19/c. DRUGA OPERETNA PREDSTAVA V ROSSETTIJU SVETLE IN TEMNE PLATI ll>IUIIIIIIIIIIIIIIIIillltMIMIiaiiaillllliaiMlllllliailllllllliaillMllllf|||||||||||f||||g|||||a||||||||l|RI|||1B|IB||gaAU||||||||||a||||g||||||||||tllM|iaill||BIMIIWIIMIIIMI| PO ODKRITJU ŠTEVILNIH SPOMINSKIH PLOŠČ Na Bevkovo rojstno hišo v Zakojci je treba postaviti spominsko ploščo Svečanost naj bi bila septembra, istočasno z odkritjem spomenika Bevku v Novi Gorici Razstava treh umetnikov V okviru proslav 800-letnice Bovca in ob podpori tamkajšnjega turističnega društva ter odbora za omenjeno proslavo so odprli v restavraciji Kanin v Bovcu razstavo slikarskih del in plastik. Stroja dela, ki so nastala v glavnem v gornji Soški dolini, razstavljajo akademski slikar Marijan Pliberšek, inž. arhitekt Tomaž Železnik in akademski kipar Viktor Plestenjak. Razstavo, ki bo odprta do 15. avgusta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, si je že v prvih dneh ogledalo precej ljudi, kar je obenem znak, da si takih razstav še želijo. Razna obvestila Prosvetno društvo »Oton Župančič* štandrežu vabi starše otrok, ki so kolonijah SKGZ v Savudriji in v Gorjah, naj se nemudoma javijo pri društvenem podpredsedniku Alojziju Paškulinu in dvignejo denarno podporo, ki jo je društvo namenilo tem otrokom za počitnice. Letos septembra bo minilo že tretje leto, odkar v grobu nad bregom Soče počiva pisatelj primorskega in beneškega ljudstva France Bevk, po domače Volarjev Franc iz Zakojce na Cerkljanskem. S svojimi deli je ovekovečil kraje na Cerkljanskem in Tolminskem, ki so bili dotlej v slovenskem leposlovju še neznani, priljubil se je bil mladini, s svojo zvestobo do zemlje in jezika v najhujših časih pa si je pridobil večno hvaležnost vseh Primorcev. Ko človek danes hodi skozi njegove rojstno vas in se ozira v zelene senožeti in temne gozdove na pobočjih Kojce, ko pogleda na vzhod proti Poreznu, očaku Cerkljanske, in se ozre še na visoke in bele Peči nad šumečo Bačo ter tam v dolini ugleda železno kačo železnico, se mu zdi. vsa ta lepa in edinstvena narava tako kliče po Bevku ustvarjalcu, da bi se nenadoma prikazal po poti z Bukovega ves tak, kot so ga poznati številni rodovi: z deželnim plaščem, gosposki in obenem preprost. Tam pod vasjo sredi sadnega drevja se skriva njegova domačija. Res. da to ni več tista Jernejčeva pa.ištva, ampak vendar je v tej pozneje predelani hiši France Bevk »preživel prenekateri dan in prespal pre-nekatero noč« kot bi sam dejal. Kakor v Poljanski dolini iščemo Tavčarja, na Krasu ob skalah in borih doživljamo poeta Kosovela in v planinskem ri.ju ob Soči občutimo Simona slavčka, tako v Zakojci vse govori o Bevku, nekuanjem pastirju na Otavniku, ki je živel naše dni, tako rekoč z nami vsemi in smo ga gledali kot pisatelja in simbol Primorske in njene zgodovine. In komaj verjamem, da na Bevkovi hiši ni znamenja, ki bi pričalo, da se je v Zakojci rodil tako priljubljen in spoštovan pisatelj in ljudski voditelj... Sicer bi bilo krivično trditi, da se ga morda njegova rojstna (i-drijska) občina, katere častni občan je postal že leta 1960, ni dovolj spomnila. O tem namreč priča tudi prizadevnost občine, da je v idrijskem muzeju postavljena Bevkova soba z vso opremo in knjigami, z vsem, kar ga je obkrožalo v ljubljanskem stanovanju, vendar se mi zdi Bevkova hiša v Zakojcu brez spominske plošče kot dragocen spomenik, ki so mu ukradli posvetilo. Zato v imenu mnogih Bevkovih ljubiteljev predlagam, da letos v septembru, ko bo Bevk dobil do- stojen spomenik v Novi Gorici, tudi poskrbimo, da bo Bevkova domačija in s tem Zakojca dobila spominsko ploščo na kateri bo vklesano, da se je tu rodil najplodovi-tejši slovenski pisatelj, pisec zgodovinskih povesti, Martina Čedermaca in celo vrsto mladinskih spisov, hkrati pa borec za svobodo primorskih ljudi. Čas dveh mesecev je sicer zelo kratek, vendar pa je še vedno možno namero uresničiti. O tem naj bi razmislila ZKPO Idrija, ki je pred leti uspešno organizirala Bevkove proslave, ali pa katerakoli druga organizacija ali ustanova. Ob odkritju bi lahko nastopili zbori iz Cerknega, Idrije, morda pa tudi zbor iz Otaleža, kjer deluje prosvetno društvo «France Bevk«. Vsekakor France Bevk zasluži, da se ga njegovi rojaki vedno spominjajo, zlasti pa še letos, ko slavimo tridesetletnico 'tiste primorske jeseni, ki je tudi Bevku prinesla osvoboditev iz goriških zaporov, da se je. čeprav že f' fetifi, šel borit tudi sam v svobodne gozdove za naše pravice. TOMAŽ PAVŠIČ Bencina zmanjkuje V številnih bencinskih kioskih je dragocenega goriva zmanjkalo. Tu pa tam vidiš reklamni napis «Super esau-rita«. Velike petrolejske družbe dobavljajo namreč že več kot mesec dni majhne količine bencina prodajalcem na drobno. To ker hočejo prisiliti vlado, da bi jim dovolila povišanje prodajne cene. Vendarle je vlada sklenila, da bodo cene nekaterih proizvodov, torej tudi bencina, zamrznjene na sedanji ravni več časa. že pred nekaj tedni so prodajalci na drobno zagrozili, da bodo zaprli svoje kioske, če ne bodo dobili bencina. Do tega ni prišlo, sedaj pa imajo rezervoarje spet skoro prazne. Tudi na Goriškem grozi torej bencinska suša. Razdeljene podpore ERSA Na zadnji seji upravnega odbora ERSA, ki je bila v Gorici, so razpravljali o številnih vprašanjih, ki se tičejo razvoja kmetijstva v deželi. Med drugim so sklenili dati predujem 57 milijonov lir za kraš-ki zadružni hlev v Devinu, za katerega imajo že obljubljena sred ...............mini...........................um,.............. UDELEŽENCI PROTIMILITARISTIČNEGA POHODA V GORICI Tokrat brez motenj in napadov fašistov Zaradi dežja ni bilo pri Ljudskem vrtu napovedanega zborovanja Sinoči je Oario Fo nastopil v telovadnici zavoda «Lenassi» Na poti iz Tržiča v Gorico so včeraj šli v dolgi koloni udeleženci protimilitarističnega pohoda, delili letake mimoidočim, tu pa tam so se ustavljali. Na pohodu ni prišlo do najmanjšega incidenta. Pravo nasprotje z lanskim pohodom, ko so fašisti ne le poma zali zidove in ulice, marveč so uprizorili v Gorici šovinistično manifestacijo, med katero je prišlo tudi do prerekanja in pretepov. Kljub velikemu policijskemu aparatu, ki je bil pripravljen na morebitne spopade, je včeraj in tudi v četrtek zvečer na glavnem trgu v Tržiču potekalo vse v najboljšem redu. V Tržič so manifestanti, bilo jih je približno 200, prišli iz Trsta v poznih popoldanskih urah v četrtek zvečer. Na glavnem Trgu republike so priredili najprej manifestacijo z nekaterimi priložnostnimi govori, kasneje pa sta Dario Fo in Franca Rame uprizorila sodobni prizor. Za priložnost se je na trgu zbralo precej ljudi, ki so sledili tako govorom kot kasnejši ljudski predstavi. Manifestanti so prespali v tržiškem sedežu socialistične stranke. Včeraj zgodaj zjutraj so mani festanti delili pred ladjedelnico delavcem letake* ki opozarjajo na protimilitaristično akcijo. Nato so šli na pot proti Gorici skozi Ronke, Redipuglio, kjer so položili lovorov venec in se poklonili tudi padlim, ki so pokopani na avstro-ogrskem pokopališču, Zagraj, Gradišče. Tu pa tam so se ustavili, pogovarjali z domačini, delili le take. V Gorico bi morali priti ob 18. uri. Sledil naj bi bil javni shod pri Ljudskem vrtu. Dež pa je preprečil namene ma-nifestantov. Ko je bila kolona na Majnici je pričelo hudo deževati. Večina jih je kljub temu korakala dalje, šibkejše so spravili v avtomobile. Na goriškem Korzu je bilo zbranih precej ljudi, zlasti mladine, ki je hotela slediti tako pohodu skozi mesto kot javnemu zborovanju, na katerem naj bi go voril tajnik Radikalne stranke Pan-nella. Vendarle je ob napovedani uri v Gorici močno deževalo. Manifestanti so se zaradi tega zatekli na stadion v Ul. Baiamonti, kjer je bilo določeno, da bodo prespali. Tu pa ni bilo prostora za vse, kajti majhne slačilnice so bile takoj polne. Zaradi tega je delegacija udele žencev pohoda s Pannello na čelu krenila na županstvo, da bi si od župana izposlovala telovadnico zavoda «Lenassi». V njej naj bi prespali, še prej pa priredili ljudski večer, ki so ga prej nameravali prirediti na Gradu. Po več kot enournem pogovoru z županom in s člani občinskega odbora, ki je tedaj zasedal, je občina privolila, da se poslužijo telovadnice zavoda «Lenassi». V Gorici se je manifestantom pridružilo veliko tukajšnje mladine. Danes bodo udeleženci pohoda krenili na krajšo pot iz Gorice v Krmin. Tudi tu nameravajo drevi prirediti protestni shod. stva iz javnih fondov. Prav tako so razpravljali o vprašanju, da bi nekje na tržaškem Krasu ustanovili vzorno cvetljičarsko farmo. S tem bi podprli cvetljičarsko zadrugo, ki že deluje na tržaškem Krasu. V okviru tega programa bo ERSA nakupila zemljišča, kjer bodo uredili farmo; denar bosta dala ERSA in deželna uprava. Na tej seji so sprejeli več sklepov, ki se tičejo delovanja v vsej deželi. Odobrili so garancijska pisma za približno pol milijarde lir za gradnjo raznih naprav na kmetijskem področju. • Na šolskem skrbništvu v Gorici je na ogled prednostna lestvica otroških vrtnaric v državnih otroških vrtcih. V Goriškem mnzeln v gradu Kromberk pri Novi Gorici je na ogled razstava 27 grafičnih del slikarja Tone-Kralja. Razstava ima predvsem informativni značaj in pomeni uvod v prizadevanja Goriškega muzeja, ki namerava v prihodnje širše in bolj poglobljeno prikazati njegov grafični o-pus; podobno velja za Kraljeve freske v številnih cerkvah na Primorskem. ki tudi še vedno terjajo poglobljeno obravnavo. Razstava grafik Toneta Kralja v Goriškem muzeju vključuje stvaritve, ki so nastale v času med 1921 in 1971. Razstavljena sta tudi dva grafična cikla iz povojnega časa, črno zlato — Trbovlje in Zemlja. Razstava bo odprta do konca avgusta in si jo obiskovalci lahko ogledajo vsak dan (razen sobote) od 7.30 do 14.30, ob nedeljah pa med 13. in 18. uro. Ravnateljstvo nižje srednje šole »Ivan Trinko« javlja* da bodo v mesecu avgustu dopolnilni tečaji za italijanščina, slovenščino, matematiko in nemščino po naslednjem umiku: ........-..... 1. avgusta ob 8.30 italijanščina in slovenščina (I. razred); 2. avgusta ob 8.30 matematika in nemščina (I. razred); 3. avgusta italijanščina in slovenščina (II. razred); 4. avgusta ob 8.30 matematika in nemščina (II. razred). Drevi v Štandrežu tekmovanje z balončki štandreško praznovanje se bo danes zvečer nadaljevalo z večerom balončkov. Organizatorji imajo na programu dve tekmovanji z balončki. Prvo bo pokanje balončkov. Plesalci si pritrdijo balončke na hrbet. Naloga vsakega plesalca je, da skuša počiti balonček drugemu, medtem ko skuša svojega ohraniti. Kdor bo ohranil svoj balonček najdlje, bo zmagovalec. Drugo tekmovanje pa bo pihanje balončkov. Tekmovalci se postavijo v vrsto. Na povelje vsi začnejo z napihovanjem in kdor napihne največjega, je zmagovalec. Čas napihovanja bo vodja plesa določil tako, da bo počasi štel od ena do deset. Vsekakor bosta ti dve tekmovanji priklicali veliko tekmovalcev, ki bodo med »plesom in v vrsti« pokazali svoje zmožnosti. Praznik se bo nadaljeval jutri, v nedeljo, s plesom z jajci. Tekmovali bodo po štirje pari skupaj v valčku z žlico v ustih in na njej jajce. Če bo več tekmovalnih parov, jih bo vodja plesa razdelil na skupine. Med temi zanimivimi tekmovanji bo ples z ansambloma »The Lords* in »The Robbles« iz Trsta, ki bo sta poskrbela za zabavo starih in mladih. Tudi vina in domačih piščancev in klobas ne bo zmanjkalo pri stojnicah, kjer bodo prodajali velikansko, 180-kilogramsko, mortadelo. Kdor ima srečo pa naj poskusi pri stojnici s srečolovom. kjer bodo srečneži dobili zanimive nagrade. Taksist v Tržiču do smrti povozil 10-letno deklico Smrtna nesreča se je včeraj dopoldne pripetila v Tržiču v Ul. Romana, kjer je voznik taksija do smrti povozil komaj 10-letno deklico Cinzio Sappi iz Ul. Romana 114. Deklica je pri svojem stanovanju hotela čez cesto. Pri tem pa ni pogledala, če prihaja kakšen avtomobil in je stekla čez cesto. Tedaj pa je privozil avtomobil, ki ga je upravljal 39-letni taksist Bruno Mocchiutti iz Tržiča, Ul. Rossini 53, ki je podrl deklico. Sam Mocchiutti je prepeljal pone-srečenko v tržiško bolnišnico, a žal je dekletce med prevozom podlegla poškodbam. do konca meseca. Poprečno tri tedne bodo zaprte tudi ostale manjše tovarne v Gorici. Prav tako bo tudi v tovarnah v Tržiču in v drugih krajih. Razstave Izleti Slovensko planinsko drnštve v Gorici priredi v nedeljo. 5. avgusta družinski izlet v Polhov Gradec in v Ljubljano. Vpisovanje in vsa potrebna pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak delavnik od 9.30 do 12.30 do ponedeljka. 