ftt. 62.
V Gorici, v soboto dne 23. maja 1908.
Tečaj XXXVIII.
Iihaja trikrat na teden, in Bioor v torek, Četrtek in soboto ob 4. tri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom pogiljana:
vso leto     ........15 K
¦/,...........10 •
V«..........5   .
Posamično številko stanejo 10 vin.
(iS06A" ima naslednje isradne priloge; Ob novem letu ..Kažipot po Goriškem In GradlSCanskem" in „&alipot po T4nbljani in kranjskih mestih", dalje dva krat v letu »Vozni red iclcinic, .parnikoviu,lppj|tnil».> tvet".
Naročnino sprejema npravniŠtvo v Gosposki "ulic* Stav- 1 l. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek K& naroČila brei dopoalaue naročnine se ne ottramo' Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrsiah č> Uskano 1-krat J» v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka trsta. Večkrat po dogodbi. Večje črko po" prostoru. "~ — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebmo oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
.¦"!#.'¦.       /                 Uredništvo
' ''   ' ^fe*. 8e "T** V ^P03''1 ^ st- 7 7 Gorici ..¦'.' Vt',Z urednikom jo mogoči govoriti vsak dan <s
»Vsa sa narod, svobodo in napredek I«   Dr. K. lavni,
Uredništvo
'       vi. nadsti L — '¦ —°~" - o—"*- «»w wwi od 8. do 12. .dopoluane tor od 2. do 5. /opoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dopolujnie. UpravniSt vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I, nadstr. na levo v tiskarni/' lfarocnino in oglase Je plaoatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvo. Naročnina, reklamaoije in druge re5i, katere na »padajo v delokrog  uredništva,   naj se pošiljajo  le npravntltvo,
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča. in »Primoreoc se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-!e tobakarnah s Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Lebau na tekali Š5u Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici; I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovafiski v Korenski ulici Št. 22; v Tiatuv tohakarni LavrenSifl n» trgu dolla Caserraa.
ToUfon it, «3.
»Gor. Tiskarna« A. Gabržčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Klerikalni nameni z mladino.
Mladino pridobiti, mladino držati v svojih krempljib, na to so se vrgli klerikalci z vso svojo silo, z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, če imajo mlaJino, imajo s tem že prihodnje može in gospodarje, ki bi nastopno mladino že sami po sebi vzgojili po željah in volji klerikalizma.
Farovški Usti se bavijo z mladino dan na dan, klerikalci izdajejo posebne lisie za mladino, vrhn tega lovijo mladino v „izobra-ževaina" društva in mladeuiške zveze. Hočejo pa napraviti tudi vseslovensko uiladeni-Sko zvezo.
Lepo pripovedujejo, kako je potrebno mladini organizacije, kako veljavo ima samopomoč, kako je potrebna izobrazba; vtikajo jih v sokolske kroje, končno p jih hočejo Se „zvezatiM, da niti kreniti ne bodo mogli is: ojnic klerikalizma. ("{»roženi ostanejo, in kamor jih poženejo klerikalni kolovodje, tje pojdejo; kar jim ukažejo storiti, to storijo. Pokorni hlapci. Ob volitvah bodo tekali okoli kakor dresirani psi ter »giUrali z lažjo in obrekovanjem po navodilih iz farovža; če kak učitelj ne bo všeč iarovškemu gospodu, naženejo nad njega kmetsko mla deniče; Če se v kaki višji Soli zgodi kaj, kar ni všeč 1 a r o v š k i m mogočnja-kom, zopet pokličejo kmečke vrste, da jih postavijo v boj za svoje koristi. Dobro orga-nizovano kmetsko četo hočejo imeti, četo, ki jim je vodno na razpolago, za kar hočejo — vojsko klerikalizma. Alpski nemški klerikalci že razpolagajo s tako vojsko. Na tisoče na-hujskanih kmetov imajo pripravljenih, L: čakajo le farovSkega povelja, da uderejo \ ;. most ter naskočijo vseučilišče, ako se prikaže tam od klerikalcev tako sovraženi Wa-hraund. Moč klerikalcev je narasla tako, da hočejo strahovnti že vseučilišča ter pregnati z njih svobodo. S katoliško pobožno kletvijo, z gorjačo in kamenjem stoji tu nemški klerikalni kmet, pripravljen na vse, kur mu uka-
žejo črni generali. Tem mora biti vse po- | korno. Njihova volja se mora vršiti. Kakorhitro zadenejo na ovire, alo, kmetje sem! Nahujska se jih in grdo naiaže, da se dela tu ali tam proti km-tu, nafarba se jih, da gre za Kristusa in sveto vero, in taki ubogi zapeljanci zdivjajo ter so pripravljeni na poboj.
Tako hočejo imeti tudi slovenski nunci. Na Kranjskem in Štajerskem so v tem pogledu že precej dosegli, najmanj na Primorskem. Vrgli so se tudi na Koroško ; kakor poročajo, se ustanovi v Šmihelu na Koroškem koncem tekočega meseca koroška roladeniška zveza.