30. julija. Prosvetno društvo »Briški grič* ii števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera. Karlovac (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira 11. in 12. avgusta vzpon na Triglav. Oba izleta spadata v okvir »Poti prijateljstva« in bosta všteta s prisotnostjo »Planinstvo in šport za vsakogar«. Kino Gorica 1ERDI 17.00—22.00 »II furore della Ci na colpisce ancora«. B. Lee. Barv ni film. CORSO 17.30—22.00 «Sotto a chi toc ca«. D. Reed in P. Sanchez. Barv ni film. MODERNJSSIMO Zaprte. CENTRALE Zaprto. VITTORIA Zaprto. Tržič AZZURRO 18.00—22.00 »Giovannon. coscia lunga, disonorata con onorei Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00 »La ragazz dalla pelle di luna«. Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 »A viso ape: to«. Barvni film. JVoca Gorim SOČA «Pravica do rojstva«, mehišl barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Reka slabega človekai ameriški barvni film ob 18.30 in 20.3 DESKLE »Eva«, vzhodnonemški ban ni film ob 20.00. RENČE «šerif to je dežela nasilja) ameriški barvni film ob 20.30 PRVAČINA Prosto. KANAL »Zadnji bojevnik,« amer® barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORI Danes ves rtan in ponoči je dež lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežui na lekarna Centrale. Trg republiki tel. 72-341. Iz goriškega matičnega urad ROJSTVA: Jenifer Topan, Antone la Ascari, Paolo Rodaro, Cristiai Fracasso. Serena Pesco, Christii Maurenčič. SMRTI: upokojenec 81 letni Jož Sfiligoj, upokojenka 60-letna Marcel na Buti. upokojenec 72-letni Pasqua Montuori, gospodinja 86-letna Matili Prinčič vd. Nikolavčič, gospodinja f letna Almira Kocjančič, delavec £ letni Guerrino ZanuteL PRIMORSKI DNEVNIK 28. julija 1973 O NAJNOVEJŠEM RAZVOJU ODNOSOV SZ ZDA Suslov je mnenja da je treba ostati v realnih mejah Ne more biti pomirjenja med obema ideološkima sistemoma, ker se razredni boj nadaljuje Toliko navdušenja in navdušenega pisanja o ZDA, kot je bilo v SZ opaziti ob priložnosti obiska Leonida Brežnjeva v tej deželi, doslej še nikoli ni bilo. Poleg občutka olajšanja, ki ga je sleherni dobronamerni človek občutil, ko so se odnosi med obema največjima silama na svetu začeli boljšati, pa si je vsakdo postavil hkrati tudi vprašanje, kaj vse to izboljšanje, bodisi v mednarodnem merilu kot znotraj same SZ, utegne prinesti. Nekateri so si tudi postavljali vprašanje, kaj sploh vse to pomeni, kako je mogoče takšno nenadno prijateljsko sožitje med dvema državama, katerih notranji ureditvi sta si ne samo docela različni, marveč sta si po svojih ideologijah od nekdaj celo sovražni. Ali ne bo to novo stanje tesnejših odnosov, še posebno na področju gospodarstva, a tudi drugje, kakorkoli vplivata na temeljna idejno - politična stališča in poglede tako ene kot druge, zlasti SZ. In tako dalje. Odgovor na ta vprašanja sta dala za to najbolj odgovorna človeka, Brežnjev, generalni sekretar KP SZ, in vodilni ideolog ter član politbiroja, Suslov. Njuna govora sta se razlikovala po tonu, po vsebini pa sta si bila enaka: koeksistenca, sodelovanje in celo prijateljstvo med socializmom in kapitalizmom, še ne pomenijo tudi ideološkega miru med obema sistemoma družbene ureditve. Suslov je bil jasen, da bolj ne bi mogel biti: razredni boj postaja o-strejši in do pomirjenja ne more priti — razredni sovražnik pa si zlasti prizadeva, da bi svojo buržoazno ideologijo vtihotapil v socialistične dežele. Eni se izboljšanja odnosov boje, ker menijo, da bi preveč na široko odprlo vrata v sovjetsko družbo zahodnim ideologijam in psihologiji. Drugi se ne boje, marveč to nasprotno z veseljem pričakujejo, češ. da bi ne bilo koristno samo gospodarsko, ampak tudi nasploh. Brežnjev in Suslov sta zavrnila tako ene kot druge. Zagotovila sta, da se to ne bo zgodita. Suslov je obenem tudi dejal, da slika sodobnega sveta ni tako rožnata, kot se je to še pred nedavnim zdelo. Temnejša je od slike — je rekel — ki so jo sovjetski državljani videli na svojih barvnih zaslonih med obiskom Brežnjeva v ZDA, ZP Nemčiji in v Franciji. »Naša zunanja politika Je razredna socialistična politika*, je pojasnil. »Usmerjena je k ustvarjanju ugod' nih zunanjih pogojev za komunistično izgradnjo v naši državi, za krepitev miiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiNa Delfini človekovi čuvarji V ZDA so v teku poskusi, katerih cilj je izkoristiti delfine kot nekakšno »biološko orožje* za boi bo proti morskim psom. Opazili so namreč, da kažejo delfini v naravi izrazito nagnjenje do tava. celo do ubijanja morskih psov in to zlasti ko ima delfinova sam ca mladiče. Inteligenca teh morskih sesalcev, njihovo življenje v skupnosti in pa sposobnost sporazumevanja jiti v primerjavi z morskimi psi fosuvljajo na mnogo višjo raven cd teh. Pod \odsi' om Perryja Gilberta, raziskovalca Molo-pomorskega laboratorija na Floridi, zdaj določeno število delfinov vadijo, pri čemer je bita ugotovljeno da delfini sicer res napadajo doioceno vrsto morskih psov, da pa st drugim — ki so pravzaprav rc' amejši — ogibajo, čeprav so le ti malone popolnoma naki prvim, Uko da jih celo zoolog; zamenjujejo. Na vsak način s poskusi nadaljujejo, a njihov končni cilj bi bil. da bi od delfinov napravili neko vrsto psov-čuvajev, ki bi plavalce branili pred napadi morskih psov. bratskih odnosov med deželami socialistične skupnosti, za sodelovanje z delavskimi in narodnoosvobodilnimi gibanji, za krepitev miru in varnosti narodov ter mimo koeksistenco med državami z različnimi sistemi*. Brežnjev je nedolgo tega jasno postavil tezo o preraščanju koeksistence v stalno obliko mednarodne politike, do česar pa naj bi prišlo ob istočasni krepitvi vzajemnih vezi med socialističnimi deželami. Suslov je to izpopolnil z vsebinsko analizo. Razen intemacionalizma, naj bi to bila — je rekel — nadaljnja gospodarska integracija med socialističnimi državami in »nadaljnja krepitev njihove bratske politične zveze*. Morda je prav v poudarku izraza »krepitve politične zveze* iskati odgovora na vprašanje, kaj je mislil Brežnjev, ko je pred časom dejal, da so v pripravi konkretni predlogi za nadaljnje zbližanje socialističnih držav. To nas namreč navaja na sklep, da bi utegnili biti v pripravi kaki trdnejši, institucionalni okviri skupnega političnega odločanja. Sovjetski propagandni stroj je dolgo prikazoval javnosti sijajne perspektive gospodarskega sodelovanja razvitimi zahodnimi deželami in Ameriko, od koder naj bi prišli tehnologija. krediti in blago široke potrošnje. Suslov pa je realistično izjavil, da je treba »največje in najbolj perspektivne vire rasti socialistične proizvodnje iskati v mednarodni delitvi dela v socialistični integraciji, na osnovi širokega znanstvenega sodelovanja*. Pri vsem je opaziti, da medtem ko Brežnjev in Suslov po eni strani močno poudarjata koeksistenco med državami z različnimi sistemi, na pri označevanju odnosov med socialističnimi deželami uporabljata samo izraz proletarski intemacionalizem in poudarjata zlasti to, da je treba okrepiti enotnost socialističnih držav. Ko Brežnjev omenja, da je nadaljnja krepitev enotnosti socialističnega tabora pogoj za nadaljnje pozitivne premike v mednarodnih odnosih, pomeni to, povedano z drugimi besedami, poziv ostalim članicam lastnega tabora, naj ne računajo na to, da bi se lahko po svoji volji vključevale v popuščanje napetosti in razvoj sodelovanja med kapitalizmom in socializmom. Pomeni pa to še nekaj več: če je krepitev enotnosti tabora pogoj, kot je rekel BrežrijeV, potem tiste države, ki bi želele samostojneje ravnati in bi tako negativno vplivale na krepitev enotnosti, objektivno škodujejo tudi koeksistenci, nadaljnjemu popuščanju in razvoju sodelovanja. Ta teza je bila izrečena zelo jasno in glede nje ni nobenih dvomov. Nedvomno bo imela še velike posledice za odnose v socialističnem taboru. Iz nje namreč izhaja, da bodo za socialistične dežele še vedno o-stale v veljavi vse tiste obveznosti glede usklajevanja politike socialističnih držav, kot je to bilo doslej. Se bolj, zakaj promet med Vzhodom in Zahodom bo občutno narasel in bi bilo dobro najti čim bolj praktične načine za spretno usklajevanje vzhodne politike. Vsekakor je nastop Suslova vnesel dokajšnjo mero umirjenosti in »ravnotežja* v oceno sovjetskega »odpiranja v svet* ob istočasni napovedi poostrene »ideološke akcije* na vseh političnih področjih. FANTAZMA ALI STVARNA MOŽNOST? Večna pomlad na Marsu Človeški vrsti bo končno potreben prostor za ekspanzijo izven našega planeta. Tudi v primeru, da bi število zemeljskih prebivalcev ne naraščata več, nam bo Zemlja, zaradi vse večjih človekovih potreb, postala pretesna. Ameriška vseučiliška predavatelja, Comell Joseph A. Burns in Martin Harwit, pravita, da je najverjetnejša pot, po kateri bo človek stopil v iskanju svojega »prostora pod soncem*, pot proti Marsu, planetu, ki prav tako pripada našemu sončnemu sistemu. Kako Mars pripraviti, da bi bil primernejši za človekov obstanek na njem? To je odvisno od samega Marsa, od njegovega, če naj se tako izrazimo, obnašanja. Tako meni Carl Sagan, takisto predavatelj na istem vseučilišču, kot Burns in Harwit, in ki je svojo teorijo imenoval «model dolge zime*. Marsov tir gre skozi ciklus percesije, ki traja 50.800 let. V enem delu tega obdobja je Marsov severni tečaj v periheliju o-bmjen proti Soncu, vtem ko je v drugem delu istega obdobja, prav tako v periheliju, proti Soncu obrnjen južni tečaj planeta. V teku tega ciklusa obstoje obdobja, ko ni v periheliju noben tečaj obrnjen proti Soncu, a to obdobje je iz očitnih razlogov imenovano «pomlad». Opirajoč se na podatke, ki jih je zbral «Mariner -9», Sagan zatrjuje, da se led, ki se na tečajih nabira v «zimskem obdobju* na »pomlad* topi, pri čemer se ustvarja megla, ki ustvarja naši podobno atmosfero. V takšnih pogojih bi se lahko razvijala vegetacija. Burns in Harvvit menita, da bi bita moč pomlad podaljšati v neskončnost. Zakaj prečeši ja, ki povzroča odvijanje ciklusa letnih dob, je rezultat dveh dejavnikov. Prvi je gravitacijski vpliv drugih planetov, a drugi — gravitacijski vpliv Sonca. Če bi se torej spremenil solarni del precesije, bi pomlad lahko bila večna. Eden od načinov za dosego tega bi bil, da bi se v bližino Marsa pritegnila zadostna masa, ki bi v njegovi orbiti ustvarila odgovarjajočo protiutež. To maso bi bita moč vzeti iz asteroidnega pasu, vsega nekaj manj kot 1 odstotek skupne mase pasu — in vprašanje bi bilo rešeno. Za vse to, priznavata Burns in Harvvit, so potrebni čas in napori. Kar zadeva čas, tega je dovolj, saj se bo naslednja Marsova pomlad začela šele čez deset tisoč let. Teleskop na višini 700 km NASA bo v prihodnjem desetletju izstrelila v višino 700 kilometrov trimetrski zrcalni teleskop. Ker tam ni motenj, bo naprava odkrivala stokrat šibkejše objekte, kot jih lahko zdaj ugotavljajo z zemeljskimi teleskopi. Kdor je kdaj obiskal Bohinjsko jezero, ni mogel mimo cerkvice sv. Janeza. Sodi med zelo stare slovenske cerkve. Ni samo idilična zaradi svojega položaja prav na koncu jezera, kjer ga njegova vodovja začno zapuščati, da bi se zlila v Savo Bohinjko, marveč ima tudi zelo zanimivo notranjost, ki si jo velja ogledati V Moskvi je bil film »Sutjeska* sprejet z velikimi simpatijami. Tudi sicer so vse doslejšnje izjave in ocene v zvezi z njim bile ugodne. Toda med vsemi temi ocenami so najvrednejše one, ki šo jih o filmu izrekli sami borci, udeleženci zgodovinske bitke. Film je uspel, pravijo nekdanji pripadniki brigad, uklenjenih v ka-. njonu Sutjeske Pved tridesetimi leti. Toda sleherni ima svojo zgodbo, s katero bi izpopolnil »Sutjesko*. / Po premieri filma, ki je bila na Tjentištir, so se nekdanji preživeli borci najslavnejše bitke, povabljeni kot častni gostje na prvo predstavo, razšli po vojaških šotorih. Pod vtisom filmskih prizorov so oživljali svoje spomine. V enem od šotorov se polglasno pogovarja skupinica borcev iz slavne druge dalmatinske, tiste, ki je branila Bare in poslala Titu slovito sporočita: »Nemci prodirajo z vse močnejšimi silami in vse bolj vztrajno — mi pa smo izgubili dve tretjini ljudi, toda računajte z nami, kakor da smo v popolni sestavi*. Takrat sedemnajstletn1 zastavnik Veljo Djujič meni, da je film prikazal jedro dogajanj na Sutjeski. Prej omenjeno socročile Titu je bita napisano v njegovem, drugem bataljonu. Toda cmaka sporočila — pravi — so pošiljali iudi drugi bata- ljoni, «zakaj vsi smo bili skojevci, komunisti, kandidati partije. Moja četa je štela 96 ljudi, do Sutjeske jih je padlo 8, iz Sutjeske jih je prišlo živih 26. Tako smo umirali*. Komisar druge dalmatinske je takrat bil Mate Ujevič, imel je komaj 21 let. Pravi, da je film dober predvsem zato, ker je verno prikazal nadčloveške napore in žrtve borcev. U je bila velika bitka — se spominja — na Barah smo izgubili 170 ljudi. Kot je četrta črnogorska zaprisegla, da ne bo zapustila Ljubinega groba, tako smo zaprisegli tudi mi na Barah. Bili smo pripravljeni na smrt. «7Isti pobesneli psi, ki so jih naščuvali na ljudi*, pravi narodni heroj Danica Milosavljevič iz druge proletarske brigade, govoreč o filmu, »tisti strahotni pritisk na vse človeško, na ljubezen, na mladost, na prihodnost, na samega človeka kot takega — vse to sem doživela tako, kot bi se dogajalo pred menoj. Film je prikazal, kako močan je duti človekove biti, kj noče biti poteptana, ki se zna upreti slehernemu nasilju in nečlovečnosti. V tem je veličina naše revolucije. Le tako se razume pripravljenost ljudi tudi na smrt. To je razumela naša komunistična partija. Kadarkoli pridem sem, občutim kot bivša borka potrebo, da bi pokleknila pred sencami tistih, ki niso hoteli poklekniti. PIPPPPpg Zdravljenje hrbteničnega mozga Dve raziskovalni skupini iz ZDA in ena iz Kanade napovedujeta pomemben napredek v ublaževa-nju ter zdravljenju posledic v primeru poškodb hrbiei.ičrega mozga, ene najtežjih poškodb v traumatološki medicini. Na osnovi svojih desetletnih raziskovanj, zdaj Amerikanec dr. Robert White trdi. da neposredno hlajenje poškodovanega dela mozga zmanjšuje travmo. Njegovi klinični poizkusi dokazujejo, da je hlajenje varno za pacienta in da celo izboljšuje nekatere nevrološke funkcije. Vendar se mo-ra pacient podvreči zdravljenju le štiri ure po poškodbi, če želi doseči učinkovit rezultat, pravi dr. White. Voziti se v kočiji je ,Delo<< orisai poiožaj in • Potres iz leta 1963 Je bil I skega gledališča, SZ tovarno že tretji. Prvič je stihija uni- za stanovanjske elemente, Svl-čila Skopje leta 518. Tisoč ca osnovno šolo .Pestalozzi’, let pozneje se je to ponovilo. „„ , , Po potresu 1963 je obstajal I ‘ Je P°stavlJena M zraCni blazini itd.« • Poseben izraz solidarnosti jugoslovanskih narodov je bilo posojilo za obnovo In pomenilo? »Ko so razpisali posojilo, so računali, da bodo zbrali okrog 300 milijonov din. Ta številka pa je bila mnogo večja, in sicer 420 milijonov, s čimer je bila potrjena solidarnost vseh delovnih ljudi Jugoslavije.« projekt, da bi Skopje sezidali na povsem drugem kraju. Zakaj to ni bilo storjeno? »Ker je vsa Makedonija potresno področje in ker so Skopje po obeh prvih potresih zgradili na istem mestu in pa seveda zaradi že obsto-Ječe infrastrukture, komunali j, gospodarstva in drugega, smo se odločili, da bo mesto stalo tam, kjer je bilo.« • Kakšne so bile posledice potresa? »Življenje je izgubilo 1070 ljudi, 3200 jih je bilo ranjenih, 1200 pa je ostalo invalidov. Brez strehe nad glavo je ostalo 140.000 prebivalcev Skopja. Materialne škode potresa dokončno ni mogoče oceniti. Zvezna komisija Je ocenila, da je restitutivna vrednost neposredne škode 3.640 milijonov.« • Skopju so pomagali tudi lz tujine: koliko, v čem? »Pomoč je prišla iz 82 držav. Razen neposredne in denarne so bile še druge oblike pomoči. Tako so Švedi in Norvežani izgradili bolnišnice, Romuni polikliniko »Bukarešta in tri stanovanjske bloke, Angleži stavbo dram Kam z rajnimi? Tudi n°va pokopališča Beogradu čez nekaj let ne bodo zadoščala - Nevarnost okužbe vode - Še en krematorij? OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, julija — Naše glavno mesto se je znašlo pred dvomom: ali naj za-mizi pred navadami in se oprime sodobnejšega in v svetu že uveljavljenega načina pokopavanja s sežigom ali pa naj si ob neznanskih investicijah poišče več kot 600 ha površin za nova klasična pokopališča. Krematorij, ki so ga odprli pred leti, ima sicer čedalje več strank, vendar je njihovo število še vedno neznatno. Na sedanjih pokopališčih skoraj ni več prostih parcel, pa zato nameravajo na štirih primestnih območjih urediti nova pokopališča. Toda že čez nekaj let tudi ta ne bodo več zadoščala, že zdaj je površina vseh šestih mestnih pokopališč kar šestkrat manjša od beograjskih potreb. Celo po pet pokojnikov pokopavajo na isto mesto. Novo grob- lje je bilo polno že leta 1939. Banjičko in Topčidersko groblje imata skupaj prostora le še za tri desetine svoje površine- Beograjska mestna skupščina je zato poiskala izhod v odpiranju novih pokopališč, med katerimi bo prvo na Be-žanijski Kosi nared naslednje leto. Vendar že mnogi izražajo pomisleke, ker bo čedalje večja nevarnost okužbe pitne vode, razen tega pa je vsaka mestna površina zelo dragocena. Najboljši izhod bi zato bil, da bi v večji meri uveljavili kremtranje, ki je bolj higienično in ne nazadnje tudi občutno cenejše. Zato nameravajo v Beogradu zgraditi še en krematorij. ANDREJ ARKO • Obnova ln izgradnja Skopja po potresu je potekala zelo hitro. Kateri so bili najpomembnejši prijemi? »Zgrajeno je 4,5 milijonov kv. m stanovanj, številni gospodarski in javni objekti.« Ob koncu je Stavrev dejal: »Prebivalci Skopja, kot tudi vsi tista, Id so videli mesto v pepelu in ruševinah, pomnijo strahotno tragedijo. Sko-pjanci nosijo globoko v svojih srcih hvaležnost in obveznost do vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. V naših srcih je trajen spomin na human odnos ljudi vsega svata, na solidarnost, ki je v tej človeški nesreči odstranila meje med državami in ovire ideološko političnih razlik ter ni poznala nobenih ovir, ko je bilo treba priskočiti na pomoč. Lahko smo ponosni, aa zdaj, pred desetletnico, ugotavljamo, da smo z angažiranjem našega dealvskega razreda, s pomočjo vseh naših delovnih ljudi, z velikanskun naprezanjem vseh tistih, Id so nudili roko, zares uresničili poslanico, ki nam jo )e zapustil tovariš Tito v Skopju 27. julija leta 1963: »Skopje Je doživelo strahotno katastrofo, vendar ga bomo znova zgradili. S pomočjo naše skupnosti bo postalo simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter svetovne solidarnosti.« BOJANA POPOVSKA Vina nebo manj Toča na obali ni naredila prevelike škode, dež je pomagal KOPER, julija - Ce-prav je kazalo, da bo nedeljsko neurje s točo kmetijstvu na obali povzročilo veliko škodo, pridelki v resnici niso bili preveč prizadeti. Na vinorodnih področ jih od Debelega rtiča dio Dekanov, Bertokov in Prad je toča poškodovala od 8 do 15 odstotkov grozdja, bolj pa so bili prizadeti vinograda na Cmo kalskem območju, kjer je uničenega od 25 do 30 odstotkov pridelka. Kljub toči bo letina še vedno dobra, saj je dež koristil preostalemu grozdju. Trte bi še potrebovale dežja, prav tako pa bi dež koristil paradižniku, kumaram, fižolu in drugi zelenjavi. Neurje teh kultur skorajda ni prizadelo, prav tako pa večje škode ni utrpelo sadno drevje. DUŠAN GRČA Vroči Beograd Leta 1921 je živo srebro skočilo na 42 stopinj — 90 dni brez dežja v letu 1946 — Bo tudi september kot avgust? BEOGRAD, juiija — Gospod Celzius bi za minuli teden dejal: običajni julijski dnevi saj 36 stopinj v senci ni zadnja možnost tega cenjenega znanstvenika. Ce mu je ze uspelo iznajti toplomer in da se po njegovem imenu merijo temperature na svetu, mu je treba verjeti. Čeprav smo bili v najbolj vročih dneh pripravljeni: • Potovati na severni tečaj, letovati s pingvini, spati v kadi, kositi v hladilniku, pogovarjati se na dnu Save. • Te dneve s pasjo vročino razglasiti za začetek »konca sveta«. Meteorološki podatki pa bodo • vsekakor ohladili naše vroče spomine, češ da ne pomnimo tako vročega Julija. Naš znanec Boris Koljčicki, meteorološki amater, ima številne letne dobe zapisane na papirjih, načrtana ima poletja in zime, stare 70 in tudi več let. Morda se bo kak Beograjčan spomnil poletja leta 1921 Tisti, ki se ga ne spominja jo, naj vedo: Najtoplejši val v našem stoletju Je bil ravno v tem letu. Začel se je 25. julija in Je trajal do 14. avgusta, ko se je živo srebro povzpelo v senci kar na 42 stopinj Polne tri tedne neznosne, ne- prestane vročine brez enega oblačka, z najvišjimi povprečnimi temperaturami od 37 do 38 stopinj, ponoči pa je bilo 2Q stopinj nad ničlo Od 10. junija do 31 avgusta leta 1928 Je bila prav tako neznosna vročina. V dveh mesecih je padlo 10 litrov dežja na kvadratni meter. Sahara! V zadnjih 200 letih ni bilo poletja, kakršno je bilo leta 1946 Začelo se je 10. Julija, končalo pa 9. septembra )••••••••• BERITE PRIMORSKI DNEVNIK »••••••••c Vseh 90 dni je bila povprečna temperatura 38 stopinj. Zadnji dan, 9. septembra, se je povzpela na 42 stopinj. Donava je tako upadla, da smo skoraj peš prešli iz Ze muna na Vojni otok Leto dni kasneje so se znova zaradi velike suše prikazali iz Du-nave rimski zidovi, tako da smo na njih skorajda sedeli, se spominja Koljčicki. Borisov grafikon kaže, da bodo po tej majhni »ohladitvi« znova prišli vroči dne vi, ki bodo z neznatnimi spre-membami trajali do konca avgusta V septembru se bo poletje ujemalo s koledarjem: imeli bomo lepo in stabilno vreme do 21 septem bra. To bo nadaljevanje av gusta z dnevnimi temperatura mi od 25 do 30 stopinj in z nočnimi od 15 do 20, obljublja Boris Koljčicki. Z. MARKOVIČ Zelena luč za naftovod Podpis pogodbe za naftovod od Reke do Pančeva in Lendave SARAJEVO, julija (Tan-jug) — V Sarajevu so v sredo predstavniki zagrebške INE, Energoinve-sta iz Sarajeva in Nafta-gasa iz Novega Sada podpisali pogodbo o gradnji in uporabi jugoslovanskega naftovoda. Tako je prižgana zelena luč za gradnjo naftovoda na relkciji Rijeka (zaliv) — Slsak — Bosanski Brod — Novi Sad — Pančevo z odcepom do Jugoslovan-sko-madžarske meje in priključkom do Lendave. Naftovod naj bi začel delovati leta 1976, veljal pa bo 200 milijonov dolarjev. Potovanje v čas otroštva Hipnoza ni magija — Spoznanje psihologa Olega Tikhomirova — Kaj meni o ugotovitvi, da možgani med spanjem oddajajo alfa, v hipnotičnem stanju pa beta žarke? To je prvi izmed več pogovorov z znanstveniki-zdravniki in psihologi, ki smo jih v začetku julija opravili v starodavnem švedskem univerzitetnem mestu Uppsali, ko je tam trajal 6. mednarodni kongres za hipnozo Dr. Oleg Tikhomirov, profesor psihologije na moskovski univerzi in sodelavec inštituta za psihologijo sovjetske akademije znanosti, je bil na uppsalskem kongresu ugleden in na manj formalnih, strokovnih sestankih, tako imenovanih pogovorih, zelo poslušan gost. Selekcija globin Njegovo znanstveno delo o analizi tako imenovane »dobe vrnitve«, ki ga je opravil skupaj s psihiatrom Raikovim, (vendar pa Raikova ni bilo v Uppsalo) in ki ga Je pred stavil na kongresu, je zbudilo veliko pozor nost. O pojavu, ki ga proučuje profesoi Tikhomirov, bo v našem članku kasneje več govora. Zdaj naj pojasnimo, da se mčre v hipnozi z ustrezno sugestijo odrasel človek vrniti v svoja najbolj rana otroška leta. Stopnja njegovega mišljenja in vedenja, ki se tedaj pokažeta pri njem, sta značilna za resnično otroško starost. Hipnoza analizira Splošno je znano, da le Sovjetska zveza kar zadeva znanstveno proučevanje hipnoze in njeno uporabo zelo visoko na svetovni lestvici. Sam dr. Oleg Tikhomirov pravi, da uporabljajo v SZ hipnozo kot tehniko na mnogih področjih in da je eno od teh pod ročij zelo množična klinična aplikacija v psihoterapiji V ta namen imajo v ustreznih zdravstveni^ zavodih urejeno praktično službo, službo za hipnoterapijo, bi dopolnili sa-mi. »Mi nimamo posebnih inštitutov za hip nozo«, pripoveduje dr. Oleg Tikhomirov, »pač pa so raziskave hipnoze zajete v dru- gih inštitutih, kot so na primer psihiatrični, fiziološki in psihološki inštituti. Mislim, da je tako prav, kajti s tem hipnoze ne ločujemo od drugih področij znanosti, od psi. hologije, psihiatrije, fiziologije itd., ki pa so z njo zelo tesno povezana. Prej sem govoril o uporabi hipnoze v psihoterapiji. Naj zdaj povem, da nas hipnoza v tem trenut ku posebno zanima kot orodje v eksperi mentalni psihologiji, kajti obstaja že tradi cionalno močna zveza med problemi hipno ze in nekaterimi starimi, klasičnimi proble mi psihologije in celo filozofije. Za primei navajam probleme podzavestnega, motivacl je (človek kot kreativno bitje, op. p.), razpoloženjskega stanja et cetera V laboratorijih na moskovski univerzi smo posegli na področje, kjer se ne ukvarjamo več zgolj z raziskavami hipnoze, ampak uporabljamo hipnozo že kot tehniko. V mojem lastnem laboratoriju skušam uporabljati tehniko hipnoziranja tudi za analiziranje mentalne aktivnosti. Tu pa, vidite, tiči razlog oziro ma odgovor, zakaj se sam tako zanimam za »regression age phenomena« (vrnitev v prejšnja, otroška leta) in za možnosti, da bi v hipnotičnem stanju povečali človeško kreativnost. Moj poseben interes pa je osre dotočen še na razumevanje narave hipnoze.« Skušati razumeti naravo hipnoze, to je verjetno zelo pomemben študij, kajti danes praktično takorekoč nihče ne ve, kaj hipnoza v svojem bistvu pravzaprav je, ali ni tako? »Da, zlasti, ker imajo klinični delavci toliko praktičnih opravil, da včasih nimajo niti časa bolj razmišljati o tem, kaj hipnoza je. Hipnozo sicer uporabljajo, ne vedo pa včasih, kako le-ta v bistvu deluje, na kakšen način deluje. Razširjeno je splošno mnenje, da je hipnoza nasproti budnemu stanju kot stanje spanja. Tako mnenje je posebno ob klasičnemu zakonu Pavlova. Pavlov sam Je to stanje nazival ne kot popolno spanje ampak delno spanje. Sedaj pa bomo skušali razložiti fenomen hipnoze globlje- Torej, imamo različne oblike hipnotičnih stanj.« Hipnotično stanje kot spanje, ali stanje, ki je podobno spanju, to Je samo ena od oblik hipnotičnega stanja. Nadalje pa obstaja pri odraslih ali starejših osebah možnost, da so le-te med hipnozo v aktivnem stanju in Je tedaj moč njihovo vedenje zelo kompleksno izpopolniti, razumete? Za mene osebno Je zelo pomembno vprašanje povečati učinkovitost človeške aktivnosti med hipnozo. To povečanje pa bi bilo nemogoče, če bi sledili zgolj teoriji spanja, namreč, teoriji, da je hipnoza kot spanje. Prva pot po kateri je moč priti do globljega razume vanja narave hipnoze, je, da poskušamo naj prej odkriti različne oblike hipnoze, o čemer bomo malce kasneje še nekaj rekli, in pa, da skušamo odkriti tako imenovano ak tivno hipnozo, to pa je hipnotično stanje ki ga bomo uporabili v danem primeru.« Igralci mladosti Tukaj, v Uppsali ste ob pojavu »dobe vrnitve« omenjal) resnico ln igro, kaj Je »Da, naslednja točka mojega delovanja je eksperimentalni pristop. V svojem poročilu na kongresu sem povedal nekatera dejstva v zvezi s pojavom dobe vrnitve. Ta pojav je sicer že dolgo znan iz literature o hipnozi. S tem mislim na fenomen, da se subjek. tu v hipnotičnem stanju lahko sugerira, da je star 5 ali 6 let in da le-ta tedaj tudi pokaže simptome, ki so značilni za obnašanje otroka v tej starosti. Dolgo časa se je na področju hipnologije bila polemika, aJj gre za dejansko spremembo mentalnih procesov, ali pa subjekti v hipnozi to spremembo samo igrajo, oz. jo samo simulirajo in se tedaj zgolj pretvarjajo in tako ustvarjajo vtis, da so v otroški dobi- Vendar pa je bilo v obeh pristopih, v obeh gledanjih, nekaj zelo nasprotujočega. Mi smo opravili v laboratorijih nekatere eksperimente, ki pa so pokazali, da je možno oboje, igranje, prav tako pa tudi dejanska sprememba mentalnih procesov, ki ustrezajo starosti, v katero se je subjekt povrnil, pod vplivom sugestije seveda. Mi potemtakem sedaj podpiramo hipotezo, da sta realnost spremembe, ali oponašanje (igranje) te spremembe, odvisna od globine hipnotičnega stanja. Globina Je tukaj sploh zelo pomembna stvar. Mene je zelo zanimalo, kako globoke so lahko reakcije, kako globoko je moč iti v tej, opisani smeri, kajti navedbe v svetovni literaturi so zelo nasprotujoče. Zelo sem bil vesel, vam moram povedati, ko je po mojem predavanju stopil k meni doktor Chertok iz Francije, zelo priznan hipnolog, ln mi dejal: Moram čestitati ruskim kolegom, ker so razrešili zelo star, klasičen in težaven problem na tem področju. Zdaj bom lahko z veseljem sporočil svojim kolegom v Moskvi da so naša spoznanja potrdili tudi drugi avtorji. Zdaj se bomo lahko lotili še globljih proučevanj tega fenomena.« Možganski žarki Nas tukaj še vedno zanima globoka narava hipnotičnega stanja in vas zategadelj vprašujemo, kaj mislite o pred leti v strokovni literaturi objavljeni ugotovitvi, da oddajajo človeški možgani med spanjem valovanje alfa žarkov, v hipnotičnem stanju pa valovanje žarkov beta? »Pri nas, v naših laboratorijih, smo op ravili še drugačne poskuse. Odkrili smo možgansko aktivnost tipa delta, torej valove tipa delta Te rezultate smo dobili, ko smo subjektu sugerirali, naj se povrne v zelo mlado dobo, v otroška leta, ko smo upora- bili povratno metodo, o kateri sem vam že govoril. Potem smo se posvetovali z otro. škimi zdravniki, ki so dolgo proučevali otroke, novorojenčke, valovno aktivnost njiho vih možganov. In ti so nam povedali, da je valovna aktivnost, ki smo jo našli pri našem subjektu, popolnoma enaka možganski valovni aktivnosti, kakršna nastopa v resnični otroški dobi, torej pri pravih otrocih.« Ali lahko ta pojav razložite? »Doslej še nimam razloga za razumevanje tega dejstva, toda rezultat je bil napisan, prikazan na tem kongresu. To je res zelo dober izsledek, da je mogoče v globokem hipnotičnem stanju ustvariti spominsko spremembo, da, ustvariti celo značilno aktiv nost dobe, v katero se je subjekt pt »vrnil, in ta aktivnost je, ponavljam, docela enaka otroški aktivnosti. Nekaj takega pa se ne more zgoditi kar samo od sebe, posebno pa ne brez ustrezne vaje. Tako, to je zame dokaz realne možnosti za resnično zamenjavo, resnično spremembo, ki ustreza starosti, ki jo sugeriramo. Poglejte, če uporabljamo tukaj za dokaz resnice samo inteligenčni test, je tako, da mu nekateri ljudje verjamejo^ verjamejo, da je resnično, kar kaže, drugi’ pa trdijo, da je to imitacija. Toda, ali je mogoče imitirati delta tip možganske aktivnosti, oziroma, kako imitirati valovanje tipa delta? Res ne vem, kako bi bilo kaj takega mogoče oponašati.« Potemtakem je zaenkrat poglavitno, da veste za fenomen? »Da, nadaljeval bom s proučevanjem tega pojava. Sodeloval bom z znanimi speci, alisti, ki se ukvarjajo s fenomeni spanja ki proučujejo aktivnosti, značilne za določeno starostno dobo. Gre za skupino ljudi, ki bodo z menoj vred nadaljevali proučevn nja v tej smeri. Upam, da bomo lahko na naslednjem kongresu v Philadelphiji povedali že kaj več o tem.« Otroški jok zrelih Zdaj pa še to. Ali nam lahko neposredno razložite, kako ste izpeljali eksperiment »dobe povrnitve«, torej vrnitev odraslega človeka v njegova zgodnja otroška leta In kakšna konkretna znamenja so se tedaj kazala? »Mi pristopamo k problemu realne suge-stije v hipnotičnem stanju tako, da prouče- vanja povezujemo z analiziranjem same narave hipnotičnega pojava. Poznamo troje različnih hipnotičnih stanj (somnambulnih stadijev), ki se razlikujejo po globini spre-memb v psiholoških in fizioloških procesih. V tretji varianti hipnoze, oziroma v varianti, ki nas tukaj zanima, kjer, kot že veste, sugeriramo vrnitev v zgodnja otroška leta, smo med poskusi zelo jasno opazili nesin-hrono premikanje očesnih zrkel m motnje pri pravilnem položaju zrkel. Nadalje se je pojavil otroški jok, pa refleks po sesanju in tata) imenovanj Babinsk.vjev simptom (ob ščegetanju odklon nožnih palcev navzgor pri zelo majhnih otrocih in v patoloških primerih). Subjekti niso reagirali, če smo jim ukazali, naj odprejo oči, prav tako niso odgovarjali na vprašanja. Na svetle predmete, ki smo jih prinesli k njihovim obrazom, se niib'>ve oči niso osredotočile. Na EEG (elektroence* falograf) smo zaznamovali valove tipa delta, ki sem vam Jih že omenil, z več kot tremi cikli na sekundo in visoko amplitudo. Ti valovni diagrami se niso razlikovali od valovnih diagramov 5-lernega otroka V to starost pa se je subjekt s pomočjo sugestije v hipnozi tudi povrnil. Na to smo raziskali intelegenčno aktivnost teh subjektov. Subjektom smo dali naslednje naloge: opis slike, označitev pojmov, nadalje nekaj prime, rov, kako doumelo m sprejmejo pojem sorodnika (brat, sestra itd.), kako jih nanje veže spomin. Rešitve nalog so bile tipične za otroka, starega 5 do 6 let. Tako subjekti, ki so imeli brata, niso gledali nanj kot na brata Pri prelivanju tekočine iz ene posode v drugo posodo (različne oblike op p.) so sklepali, da se je s tem spremenila tudi prostornina vode. Ko so opisovali slike, so samo naštevali predmete, narisane na sliki.« Zelo zanimivo. Potemtakem simuliranje ali Igranje vrnitve v čas otroških let Izgi-nja, čim globlje je hipnotično stanje, ter ga v največji globini nadomesti popolna resničnost, ali ni tako? »uiuuina mpnoucnega stanja v celoti do. loča stopnjo sugerirane dobe, v katero se vrača subjekt. Tradicionalen spor o realnosti sugeriranega stanja ali o igranju tega stanja razrešuje naslednje dejstvo: oba tako prvo kot drugo stanje, se dogajata v 'raz. ličnih hipnotičnih stanjih.« PRIMOŽ ŽAGAR Prihodnjič: »Primerjajte se z El Grecom!« PRIMORSKI DNEVNIK košarka ŠPORT ŠPORT ŠPORT EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO Jugoslavija si je priborila pravico do nastopa v finalu Danes srečanje s Sovjetsko zvezo - Majhne možnosti Italijanov proti Španiji ANGRI, 27. — Končno so si Jugoslovani le priborili pravico za nastop na finalnem delu evropskega košarkarskega prvenstva kadetov. V sedmem kolu izločilnega dela so premagali, čeprav s težavo, Turčijo. V jugoslovanskem taboru je vladal pred tekmo velik strah, da si mladi košarkarji ne bodo opomogli po dveh zaporednih porazih proti Španiji in proti Franciji. Ta dva poraza (posebno drugi) sta bila nepričakovana in sta zato zelo prizadela celotno moštvo. Na igrišču pa so dali kadeti vse iz sebe in se borili kot levi, posebno v obrambi. Prvi polčas se je zaključil z Jugoslavijo v vodstvu (19 proti 13). V drugem polčasu so bili Turki zelo nevarni in ves čas ogrožali vodstvo Jugoslovanov. Končni izid je bil v korist sedanjih evropskih prvakov, ki so zmagali z rezultatom 52:46. Po današnjem premoru bodo Jugoslovani srečali jutri Sovjetsko zvezo. Ta tekma bo veljavna za vstop v finale. če si ne bodo Jugoslovani dokončno opomogli in zaigrali tako, kot V začetku prvenstva jim bo huda predla. Sovjeti so namreč zasedli prvo mesto v skupini, ki igra v Sum-monteju, brez poraza. V drugem polfinalu se bosta srečali Italija, ki je s težavo odpravila Grke ter Španija, ki še ni bila poražena tako kot SZ. Tekma bo za Italijane zelc težka, možnosti za njihovo zmago pa je le malo. IZIDI SREČANJ 7. KOLA Skupina v Angriju: Švedska — Anglija 71:44 Jugoslavija — Turčija 52:46 Lestvica: Španija 14 točk, Jugoslavija 10, Turčija 10, Francija 8, ČSSR 6, Portugalska in švedska 4, Anglija 0. Skupina v Sumnionteju: Italija — Grčija 57:49 SZ — Belgija 95:52 Zah. Nemčija — Avstrija 61:50 Lestvica: Sovjetska zveza 14 točk. Italija 12. Grčija 10, Izrael in Belgija 6, Poljska in Zahodna Nemčija 4, Avstri ja 0. Jutri, 28. t.m., bodo odigrali polfinalne tekme ter srečanja za razpored od 4. dr, 16. mesta. V nedeljo bodo dvoboji za kolajne ter nekatere tekme za določitev končnega vrstnega reda. ODBOJKA FIRENCE, 27. — Pred nastopom na Univerzitetnih igrah v Moskvi se bo Italijanska odbojkarska ženska ekipa zbrala v nedeljo na skupnem treningu v Piši. Italijanske odbojkarice se bodo srečale s slovaško reprezentanco, ki tudi trenira v tem kraju. nov. Lonjerski kolesarji imajo letos velike možnosti, da ga osvojijo, saj razpolagajo z dobro in homogeno ekipo, ki deluje tako na ravnini kot na vzponih. Bonanno, Macarol. Maver in Vižintin se bi morali izkazati tudi na jutrišnji dirki, ki je kot nalašč ustvarjena zanje. Prihod v Lonjer je predviden za 10.30, start pa bo na začetku vasi, takoj po vzponu na tvrtači*. Radi POKAL DE GALEA Dobra igra Barazuttija premalo za zmago CATANIA, 27. — Mehika je po izenačenem boju odpravila Italijo v srečanju za mladinski teniški pokal De Galea. Po zmagi v dvojicah ie vodila po včerajšnjem dnevu Mehika z 2:1. V današnjem srečanju sta nastopila najprej Corra-do Barazutti in Mehikanec Mon- gemu Italijanu Borei. Barazutti je gladko zmagal v dveh setih in pokazal, da je odlično pripravljen za srečanje proti ČSSR, veljavno za Davisov pokal, ki bo v Pragi. V odločilnem boju je nato Mehikanec Marti nez brez težav odpravil neizkušenega Boreo. V po'finalnem srečanju bo Mehika nastopila proti Avstraliji, ki je gladko zmagala proti Romuniji s 5:0. Današnji izidi: Barazutti — Montano 6:2, 6:3 Borea — Martinez 6:2, 6:1 Končni izid Italija — Mehika 2:3. Jutri se bosta v finalu srečali Avstralija in Mehika. Zmagovalec ho odpotoval na finalni turnir, ki bo prihodnji mesec v Vichyju v Franciji. * • • BERLIN, 27. — V tekmovanju za teniški turnir De Galea se bosta jutri v finalni tekmi v Berlinu srečali Ve lika Britanija in Zahodna Nemčija. Angleži so premagali Fince, Nemci pa Švico. 23. julija 1973 IZJAVE LUPA PRED ODHODOM V PALUZZO i * * f ,v ■' ' \ r- • « * v r ’ r OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV KLUBOV Triestina ni še sposobna za nastopanje v B ligi Moštvo je mlado - Pridobiti treba simpatije občinstva - Zadnji nakup tano, ki je včeraj zmagal proti dru- Nogometaši Triestine bodo jutri odpotovali v Paluzzo, kjer bodo pričeli s skupnimi treningi v pričakovanju začetka nogometnega prvenstva C lige in raznih prijateljskih srečanj in turnirjev, ki bodo še pred uradnim začetkom vsedržavnega tekmovanja. Igralci se bodo zbrali jutri ob 9.30 na stadionu pri Sv. Soboti, kjer jih bo pričakoval tehnični vodja društva, Lupo, ki bo z njimi uredil vse ekonomske probleme. Včeraj pa je novi tehnični vodja Triestine na kratko orisal programe tržaškega tretjeligaša v prihodnji sezoni. Lupo je izrazil prepričanje, da razpolaga letos Triestina z odličnimi igralci, ki pa bodo prišli do izraza v bližnji bodočnosti, ne pa že v tem letu. Dodal je tudi, da je v zadnjem trenutku kupil novega napadalca, l$i odlično igra z glavo pred nasprotnikovimi vrati. Na vprašanje, od kod je in kako se i-menuje, je povedal le, da je iz nekega kraja ob Soči. Glavni cilj letošnje Triestine pa je ta, da bi v največji meri žaba- PLAVANJE PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V BEOGRADU Italijansko prvenstvo bo služilo za sestavo državne reprezentance Minimalne čase je doslej preseglo le pet plavalcev plavanje ROSTOV, 27. - V prvem dnevu sovjetskega plavalnega prvenstva je dosegel najboljši rezultat Vladimir Burek na 100 metrov prosto s časom 52" 6. kolesarstvo Meddruštvena dirka lonjerske Adrie Kolesarski klub Adria iz Lonjerja bo priredil jutri meddruštveno kolesarsko dirko veteranov, rezervirano za tržaške tekmovalce. Tekmovanja za cl. pokal Adrie» se bodo udeležili vsi najboljši tržaški kolesarji. Start bo danes ob 8.45 v Lonjer-ju, odkoder se bodo kolesarji podali do Bol junca, kjer bo uradni start dirke. Proga bo nato potekala desetkrat okrog naftnih rezervoarjev v Dolini, zaključni del proge pa bo Potekal mimo Dom ja in na sle ja Sv-Sergija po Trbiški cesti do Kapilare in do končnega cilja v Lo-njerju Dolžina celotne proge bo merila 50 kilometrov. Lonjerski klub je priredil dirko z nernenom, da bi v tem obdobju, k° ni na sporedu nobenega večje-B® tekmovanja, obdržal kolesarje v dobri formi za zahtevnejša tek-movanja, ki bodo na sporedu v za-eetku avgusta in septembra, ko bo n« vrsti deželno prvenstvo vetera- LIVORNO, 27. — V ponedeljek se bo pričelo v Livornu italijansko plavalno prvenstvo v novem, 50 metrov dolgem plavalnem bazenu. Prvenstvo bo precejšnjega pomena, gaj bo obenem tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo, ki bo v Beogradu čez dober mesec. Kandidati za državno reprezentanco bodo morali preseči najnižje čase, ki jih je določila italijanska plavalna zveza. Doslej so to mejo presegli le Novella Calligaris, Sta-bilini in Valentini med ženskami ter Lalle med moškimi. Nistri pa je mejo presegel že pred časom in bo moral svoj podvig ponoviti. Sedaj manjka le štafeta, ki bo morala dokazati, da je dosegla določeno homogenost. Italijansko prvenstvo bo obenem služilo tudi kot priprava za tekmovanje za Evropski pokal. Moški bodo nastopali v. Bratislavi,, ženske pa v Rennesu v Švici. Poleg tega bo izbrana tudi reprezentanca za univerzitetne igre v Moskvi. Zanimivo pa bo tudi tekmovanje mladincev pod petnajstim letom, ki se bodo borili za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Angliji. Najnižji časi, ki jih je določila i-talijanska zveza za nastop na svetovnem prvenstvu v Beogradu so naslednji: 100 m prosto 54”2 (moški) in 1 01 4 (ženske) 200 m prosto 1’58 in 2'13” 400 m prosto 4'12' in 5’37” R00 m prosto 9’35 (ženske) 1500 m prosto 16’45” (moški) 100 m hrbtno r01”l in 109”2 200 m hrbtno 2’12”6 in 2’28”6 100 m prsno 1’08”4 in 1'18”8 200 m prsno 2’31” in 2'47”6 100 m metuljček 58 8 in 1 07 200 m metuljček 2’10” in 2 28 200 m mešano 2'14”5 in 2 31 400 m mešano 4’48” in 5’21 4x100 m prosto 3’3B’Mn 4 08 4x200 m prosto 7’58” 4y100 m mešano 4'03 in 4 35 atletika ZA NASTOP v OSLU Sestavljena italijanska reprezentanca RIM, 27. — Bližajo se polfinalni boji atletskega evropskega pokala in tehnični vodje posameznih držav izbirajo ekipe, ki naj bi se borile vstop V finale, ki bo v Edunburgu Jugoslovani so že napovedal« repre zentanci, ki bosta nastopili v Celju (moški) in v Sittardu (ženske), sedaj pa so še Italijani izbrali svoje atlete. Moški bodo tekmovali v Oslu, kjer bodo še SZ, Vel. Britanija, Madžarska, Norveška in Belgija. Za Italijo so možnosti minimalne: poleg SZ, o kateri ni dvoma, da co prva, se bodo za drugo mesto borile predvsem Velika Britanija in Češkoslovaška. Madžarska in Belgija pa predstavljata veliko vprašanje. Ženske bodo nastopile proti Vzhodni Nemčiji, Madžarski, Romuniji, Norveški in Švici. Vstop v finale pa je skoraj nemogoč. V moški ekipi bodo: 10« m, 200 m in 4x100 m: Mennea, Benedetti, Guerini, Maccacaro, Mor-selli; 400 m in 4x400 m: Fiasconaro, Puosi, Abeti, Tracbelio, Cellerino, Di Guida; 800 m: Fiasconaro: 1500 m: Arese; 5000 m: Del Buono; 10.000 m: Cindolo; 110 m z ovirami: Liani; 400 m z ovirami: Giovanardi; 300 m z ovirami: Fava; skok v višino: Del Forno; skok v daljino: Molinari; troskok: Mazzucato; skok s palico: Fraquelli; met krogle: Sorrenti; met diska: Simeon; met kopja: Cramerotti; met kladiva: De Boni. Rezerve pa so: Ardizzone, Buttari, Asta, Dal Corso, Maroldi, Ferrari, Pappalardo, Pontonutti in Tomasini V ženski ekipi pa bodo naslednje atletinje: 100 m, 200 m in 4x100 m: Molinari, Nappi. Bologne&i, Grassano in Carli; 400 m in 4x400 m: Govoni, Bonicolo, Zangirolami, Tonelli, Gregorutti; 800 m: Dorio; 1500 m: Pigni; 100 m z ovirami: Ongar; skok v višino: Simeoni: skok v daljino: Chersoni; met krogle: Petrucci; met diska: Scaglia; met kopja: Amici. Rezerve so: Calcini, Fancello Gargano. vsakem je kaj zanimivega. V finskem mestu Turku so se pomerili atleti, ki so tekmovali skupaj tudi v Oslu. Kenijec Jipcho, ki je bil včeraj poražen, je danes ponovno zmagal. Tekel je na razdalji 5000 m in zabeležil čas 13'47”4. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Del Buono z zaostankom dveh desetink sekunde. Fava, ki je pred kratkim izboljšal italijanski rekord v teku na 3000 m z zaprekami, je prispel na cilj komaj šesti s časom 14'03"6. V teku na 1500 m je tekmoval tudi Wottle (ZDA) in seveda o zmagovalcu ni bilo več problemov: Wottle je premagal Arese-, a ter dosegel dober čas 3’39”, Italijan pa 3'39"6. Zelo zanimiv je bil tek na 800 m, kjerj je "nastopil tudi Američan Wohlhuter katerega je v Minsku premagal Aržanov. Wohlhuter je zmagal po ..krasnem--sprintu. Premagal je Kenijca Boita in Cuha. Zmagovalčev čas je bil r47”, Boitov pa 1'47”3. ATLETIKA MITING V SKANDINAVIJI Jipcho zopet zmagal TURKU, 27. — V Skandinaviji se nadaljujejo atletski mitingi in na vala občinstvo, tako z igro, kot tudi z doseženimi rezultati. Glede na to, da je bil Trst ved- p v ospredju nogometnega dogajanja, pa je izjavil, da si mesto na vsak način zasluži boljšo ekipo, ki bi lahko nastopala v višji kategoriji. Kljub temu, da je letos izvedel cel kup novih nakupov, pa je Lupo izjavil, da ne obstaja moštvo, ki bi lahko upalo na prestop v B ligo-Igralci in gledalci si za letos to lahko izbijejo iz glave. Sedaj je treba v glavnem misliti le na prihodnost, saj si je Triestina ustvarila cel kup rezervnih igralcev, ki si zaslužijo da nastopajo v prvi ekipi, ne pa le v manjših moštvih. S temi nogometaši bo Trst lahko v prihodnji sezoni upal, da bo prišel predsobo B lige. Sestavil je novo ekipo v glavnem zato. ker so stari igralci že dolgočasili gledalce. Poleg tega pa je mnenja, da bi morali najmlajši nastopati čimveč v prvi ekipi, saj bi si tako pridobili precejšnja izkustva. Sedaj pa je njegova glavna skrb ta, da bi pripeljal v Trst čimveč slavnih nogometnih klubov A lige, ki bi morali nastopati v našem mestu vsako sredo. Kakšna pa ho postava Triestine v prihodnji sezoni, ne ve povedati, ker je to izključna naloga trenerja Bonafina, ki je po njegovem med najboljšimi tehniki, kar jih je Triestina doslej imela. Vsi igralci Triestine so letos zelo mladi (20 let) in bi si morali pridobiti simpatije širšega občinstva. Manj simpatij pa uživa tržaški tretjeligaš med drugimi tržaškimi nogometnimi klubi, saj ga vsi sovražno gledajo, z izjemo S. Giovan-nija. MOSKVA, 27. — Iz Moskve poročajo, da se je doslej 'vpisalo že 70 držav ter skupno 4400 atletov za letošnje univerzitetne igre. Ob tej priložnosti bo sovjetska pošta izdala posebno serijo petih znamk. Elektronski računalnik sestavil \ ' * , 1 * - * .<• T ‘ . O \ koledar italijanskega prvenstva Tekme A lige se bodo pričele 7. oktobra in zaključile 19. maja 1974 - Komentarji o sestavi kol Neaplju. Predsednik Cagliarija Ar-rica pa je izjavil: «Prej ali kasneje se moramo srečati z vsemi*. Najtežje je morda prvenstvo za Rome, ki bo v prvih osmih nedeljah srečala prvih osem uvrščenih na lanskem prvenstvu. Toda predsednik Anzalone je s tem kar zadovoljen, saj računa, da bodo napeta srečanja takoj v začetku prvenstva napolnila prazne blagajne rimskega prvoligaša. Toda najprej je treba skrbeti za točke. Na splošno smatrajo vsi predstavniki največjih društev, da je sestava prvenstva še kar objektvna in da ni nihče privilegiran. KOLEDAR «A» LIGE 1. kolo Cagliari - Napoli, Cesena - Torino, Fiorentina - Verona, Inter -Genova, Juventus - Foggia, L. Vicema - Lazio, Roma - Bologna, Sampdoria - Milan. 2. kolo Bologna - L. Vicenza, Foggia • RIM, 27. -j- Italijansko nogometno prvenstvo A lige se bo pričelo 7. oktobra in še bo zaključilo 19. maja 1974. Tako je sporočila danes italijanska nogometna zveza, ki je objavila koledar prvenstev A in B lige. Medtem ko bodo v B ligi nastopali vsako nedeljo, bo prišlo v A ligi do zastojev zaradi mednarodnih obveznosti italijanske reprezentance, ki bo igrala 20. oktobra proti Švici, 14. novembra proti Angliji in 26. februarja proti Zahodni Nemčiji. Prvenstvo B lige se bo pričelo 30. septembra in se bo zaključilo 16. junija 1974. Letošnji koledar nogometne A in B lige. je izdelal elektronski računalnik ob prisotnosti nekaterih predsednikov nastopajočih klubov. Takoj po objavi koledarja so nekateri prisotni predstavniki nogometnih klubov komentirali sestavo posameznih kol. Za predsednika Juventusa Boni-pertija je koledar precej izenačen, zaskrbljen je le zaradi druge tekme. ko bo moral Juventus igrati v Teniški klub Gaja iz Padrič obvešča, da se bo danes, 28. julija 1973 ob 19. uri zaključil na društvenih igriščih prvi notranji teniški turnir s finalno tekmo med Lasičem in Rude-žem. V gostilni «Grgič» v Pa-dričah bo nato društvena večerja z nagrajevanjem. AVTOMOBILIZEM ODLOČITEV OBČINSKEGA SVETA Dirkališče v Monzi bodo končno zaprli Medobčinski načrt predvideva gradnjo nove proge - Pet mrtvih v dveh mesecih MONZA, -27. —. Dirkališče v Monzi bodo zaprli s prvim januarjem 1974. Tako je odločil obč;nski svet iz Monze po zelo dolgi seji, ki se je pričela včeraj zvečer ob 21.30 in ki se je zaključila danes v zgodnjih jutranjih urah. Občinski odbor je sklenil, da bo takoj preklical pogodbo s SIAS, družbo ki upravlja avtomobilsko dirkališče v Monzi. Družba bo morala zapustiti dirkališče in vsa poslopja do 31. decembra, ko ji zapade pogodbeni rok. Med sejo so tudi sklenili, da, dokler bo dirkališče še delovalo, nekoliko popravijo o-vinek ^Ascari*. medtem ko je bil zavrnjen predlog, naj bi uredili progo na velikem ovinku, kjer je pred kratkim premi nih*pxvqxbieh( ■'različnih dirkah, pet motociklistov, J ar Nogometaši Hrvatinov pred novo tekmovalno sezono V lanskem letu so nogometaši Harvatinov dosegli peto mesto v Primorski nogometni ligi. Kljub osvojitvi solidnega mesta niso zadovoljni z doseženimi rezultati. Pogovarjali smo se s kapetanom ekipe Bogdanom Ribaljčenkom o načrtih za novo tekmovalno sezono. Med drugim nam je povedal, da bodo pričeli s pripravami za novo sezono 2. avgusta. V prehodnem roku jih je zapustil samo vratar Rastovac, ki je prestopil h Kopru. Ekipo so okrepili z odličnim centerhalfom Črna-cem, ki je pred leti igral za Kopei, od vojakov sta se vrnila branilca Kosovel in čeklič. Konkurenca za standardno enajsterico bo izredna, saj imajo na razpolago kar 24 igralcev. V naslednji tekmovalni sezoni želijo doseči čim višjo uvrstitev. Upajo na tretje mesto, če bo možno pa tudi kakšno mesto več. Med pripravami imajo v načrtu več prijateljskih tekem z obalnimi klubi. Zvedeli smo tudi, da bodo verjetno letos končno igrali na svojem igrišču v Ankaranu. R. Velič no Saarinen in Renzo Pasolini sta umrla 20. maja med veliko motociklistično nagrado. Renato Gal-trucco, Carlo Chioni in Renzo Co-lombini pa so se smrtno ponesrečili 7. junija na dirki v kategoriji mladincev. Sklep o zapori dirkališča je tako zaključil dolgoletne polemike v zvezi s to progo. Že leta 1957 je združenje profesionalnih dirkačev pred d;rko «500 milj* grozilo, da bo bojkotiralo tekmovanje. Dirkališče je bilo vedno zelo nevarno zaradi visoke hitrosti, ki so jo vozači lahko dosegli na njegovi progi. Z zaporo proge pa se ne bo za ključilo tudi delovanje tega dirkališču.' ‘fiieželtia uprava in medobčinski načrt lombardijsklh občin predvidevata namreč izgradnjo novega dirkališča v kraju ,ki ga morajo še določiti. ZANDVOORT, 27. - V današnjih poskusnih vožnjah za nedeljsko veliko nagrado Nizozemske v avtomobilizmu sta bila najhitrejša avtomobila BRM, ki sta ju upravljala Avstrijec Lauda ter Švicar Regazzoni. Prvi je na progi, ki meri 4,226 km dosegel čas 1 min. 29"45. drugi pa 1'29"81. Tretji čas je dosegel Novozelandec Amon na vozilu tečno (1'29”99). Četrti pa je bil Šved Petterson G’30”). Največja favorita za osvojitev zmage. Škot Ste-wart ter Brazilec Fittipaldi, sta vozila zelo previdno, ker je bila proga zaradi slabega vremena mokra. Škot je dosegel šesti, Brazilec pa osmi čas. Ickxa in Merzaria pa ni bilo, ker je ferrari odpovedal svoj nastop na nedeljski dirki. Jutri bo na vrsti še drugi in obenem zadnji dan poskusnih voženj. Cagliari, Genoa - Fiorentina, Lazio - Sampdoria, Milan - Cesena, Napoli - Juventus, Torino - Roma, Verona - Inter. 3. kolo Cagliari - Torino, Cesena - Verona, Fiorentina - Foggia, Inter -Napoli, Juventus - Lazio, L. Vicenza - Genoa, Roma - Milan, Sampdoria - Bologna. 4. koto Bologna - Juventus, Foggia - Cesena, Genoa - Rema, Lazio - Fiorentina, Milan - Cagliari, Napoli -Sampdoria, Torino - Inter, Verona L. Vicenza. 5. kolo Cagliari - Bologna, Cesena - Lazio, Fiorentina - Napoli, Inter -Foggia, Juventus - Genoa, L. Vicenza - Milan, Roma - Verona, Sampdoria - Torino. 6. kolo Bologna - Cesena, Foggia - Roma, Genoa - Sampdoria, Lazio • Inter, Milan - Juventus, Napoli -L. Vicenza, Torino - Fiorentina, Verona - Cagliari. 7. kolo Cagliari - Lazio, Cesena - Genoa, Fiorentina • Bologna, Inter - Milan, Juventus - Verona, L. Vicenza - Torino, Roma - Napoli, Sampdoria - Foggia. 8. kolo Bologna - Inter, Foggia - L. Vicenza, Genoa - Cagliari, Lazio - Roma, Milan - Fiorentina, Napoli -Cesena, Torino - Juventus, Verona - Sampdoria. 9. kolo Bologna - Torino, Fiorentina -Inter, Foggia Genoa, Juventus * Cesena, L. Vicenza - Roma, Lazio - Napoli, Milan - Verona, Sampdoria - Cagliari. 10. kolo Cagliari - Juventus, Cesena -Sampdoria, Genoa - Bologna, Tn-ter - L. V’cenza, Napoli - Milan, Roma - Fiorentina, Torino - Foggia, Verona - Lazio. 11. kolo Bologna - Foggia, Cagliari - Cesena, Inter - Roma, L. Vicenza -Fiorentina, Lazio Milan, Napoli -Verona. Sampdoria - Juventus, Torino - Genoa. 12. kolo Cesena - L. Vicenza. Fiorentina • Cagliari. Foggia Napoli, Genoa -Lazio, Juventus - Tnter, Milan -Torino, Roma Sampdoria, Verona - Bologna >i 13. kolo Cagliari • L. Vicenza, Cesena -Fiorenrina. Juventus - Roma, T.a-zio - Torino, Milan - Genoa. Napoli - Bologna. Sampdoria - Inter, Verona - Fogeia. 14. kolo Bologna - Milan, Fiorentina - Juventus. Foggia • Lazio, Genoa Verona, Tnter - Cagliari. L. Vicenza -Sampdoria. Roma - Cesena, Torino - Napoli 15. kolo Cagliari - Roma. Cesena - Inter, Juventus - L. Vicenza. Lažjo • Bologna, Milan - Foggia, Napoli -Genoa, ^emndoria Fiorentina, Verona Torino Luis Ocana in Eddy Merckx, trenutno najboljša profesionalna kolesarja na svetu, sta kljub mnogim obveznostim našla čas, da sta drug drugemu čestitala za uspehe 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 X X 1 2 2 X 2 X 1 1 2 X 2 X 2 X 2 OBVESTILO ZSšDl obvešča, da bo druga skupina odbojkarjev odpotovala na poletni izpopolnjevalni tečaj v Rovinju v torek, 31. t* m. Urnik odhoda avtobusa za Rovinj: ob 12. url iz Gorice (Travnik), ob 12.15 iz Sovodenj, ob 12.30 Iz Doberdoba, ob 13. uri iz Trsta (izpred sodne palače na Trgu Ulpiano). Tečajniki naj vzamejo s seboj vso športno In osebno opremo. V torek, 31. t.m. se bo vrnila domov tudi prva skupina te-čajnic tz Rovinja. Prihod z avtobusom na državno mejo pri Škofijah ob 19. uri. Avtobus bo nato peljal skozi Dolino, Trst (Trg Ulpiano), Opčine, Prosek In Nabrežino. • • • ZSšDl obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik m Spomini » bogatega, pa ‘udi težkega življenja partizanskega zdravnika Pod nekoč operiral Slavca blizu šoškove lokvice pod Snežnikom. To Pot smo imeli eter za narkozo in operacija je bila tudi sicer v redu opravljena, čeprav smo delali v gozdu kar na nosilih, ne P® na operacijski mizi. Po tem posegu se je Danilo kmalu popravil. Razen skrbi za bolnico sem imel takrat še drugo delo. Vsaj dvakrat tedensko sem obiskal rekonvalescente pri Zagodu, vmes Pa zdravil ljudi na Črnem vrhu in po okoliških vaseh in pogosto 0Wskal komando mesta Cmi vrh. Ta je menjala svoj položaj : sedaj ie bila v eni nato v drugi hiši, kakor je peč narekoval vojaški položaj. S komando sem imel zelo dobre odnose Sproti so me obveščali o vojaškem položaju in tudi skrbeli bolnico Nabavljali so hrano in sanitetni material, poseb-°o obvezila in obleko. Seveda so bile to skromne količine, ki pa so nam le pomagale ublažiti vsakodnevno pomanjkanje. Tudi zanje sem opravljal zdravniško službo, pregledoval nove mobilizirance in podobno. Kmalu po prihodu z Golakov se je vrnil žagar, ki sem ga P°3lal, da skupaj s Tarzanom poiščeta kakšno enoto, ki bi Pomagala spraviti ranjence iz Kozjih sten. Ko je pripovedoval, kako so ga ujeli Nemci, smo se mu od srca nasmejali, čeprav je bila zgodba zelo resna. Ko sta s Tarzanom odšla v meglo in dež, da poiščeta zvezo s partizani, sta naletela na kolono, ki se je počasi pomikala skozi gozd. Zaradi goste megle ni bilo mogoče razločiti, kdo so postave, zavite v šotorska krila. Po nekih znakih sta presodila, da so naši. «Grem pogledat,« se je odločil Tarzan. Previdno se je spustil do kolone. Tedaj pa: «Hudlča, Nemci so!» Bilo je že prepozno, da bi bežal. Zgrabili so ga, mu strgali brzostrelko iz rok in odvzeli nahrbtnik. Vojak mu je z roko pokazal, naj se pomakne naprej, očividno z namenom, da ga bo ustrelil. Tarzan je tako storil, toda že po nekaj korakih se Je odločno obrnil in skočil pod cesto med velike skale ter bežal, kolikor je mogel. Vojaki so streljali za njim, vendar ga niso zadeli. Rešila ga je nagla odločitev in seveda tudi dež z meglo pa mnogo sreče. Kmalu se je izgubil v megli, ne da bi bil ranjen. Ostal pa je brez orožja in skromne opreme. žagar je medtem ostal na mestu, kjer sta se 'očlia s Tarzanom. Toda on ni mogel ugotoviti, kaj se dogaja doli na poti. Ker je bil malo naglušen, tudi ni dobro slišal, odkod prihaja streljanje. Ker Tarzana ni bilo nazaj, je odšel čez čas še sam, da bi videl, kaj je s tovarišem. Spustil se Je proti koloni, za katero ni slutil, da je nemška, in že so ga zgrabili Nemci. Ponovilo se je do potankosti isto kot prej s Tarzanom. Imela sta več sreče kot pameti, so menili drugi. Po dogodku sta se našla in skupno nadaljevala pot. Pridružila sta se neki enoti in ostala v njej. Medtem smo se mi že preselili z Golakov na Malo goro. Nekaj podobnega Je doživel tudi Milko, ki je ves čas septembrske svobode opravljal v bolnici različne naloge. Z nami se je umaknil prav ral vrh Golakov. Usodnega dne, ko so ujeli Žagarja in Tarzana, se Je srečal z Nemci. Zaradi dežja si je poveznil prek glave šotorsko krilo. Iz goste megle je pršel droban dež. Brezštevilne kaplje so drsele po grmovju in s šu- mom padale na uvelo suho listje. Ničesar ni bilo slišati razen enakomernega šuma in dežja. Sklonjen, da bi bolje videl stezo, se je namenil poiskati kakšno enoto v bližini. Nenadoma je zagledal pred seboj puškino cev. Skoraj se je zaletel v orožje, ki ga je nameril nanj sovražni vojak. Ta mu je brž snel šotorsko krilo in odvzel orožje. Pri tem je zagledal, da nosi Milko na rokavu bel trak z rdečim križem, znak bolničarja. To ga je rešilo. Niso ga takoj ustrelili, ampak so ga odpeljali s seboj na Otlico, nato proti Črnemu vrhu in nazadnje na Kras v Divačo, kjer mu je nazadnje uspelo uiti. Po 3—4 dneh negotove usode se je srečno vrnil v partizane. V edini bajti na Tršanovšah je takrat živela revna družina. S slamo pokrita hiša je stala vrh hriba visoko nad Belco. Kmetija je bila daleč od drugih hiš na majhni zaravnd na robu velikega gozda, ki se širi proti Krekošam in naprej v Trnovski gozd. Bajta je bila stara in dosti premajhna za toliko ljudi, kot jih je štela naša bolnica. V izbo smo spravili težke ranjence, drugi so si poiskali prostor na senu v hlevu in drugod. Položaj je bil ugoden za to, ker je bilo v bližini veliko naravno skrivališče, nekakšna jazbina. Tja bi v primeru napada znesli težke ranjence. Motilo me je le to, da so za jazbino vedeli domačini, saj so nam jo oni pokazali. Kdo ve, kako bi bilo, če bi Nemci res prišli do hiše. Vendar je bilo do hiše težko priti. Na Tršanovše Je vodila le ozka, slaba vozna pot. Posebno je bilo težko spravljati hrano in druge potrebščine po njej. To se je jasno pokazalo, ko je v prvih dneh novembra zapadlo kakih 20 cm snega. K sreči se ni dolgo zadržal, čez nekaj dni ga že ni bilo več. Potem pa je zapadlo še več snega. Obiskal nas je načelnik štaba Gradnikove brigade Canča (Franjo Rustja). Pred dnevi sem ga našel bolnega z visoko temperaturo v Zadlogu v hiši, kjer je bil štab brigade. Ker se je takrat Gradnikova brigada stalno premikala, sem mu svetoval naj se pride zdravit k nam na Tršanovše. Videl bo, kje smo, kako bolnica živi in v miru se bo pozdravil. Res Je prišel ravno tiste dni, ko je padel globok sneg. V bolnici smo praznovali dan oktobrske revolucije Ranjenci so ga zavzeto poslušali, ko jim je govoril o pomenu oktobrske revolucije. Večina Je prvič slišala zanjo. Kot poklicni vojak se je seveda največ zanimal, kako smo organizirali obrambo bolnice. «Tu je vaška straža, ki stalno patrolira po okolici, pa naše patrole ter še eno ali dve stražarski mesti imamo okoli bolnice,« sem mu pojasnjeval «Nič nas ne more presenetiti. Ko se pokaže kje kakšna kolona bodisi naša bodisi sovražna, kmalu zvemo zanjo. Razen tega so vsi negibljivi ranjenci in osebje v stalni pripravljenosti, da se takoj umaknemo kam globlje v gozd. če se po kaže potreba. Da bd sprejeli borbo s sovražnikom, na to niti misliti ne moremo. Naš način obrambe je pravočasen umik pred premočjo. V naših okoliščinah je ranjenec varen samo, če je dobro skrit.« Cančd se je trudil, da bi nas razumel. Kot vojaku, vajenemu pogostih bojev s sovražnikom, mu tak način obrambe, ki se ga je posluževala bolnica, ni bil bogve kako všeč. Kmalu se je vrnil v brigado. Prve dni novembra so me poklicali na štab cone, ki je bil na Vojskem. Komando nad bolnico sem prepustil dr Antonu. Vse, kar sem dotlej doživel z njim in njegovimi ljudmi, mi je vlivalo zaupanje, zato nisem pomišljal, ko sem mu naložil to dolžnost. Zadnje čase sva z dr. Antonom dosti debatirala o tem in onem. Večinoma seveda o našem boju, o naših ljudeh na Primorskem, ki si žele svobodo in podobno. Na žalost je zaradi Jezika ostala marsikatera misel nedorečena, nejasna. Kadar sva se dotaknila Primorske, ga je spočetka prizadelo, kasneje je popustil in tja do decembra meseca je že toliko «napredoval«, da Je ostal le še pri Gorici, kjer je želel živeti po vojni in ki naj bi ostala pod Italijo, Teh občutljivih stvari se nisem rad dotaknil. (Nadaljevanje sledi) TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnapre|: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 28. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v L|ubl|anl 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sotaiia 200 lir »Mali oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odcielku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel PRED REFERENDUMOM 0 VZPOSTAVITVI REPUBLIKE PAPADOPULOS GROZI GRŠKIM VOLIVCEM Dejal je, da te bo stanje poslabšalo, če ga ne izvolijo za predsednika - Tiskovna konferenca predstavnikov desničarske opozicije ATENE, 27. — Grški predsednik Papadopulos je danes naslovil volivcem poziv, ki so ga direktno prenašali po vseh radijskih postajah Govoril je o bližnjem referendumu. V nedeljo bodo morali namreč Grki z referendumom potrditi 33 ustavnih sprememb med katerimi je najvažnejša prehod iz monarhije v re publiko. Istočasno bodo izvolili Pa-padopula za prvega predsednika republike. Današnji govor je bil zelo umirjen. Jasno je, da se Papadopulos boji, da bo kljub strahovladi in pritisku vse preveč Grkov oddalo negativen glas. Zato je danes obljubljal marsikaj, med drugim tudi demokracijo in svobodo, česar v Grčiji ne poznajo vse od aprila 1967. Papadopulos je obljubil, da bo ponovno vzpostavil parlamentarni sistem, da bo prihodnje leto oklical občinske in parlamentarne volitve. Papadooulos ie ostro napadel kralja, ki je »kritiziral revolucijo iz leta 1967, katere namen je bil, da vzpostavi zdravo in sodobno demokracijo*. Režim torei ni imel izbire, '--i po Papadopulovem mnenju po meni odprava monarhije izraz soglasne volje grškega ljudstva. Kaj pa se bo zgodilo, če bodo Grki zavrnili Papadopulov predlog? Predsednik je jasno povedal, da bo vse ostalo pri starem. Polkovniki ne nameravaio izpustiti oblasti iz rok in bi bili v tem primeru prisiljeni k zaostritvi položaja; to raj več sodnih obravnav in več rodoljubov v zaporih. Iz današnjega govora pa se da razbrati, da ne namerava Papadopulos odpraviti policijskih zakonov, ki omejujejo svobodo državljanov in tudi ne posebnega vojaškega sodišča, ki redno zaseda in polni zapore z vsemi Grki, ki nasprotujejo sedanjemu režimu. To dejstvo je zanimivo, ker je v prejšnjih dneh kazalo, da so tudi te točke vključili v politično orooagando. ki naj bi dokončne zadušila monarhijo in še tisto malo svobode, ki jo imajo Grki. pa čeprav le na papirju. Papadopulos pa ni bil edini današnji govornik. Prvič po letu 1967 so lahko spregovorili v javnosti nekateri predstavniki opozicije, seve-tfa zmerne opozicije. Bivši ministrski predsednik Kanelopulos je dejal, da bi glas za Papadopula pomenil nadaljevanje diktature in pozval Grke, naj glasujeio proti u-stavnim spremembam. Kanelopulos je desničar in je bil ministrski predsednik, ko .ie prišlo do državnega udara leta 1967. V imenu centristične unije je govoril Georgios Mavros, ki je dejal, da bi 95 odstotkov volivcev zavrnilo referendum, ko bi potekal ta TURISTA tPrisegam vam. da nisem pijan. Videl sem podvodnega konja, ki se je sprehajal po neki ulici v središču mesta. In še več: za vodiča mu je bila koža». Tako je snoči prepričeval neki lasvegaški policijski a-gent svojega predstojnika. Govoril je resnico: ni bil pijan. Nekaj ur pozneje so policisti ujeli podvodnega konja, ki jo je popihal iz zoološkega vrta. Žival, je bila še vedno v sprem stvu koze. Verjetno si jo je izbral za vodiča, ker je sodil, da kot domačinka bolje pozna mesto. SOOČENJE NA AMERIŠKI NAČIN Vse kaže, da je soočenje na ameriški način zelo učinkovit sistem za ugotavljanje krivde katerega koli obtoženca, pa naj gre za človeka ali psa. Če v Italiji o tem lahko dvomimo (dovolj je le, da se spomnimo. kako je taksist spoznal Pietra Valpredo, trudnega in neprespanega med tremi lepo oblečenimi in obritimi policisti), v Avstraliji vsekakor ni tako. Pred sodno dvorano sodišča v Perthu so afganistanskega hrta Ahila pomešali med pet sovrstnikov. Ahil je bil namreč obtožen, da je raztrgal nekemu moškemu hlače, skupaj z blagom pa je odnesel tudi kos nesrečneževe zadnje plati. Napadeni ni prepoznal napadalca med šestimi hrti in zato je moral sodnik oprostiti krvoločno žival zaradi pomanjkanja dokazov. DILEMA Francozi, ki se v teh dneh odpravljajo na počitnice, morajo rešiti res težko vprašanje: kam iti? Na severu so neurja pokvarila turističnim delavcem začetek poletne sezone in edini, ki so doslej zaslužili so prodajalci dežnih plaščev in gumijastih škornjev. Na jugu pa pustošijo požari, tako da je res tolika nevarnost. da se človek opeče v ognju namesto na soncu. Spričo takega položaja so tisti, fci se nočejo «zabavati» za vsako ceno, rešili dilemo tako, da so ostali lepo doma. v normalnih pogojih. Govoril je tudi bivši minister Zigdis, ki je preživel dve leti v zaporu, na kar ga je obtožilo vojaško sodišče. Zigdis je govoril predvsem o težkih življenjskih pogojih grških političnih jetnikov. Tudi on je pozval volivce, naj glasujejo proti ustavnim spremembam. Na žalost pa bodo za te izjave izvedeli predvsem v tujini. Tiskovne konference voditeljev strank o-pozicije, so se namreč udeležili večinoma tuji časnikarji, ker je grški tisk v rokah fašističnih polkovnikov. O referendumu je danes govoril tudi kapitan vojne ladje »Velos* Pappas, ki se je z vso posadko u-prl režimu in prosil za politično zavetišče v Italiji. Dejal je, da so rezultati tega glasovanja znani že od trenutka, ko ga je Papadopulos napovedal. Baje je grška vlada poslala prefekturam okrožnice, v katerih so volilni izidi in ki jih bodo prefekture objavile po zaključku glasovanja. VSAK TRETJI ITALIJAN SE ODPRAVLJA NA POČITNICE ŠEST MILIJONOV VOZIL’ NA ITALIJANSKIH CESTAH Izredni ukrepi za varnost na cestah - Naval na vlake - Zastoj na mejnih prehodih RIM, 27. — Z jutrišnjim dnem se pričnejo v Italiji splošne po čitnice. Ceste bodo natrpane z avtomobili in kot vsako leto se tudi letos ne bo mogoče izogniti prometnim nesrečam. Notranje ministrstvo je zato začelo s kampanjo za varnost v prometu, katere geslo je; »Preprečimo čm avgust!* Lansko leto so od 27. julija do 27 avgusta zabeležili nad 30.000 prometnih nesreč, ki so terjale pri bližno 1.000 življenj. V letu 1972 je odšlo na počitnice 16 milijonov 855 tisoč Italijanov, samo štiri le ta prej pa je ostalo doma tri mi lijone več italijanskih državljanov. Iz leta v leto se torej veča število ljudi, ki si za nekaj časa za žele počitka in razvedrila. V me stih je pestalo življenje nemogoče in vsakodnevni ritem nujno zahte va prekinitev. Izvedenci trdijo, da bo letos pro met gostejši kot v prejšnjih letih. Italijani bodo odšli na počitnice v še večjem številu kot prejšnja le ta, tujci pa bodo raje prihajali v Italijo zaradi ugodne valutne me iiiimiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiKiiiiiiiiin VPRAŠANJE, KI Sl CA POSTAVLJAJO PREISKOVALCI J. BEGON JE BIL RES UGRABLJEN? Odgovor izvedencem, ki bodo opravili vrsto poskusov na časnikarjevih naočnikih RIM, 27. — Agenti letečega oddelka rimske kvesture so danes nadaljevali z zasliševanjem ljudi, ki so poznali izginulega ameriškega časnikarja ali pa so iz kakršnega koli razloga imeli stike z njim preden je izginil kot kafra. V tem okviru so zaslišali Mary Manus, žensko, ki je za 15 dni nadomestila tajnico uredništva AB C in dve stevardesi letala, s kate- izjavili, da se ne spominjata, če je bil Begon med potnikL,Pojasnili sta da je bilo na letalu veliko otrok in .e zato kralieval »džumbus*. Zanimivo je, da je tudi Manuso-vi Begon povedal, da bo šel v pe tek in nedeljo k Pontijevim, kjer naj bi imel intervju z Liz Taylor in Richardom Burtonom. Ključna točka preiskave pa so stekleni drobci ki so jih preiskovalci našli v časnikarjevem uradu. Vodja letečega oddelka dr. Scali je odredil tehnično preiskavo na teh drobcih in na okviru, ki je bil na tleh pri časnikarjevi pisalni mizi. Policija namreč trdi, da stekleni drobci niso ostanki leč časnikarjevih naočnikov in čudno se zdi, da 90 leče očal dobesedno zdroblje-medtem ko je okvir nedotaknjen. Izvedenci bodo morali predvsem odgovoriti na vprašanje, če je možno, da se leči zdrobita, ne da bi ostal na okviru vsaj drobec stekla in če sta imeli leči obliko, ki bi se prilagajala obliki okvira. Tudi časnikarjeva žena Maria je dala protislovne izjave o moževih naočnikih. Najprej je izjavila, da Begon kupil te naočnike, ko je razbil tiste, ki je uporabljal običaj no, nato pa je trdila, da je prve naočnike izgubil na nekem potovanju. Še včeraj je bila gotova, da je leče drugih naočnikov kupil v Londonu, danes pa je v pogovoru s časnikarjem izjavila, da jih je kupil v Ne\v Yorku. »Šele ko bom dobil tehnično poročilo o teh naočnikih — je dejal danes zjutraj časnikarjem dr. Scali — bom lahko vsaj delno odgovoril na vprašanje, kaj se je pripetilo Jacku Begonu*. Pribil je tudi, da v tem trenutku ne more z gotovostjo povedati, če se je Begon v svojem uradu ruval z morebitnimi napadalci ali ne. Če bi izvedenci ugotovili, da zdrobljene leče ne pripadajo časnikarjevim naočnikom bi bilo očitno, da je kdo hotel dati preiskovalcem vtis, da se je časnikar spopadel z ugrabitelji, medtem ko tega spopada ni bilo. In morda tudi ugrabitve ne. Preiskovalci niso več 100-odstot-no prepričani, da je bil Begon res ugrabljen. Možnost, da je vse le slabo uprizorjena farsa, je po njegovem mnenju vsaj 50-odstotna. V to mišljenje jih uvaja tudi čudno ravnanje direktorja rimskega u-redništva ABC Dunsmoreja, ki ni hotel obvestiti italijanske policije o izginitvi. Govori se tudi, da so časnikarjev urad najprej preiskali a-genti ameriške zvezne policije FBI, čeprav vest ni uradno potrjena. V luči novih ugotovitev (Begono-va tajnica Brenda Deidda je med drugim izjavila danes, da je telefonirala v Palermo šele v ponedeljek popoldne, zato ker je dobila na šefovi mizi kuverto z naslovom in telefonsko številko hotela) je mogoče vso afero tolmačiti na več načinov. Mafija? Vohunjenje? Ali pa je Begon izginil iz povsem dru: gačnih razlogov kot so ženske ali denar? Gre vsekakor le za domneve, ki so osnovane le na čudnem vedenju protagonistov te zapletene afere, ne p>a na dejstvih. Eksplozije na Cipru: IH ranjenih NIKOZIJA, 27. — Zgodaj zjutraj je močna eksplozija razdejala policijsko postajo v mestu Limassol, pri čemer je bilo ranjenih trinajst ljudi. Tej eksploziji so sledile še tri; prva je povzročila požar na bHtf bdhctoklrt fcppalki, druga je poškodovala neki urad, do tretje eksplozije pa je prišlo v nekem baru. Nekateri časopisi pišejo, da je policija dobila uro pred eksplozijami obvestilo, da so v nekaterih zgradbah podtaknjene bombe. Po mnenju istih listov so bombe posta-vili pripadniki organizacije EOKA, ki jo vodi general Grivas in ki se bori za priključitev Cipra Grčiji, S temi napadi naj bi se EOKA maščevala policiji, ki je zaprla nekaj njenih ljudi. n ja ve. Domnevajo, da bo vsak dan krožilo v Italiji kakih 6 milijonov vozil, od katerih 2 milijona na avtocestah. Notranje ministrstvo je zato poslalo prefekturam in poveljstvom cestne policije okrožnico, ki zadeva promet v avgustu. Ministrstvo je priporočilo policiji, naj naj strožje ukrepa in naj nemudoma odvzama vozniško dovoljenje vsem avtomobilistom, ki bi z neprevidno vožnjo lahko resno ogrožali tuja življenja in se po nepotrebnem izstavljali nevarnosti. Prometa pa ne bodo nadzorovali 'e z globami, ampak bodo ukrepali tudi preventivno. Devet tisoč mož prometne policije, ki jim bodo v mestih pomagali občinski stražniki, bo poskrbelo, da se bo or omet odvijal čim redne je in čim litreje. Skušali bodo preusmerjati /ožila tako, da bi ne zatrpali vseh cest. V vseh pokrajinich bodo zagotovili zdravstveno službo, ki jo bodo ponekod opravljali s pomočjo helikopterjev. Tudi policija se >o posluževala 18 helikopterjev, ki l>odo dajali navodila avtomobilskim odhodnicam, da bodo lahko preusmerjale vozila na manj prometne ceste. Posadke helikopterjev bodb še opozarjale cestno policijo na hujše prometne prekrške. Vendar pa bodo vse sile varnostnih organov zaman, če se ne bodo avtomobilisti zavedali hude odgovornosti. Geslo je staro, a je še vedno veljavno: »Bolje je, če prideš kasneje, kot pa da sploh ne prideš.* Ministrstvo za javna dela je določilo, da bo ustavljen ves tovorni cestni promet v soboto, 28. julija in v soboto, 18. avgusta. To je sprožilo precej polemik, predvsem pri združenjih avtoprevoznikov, ki bodo imela zaradi tega precejšnje stroške. Vendar pa se prepoved nanaša samo na nekatere avtoceste, kjer je promet res zelo gost. Začetek počitnic so občutili tudi pri železniški upravi. V poletnem času so uvedli rekordno število 578 izrednih vlakov, ki bodo povezovali večja italijanska mesta s turističnimi središči. Velik zastoj bo nastal tudi na mejnih prehodih, kjer imajo finančni stražniki in policija nalogo, da čimbolj pospešijo reden potek prometa. Naval .e tudi na ladijske vozovnice za Sicilijo in Sardinijo, ki so že vse razprodane in jih je moč najti ie še na črni borzi. S tem vprašanjem se morajo oblasti spoprijema-vsako leto in kaže, da ni mogoče najti nobene rešitve. Turistični delavci so že večkrat postavili vprašanje o deljenih po čitnicah. Tako bi se tudi znižale cene turističnih obratov, ki sedaj delajo s polno paro le v avgustu, v juniju, juliju in septembru pa je prostora na pretek. Istočasno zaprtje vseh velikih tovarn povzroči ta masovni pohod na letovišče. To je tipično za Italijo, kjer se produktivnost med počitnicami zmanjša za 14 odstotkov. V Zahodni Nemčiji je to znižanje omejeno na 5,5 odst., v ZDA pa na 1,5 odst. Možnih rešitev je več in ministri za turizem so jih že večkrat nakazali: od različnih datumov šolskih počitnic, glede na klimatsko stanje kraja, kjer se nahaja šola (kot se to dogaja v Franciji) pa do domenjene akcije vodstvi velikih industrijskih o-bratov, da bi omogočili delavcem počitnice v nizki sezoni. Vse to pa je še zelo daleč, saj je «ferrago-sto* tako pomemben praznik, da se mu Italijani ne bodo hoteli zlepa odpovedati. CALTANISETTA, 27. — Sodišče v Caltanisetti je obsodilo na 600 tisoč lir globe in štiri mesece prepovedi opravljanja poklica nekega peka. ker je prodajal kruh po previsoki ceni. V Nigeriji je še vedno zelo huda suša. Na sliki je neki ameriški znanstvenik, ki meri globino razpok v zemlji, ki dosežejo tudi 18 centimetrov llllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||U||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,,u,,t,,,|,||,,||||(,||||||||||||||||||||,||,|||||imill|||||„l,ll|||||||||||||||||||||||||||||||||m||||m|||||||||||u|||||v|||||||||||||||||||||||||a V INTERVJUJU PERUJSKI REVIJI «CARETAS> Pričevanje misijonarja Alfonsa Da Coste o portugalskih grozodejstvih v Mozambiku Na majhnem področju, kjer je imel pater Da Costa svoj misijon, so Caetanovi krvniki v slabih dveh letih pobili tri tisoč ljudi LIMA, 27. — Otroci vrženi v zrak in nabodeni na bajonete, mučeni in obglavljeni moški, s katerih glavami vojaki igrajo nogomet, razmesarjeni otroci, katerih starši so prisiljeni jesti njihovo meso, vojaki ki skačejo na trebuh nosečim ženskam. Protagonisti; portugalski vo-;aki; žrtve; temnopolti prebivalci portugalskih kolonij v Afriki. To je kratka, a srhljiva obnova pripovedovanja portugalskega misijonarja Alfonsa Da Coste, ki ga je Objavila revija »Caretas* v svoji zadnji številki. Alfonso Da Costa, misijonar reda kamboniancev, je živel v Mozambiku dve leti od 30. avgusta 1970 do 19. maja 1972, ko ga je portugalska vlada izgnala iz kolonije. »V Mozambiku — pripoveduje pater — so grozodejstva na dnevnem redu. Jaz in vsi drugi misijonarji smo bili priče številnim pokolom in smo zbrali številna pričevanja, tudi izpovedi vojakov, ki so dezer-iden je bivši nadškof področja Tete RAZKOL LON N0L0VE VOJSKE Kamboški partizani na pragu glavnega mesta Phnom Penha PHNOM PENH, 27. - Kljub podpori ameriškega letalstva, ki je že drugo noč zaporedoma bombardiralo položaje kamboških partizanov, Lon Nolovim četam ni uspelo zaustaviti prodiranja partizanov proti središču Phnom Penha. Ameriške bombe so padle na predmestje kamboške prestolnice. Zračni pritisk je bil tako močan, da je zdrobil tudi šipe poslopij v središču mesta, hiše na koleh ob reki Mekong, pa so se tresle kot ob potresu. Dopisnik tiskovne agencije poroča, da se Nolove čete umikajo na vsej fronti. »Phnompenške ulice — trdi časnikar — so natrpane z vojaškimi tovornjaki, ki vozijo bežeče Nolove plačance. Policija skuša preprečiti prebivalstvu dostop do vojakov, da bi prikrila razkol svoje vojske, a zaman.* Položaj naj bi bil že tako obupen, da se nekateri odredi upirajo in nočejo v boj. To potrjujejo tudi tuji opazovalci, ki poudarjajo, da bodo partizani zavzeli prestolnico pred 15. avgustom, ko bi morali Američani dokončno ukiniti svoje 'etalske akcije nad Kambodžo. Tudi iz Vietnama poročajo o ostrih spopadih med partizani in vladnimi četami v severnem koncu saigonske pokrajine. Po vesteh iz Saigona naj bi v bitki izgubilo življenje vsaj 200 vojakov in partizanov. Kolera v Tuniziji TUNIS, 27. — Tunizijski predsednik Habib Burgiba je dejal, da je v južnem delu Tunizije precej ljudi zbolelo za kolero, vendar so jih sanitarne oblasti takoj izolirale. Do sedaj so ukrenili vse, da bi se e-pidemija ne razširila. Burgiba je tudi dejal, da imajo na razpolago dovolj cepiva. Filmski festival v Pulju PULJ, 27. — V puljski areni se je včeraj začel dvajseti Festival jugoslovanskega filma. V šestih dneh bodo prikazali 14 celovečernih in 13 krajših filmov. Na prvi dan fe stivala so predvajali slovenski film Begunec, ki ga je režiral Janez Kavčič. Za letošnji festival so značilne nekatere spremembe. Po nekaj letih velikih uspehov jugoslovanske kinematografije je v zadnjem času prišlo do stagnacije. Jugoslovanski filmski delavci so morali razčistiti nekaj idejnih vprašanj v zvezi z jugoslovanskim filmom. Letos med drugimi ne sodelujejo znana imena kot so Petrovič, in Makavejev, katerih filme so obsodile družbenopolitične organizacije. Potniki in posadka preusmerjenega «jumba» končno na Japonskem TOKIO, 27. — Na Japonsko so prispeli potniki in člani posadke preu- smerjenega letala družbe JAL, ki so ga zračni gusarji razstrelili na letališču v Bengaziju. Družba JAL pri tem ni bila prizadeta, saj je bilo letalo zavarovano za 15 milijard lir in so zavarovalnice baje že izplačale vso vsoto. 29. JULIJA TN 1. AVGUSTA Zaprte . bencinske črpalke v vsej Italiji RIM, 27. — V vsej Italiji bodo v nedeljo, 29. julija in v sredo 1. avgusta, zaprte bencinske črpalke. S stavko naj bi prodajalci goriva opozorili italijansko javnost na težavno stanje v zvezi s preskrbo z gorivom in na nenehne izgube, ki jih imajo prodajalci bencina zaradi tega. tirali. Samo na področju Tete so portugalski kolonijalisti zakrivili vsaj 120 množičnih pokolov. Po računu Alfonsa Da Coste so lizbonski vojaki v obdobju, ki ga je on preživel v Mozambiku in na področju, v katerem je deloval, pobili okrog tri tisoč ljudi. O dejavnosti pripadnikov osvobodilne fronte Frelim je misijonar izjavil, da vzbujajo v prebivalstvu narodno zavest. »Preden zasedejo neko področje -- je poudaril — govorijo z ljudmi in pojasnjujejo vzrok in cilj svojega boja. Njihova revolucionarna zavest jim omogoča, da zmagujejo kljub temu. da so številčno znatno šibkejši in slabše o-boroženi od portugalskih vojakov, ki dobivajo moderno orožje in uniče. val na sredstva kot napalm od držav članic NATO*. Kot dokaz o ideološki moči odporniškega gibanja je Alfonso Da Costa navedel tale primer; v nekem oporišču portugalske vojske na področju Donde so dalj časa vežba-li posebne protigverilske enote, ki so bile sestavljene iz domačinov. Ko je bilo vežbanje končano, se je poveljnik oporišča nekega jutra prebudil in ugotovil, da je sam v postojanki. Vojaki so pobegnili in se vsi vključili v partizanske čete. Grozodejstva so tako razširjena in pričevanj je toliko, da so tudi sami Portugalci prisiljeni, da javno priznajo, kaj počenjajo njihove čete v prekomorskih kolonijah, čeprav — podobno kot Američani v Vietnamu — trdijo, da gre le za o-samljene primere. V dobro obveščenih krogih ttiozambiškega glavnega mesta Lourenco Marquaez se je izvedelo, da obtožnica proti dvema španskima misijonarjema izrecno govori o nečloveškem postopa nju lizbonskih vojakov. Misijonarja sta že dalj časa v zaporu pod ob tožbo «atentata na varnost drža ve», ker sta javno obsodila početje kolonialistov in pokole rodezijskih plačancev v severnih pokra ji nah Mozambika. Proces, ki se ga je Lizbona doslej otepala kot hudič blagoslovljene vode, bo verjetno oktobra. Pogumni branilci obtoženih misijonarjev so doslej zbrali vrsto dokazov in pričevanj o grozodejstvih portugalskih vojakov. Med ljudmi, ki so pripravljeni pričati pred sodiščem kljub grožnjam Caetana in njegovih podrepnikov, sta dva škofa (e- Felix Ribeiro), tri nune (Divina Ro-driguez, Maria Rodriguez in Gau-dencia Huidobro) ter duhovnik Mi-guel Gramuntel. Obramba trdi, da bo na procesu razkrila tudi vso resnico o doslej najhujšem pokolu v vasi Viriyamu, kjer so kolonialisti pobili 400 neoboroženih otrok, žena in starcev. Prav pričevanje patra Hastingsa londonskemu »Timesu* o tem genocidu je sprožilo val pričevanj, ki so razkrinkala , Caetana in njegov režim pred svetovnim javnim mnenjem. Obramba portugalskih misijonarjev bo skušala dokazati, da grozodejstva niso le osamljeni »žalostni dogodki, ki se pač dogajajo v vsaki vojni*, pač pa so sad načrtne politike iztrebljanja afriškega prebivalstva, da se doseže številčno ravnovesje med domačimi in belopoltimi kolonialisti, kot ie dejal poveljnik portugalskih čet v Mozambiku general Kaulza de Arriaga. Verjetno kmalu druga francoska jedrska eksplozija WELLINGTON, 27. — Možno je, da bo Francija že v prihodnjih 48 urah razstrelila drugo atomsko bombo letošnje serije. Na to daje misliti dejstvo, da nad atolom Mururoa ponovno visi velik rumen balon, ki služi za tovrstne poskuse. Vest je sporočil kapitan novozelandske fregate »Can terbury», ki križari v bližini atola Mururoa. Druga vest o francoskih jedrskih poskusih pa je prišla iz LR Kitajske, ki je podprla francoske poskuse. Ta ko je sporočila agencija »Nova Kitaj ska*. vest pa je prodrla v Hongkong. Železniški nesreči v Indiji NEW DELHI, 27. — V železniški nesreči blizu indijskega mesta Pat-na je izgubilo življenje sedemnajst oseb, čez štirideset pa je bilo ranjenih. TRŽAŠKI DNEVNIK Seja tržaškega občinskega odbora Občinski odbor je na zadnji seji razpravljal o raznih vprašanjih in sprejel več sklepov. Na predlog odbornika za javna dela Verze je odobril gradnjo moderne atletske steze na šolskem športnem igrišču v Kolonji, za kar je predviden izdatek 15 milijonov lir in odobril izdatek 45 milijonov lir za nakup opreme za industrijski tehnični zavod Volta. Na predlog odbornika za urbanistiko in promet De Luče so odobrili izdatek 5 milijonov lir za obnovitev horizontalnih cestnih znakov. Sklenili so, da bodo zaposlili dve socialni asistentki za pomoč starim in onemoglim in razpisali natečaj za 24 mest v občinskem organiku. Župhn Spaccinj je poročal o načrtu kampanje za obveščanje javnosti o novi ureditvi mestnega prometa in o pripravah proslave Silva Benca ter končno o oddelku za medicino dela, ki ga dokončno urejajo. Odbornik Abate je obrazložil položaj mestnega podjetja za čistočo in zlasti stanje čiščenja cest in nove ukrepe za večjo učinkovitost te službe. Odbornik za zdravstvo Pe-corari je orisal novo službo za varstvo matere in otroka, odbornica za šolstvo Benni pa prizadevania občine, da se uvede celodnevni šolski pouk. V Trebčah (Nadaljevanje z 2. strani) cija, ki je fašistične oblasti niso prepovedale. Pomemben datum v kulturni zgodovini vasi je tudi gradnja Ljudskega doma. Trebenski dom je bil namreč eden prvih domov po slovenskih vaseh. Zgradilo ga je Konzumno društvo z dolgoročnim posojilom leta 1905 in v njem je bila poleg sedeža Konzumnega društva tudi gostilna ter prostori za prosvetno društvo in godbo na pihala. Na vrtu tega doma bodo vaški prosvetni delavci tako danes in jutri proslavljali vse te dogodke, obenem pa še enkrat dokazali, da so še živo prisotni na odru našega kulturnega in prosvetnega življenja, ki je glavno oporišče v boju za dosego vseh narodnostnih pravic. Na proslavo se Trebenci v teh dneh vestno pripravljajo. Pod košatim drevjem na vrtu Ljudskega doma so postavili oder ter kioske, ob katerih se bodo obiskovalci lahko okrepčali, v dvorani pa so pripravili razstavo slik, izrezkov iz časopisov, lepakov in dru- Včeraj pa je v mestu Simla loko Modovtoo društva™0 Pr‘ka’ nfivn nm/ntnln Hira ZgOClOVinO društva. motiva povozila dva železničarja, ki a odstranjevala s proge kamenje. *..'""""""m...................................................................uh..iiiiiiiM»iiiiilijaiiimiiiniiiiiimi»iiiiiiliii,ii,. DANES SVEČANA OTVORITEV Mednarodni festival mladine v Vzhodnem Berlinu v znamenju želje po miru in boja proti imperializmu VZHODNI BERLIN, 27. - Jutri se bo v Vzhodnem Berlinu začel deseti Festival mladine in študentov, katerega se bodo udeležili mladinski predstavniki iz 135 dežel. V mesto so že včeraj začeli prihajati udeleženci festivala. katerim je berlinsko prebivalstvo pripravilo topel sprejem. Festival, ki združuje napredno mladino z vsega sveta, je brez dvoma na i večja tovrstna mladinska manifestacija. To je festival nove generacije. ki se danes bolj kot kdajkoli prej 7a\e-»q svoje vloge v sodobnem svetu Do 6 avgusta, dokler bo tra ial festival, bo okoli 20.000 udeležencev razpravljalo o vseh pomembnej ših problemih, ki tarejo današnji svet, med katerimi so najpomembnejši o-grožanje miru, imperializem In zati ranje človekovih svoboščin. Mednarodni festival mladine in študentov za Berlin ni novost, že 1951. je bilo glavno mesto NDR gostitelj takrat drugega festivala mladine. Razlika med prvim in jutrišnjim festivalom je velika: medtem ko je prvi festival potekal v polnem obdobju hladne vojne, ko je bila NDR še ze lo izolirana od. ostalega sveta, je za jutrišnji festival značilno popuščanje napetosti v Evropi, o izoliranosti NDR pa skoraj ne moremo več govoriti. Posebnega pomena je mednemško sporazumevanje, zato bo udeležba 800 mladih socialistov in komunistov Iz Zvezne republike Nemčije nekak simbol prizadevanj obeh Nemčij, da bi dokončno uredili svoje odnose. Čeprav je želja večine nemškega prebivalstva, da bi sporazumevanje med Nem-čijama nadaljevalo s takim tempom kot v zadnjih nekaj letih, pa se še najdejo nekateri, ki jim to ni po godu. Tako so se v dneh pred festivalom povečale provokacije neona cističnih organizacij, ki jih podpira reakcionarni založnik Springer. Ta ne more prebaviti dejstva, da se je zbra lo več kot 2000 mladih iz 130 držav prežetih z naprednimi idejami, ki kažejo na to, da so se časi spremenili. Dan pre-> otvoritvijo festivala mla dine v Vzhodnem Berlinu je mesto v prazničnem vzdušju, po ulicah pa se že slišijo pesmi v različnih jezikih. Med 28, julijem in 6. avgustom bodo mladi z vsega sveta izpričali svojo privrženost ideji miru, prijateljstva in miroljubnega sožitja, na podlagi ka terih bi si lahko svet zagotovil mnogo bolj svetlo prihodnost, Gradivo je v glavnem zbral in uredil učitelj in prosvetni delavec Bruno Kralj. Ob načelu uveljavljanja e-notnega slovenskega kulturnega prostora so za to priliko povabili v goste Trboveljčane, s katerimi so imeli že večkrat kulturne izmenjave. Danes bo po odprtju razstave koncert pevskega zbora in vokalnega okteta DPD Svoboda II. iz Trbovelj, jutri z začetkom ob 15. uri pa bo osrednja slovesnost z nastopom domačega mešanega pevskega zbora in domače godbe na pihala ter mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda* iz Sa-leža ter godbe na pihala iz Prid-vora. Po slavnostnem govoru društvenega tajnika Renata Kralja bodo podelili tudi priznanja dolgoletnim in zaslužnim prosvetnim delavcem. Med glavnimi nagrajenci bo tudi sedanji in dolgoletni predsednik domačega prosvetnega in športnega društva Marčeto Kralj. Na koncu naj omenimo še to, da je današnje in jutrijšnje slavje le osrednja manifestacija dolge vrste raznih pobud in prireditev, ki so jih trebenski prosvetarji letos že priredili v okviru proslavljanja 75-letnice obstoja svojega društva in ki jih bodo do konca leta še priredili.