Pri nas pa tudi delajo na vse kriplje na to, da bi Bzveznli" kar največ mladine s črno vrvjo ter jo upregli v farovški voz, da bi delala in garala, nosila svoj zaslužek v farovž, kateri bi jo v zahvalo za to izkoriščal v posvetne svoje namene. Prav hitijo, kajti prepričani so, da če sedaj ne ujamejo nič iz, mladine, potem jim je odklenkalo. Zato pa postavljajo v vsako selo svoja „ izobraževal na društva", zato hodijo „ predavat", zato vabijo mladiuo v telovadne odseke, zato jih kličejo v farovž, odpirajo kleti ter se jim dobrikajo na vse mogoče načine. Najlepša je ta, da so si privzeli celo sokolski kroj, kateri naj tudi služi fnrovškim svrham. Mahnič je imenoval telovadbo „zve>anjeu, jo je slikal za hudičevo iznajdbo; razni politiku joči nunci so hujskali ljudstvo proti Sokolom — se daj pa so ti črni matadorji ukradli sokolski kroj ter ga natikajo mladini v svoje lastne »vrhe. — Govorijo o izobrazbi, o napredku. Pesek v oči. Klerikalci hočejo dati mladini le majhen košček izobrazbe, pa strogo jednostranske, drugače pa naj se uči pokorščine. Nič svobode, nič prostosti, vedno le v verigah farovža !
Mi pa hočemo svobodno, prosvitljeno mladino, sposobno za delo in napredek, mladino, ki tiče v moderne čase napredka in izobrazbe — ne pa farovških „čukovtt in hlapcev. Zato proč od vsake klerikalne zveze, zato zapodite, zavedni mladeniči, proč od sebe vse tiste, ki bi Vas vabili v farovške mlade-niške zveze, Organizujte pa se v dobrih narodnih društvih ter v gospodarskih. — V ne-
katerih vaseh imajo že vzglede, kakšno mladino hočejo imeti klerikalci. Tisti „kurzovcia so & zadnjih voHmk -kar noreli okoli, lagali, da se je kadilo za njimi, ter begali ljudi. Plačali so jih v farovžu. Vidite, taka ne sme biti mladina!
Klerikalni naskok na našo mladino na Goriškem je velik, pa bo še večji. Ni dvoma, da nekaj mladine uplenijo, toda prepričani smo zajedno, da pretežni del ostane daleč proč od klerikalnih pastij. V ta namen zastavimo vse svoje moči, kajti naša mladina n8 sme postati nikdar slepo orodje klerikalnih sebičnežev; naše mladine ne bodo gonili kakor pnstirji ovce, naše mladine ne bodo izrabljali v svoje nečedne namene, naše mladine ne bodo naganjali proti pravi vedi in napredku, naša mladina ne bo delala za temo in neumnost, v kateri tako bogato ribarijo črni ljudski znpeljivci.
Nameui klerikalcev so razkriti. Naša mladina, bodi na straži!
DOPISI. Iz ajdouskega okraja.
iz Slbrljl pri Ajdovščini. Opozorjen po nekem prijatelju pogledam v farovško korito z dne 14. maja t. L št. 20. ter vidim, kako se je neko človeče zagnalo v mojo osebo; pa,, ubogo, za enkrat L<¦ je prav dobro speklo, če tudi na katoliški podlagi.
Kdo je to otroče, ki zna tako krasno dopisovati, sem takoj spoznal po besedah „ vprašamo se . . . B kajti to je njegov edini začetek vsakega govora. Saj odrezal se je kot mož, ki dosti ne ve, pa Uidi povedati ne zna. Ubogo revče, koga in kaj pa bodeš vprašalo, neumno klerikalce? I Ali misliš, da se meni tresejo hlače, ker si me tako korenito opisal v svojem trobilu ? !
Čakaj nekoliko, povem ti jaz vse kaj druzega, kar ti kmalu vzame sveto sapo. Da sem predsednik „Bral. in pev. društva" v Gabrijah ter obenem voditelj, ali kakor ti praviš „glava" veselice, to tudi priznavam, pa tudi pri tem ostanem. Zlobnež, aH te mogoče
skrbi, ker si je naše društvo opomoglo in tvoje je ostalo le na papirju ? I
Dalje „prašamo se", pravi«, ta modra buča, »aH je bilo to lepo, da je bila veselica ravno na dan prvega sv. obhajila". Ali veš Se kaj neumnejšega, kot si sedaj povedal ? Že v januvarju sem pisal v cenj nSočoB, da bode veselica 3. maja in tedaj ni bilo Se sluha ne duha o prvem sv. obhajilu, pač pa je bila vselej navada, da je bilo prvo sv. obhajilo na Belo nedeljo, samo letos je imel naš gosp. kurat na dan veselice, ker je hotel združiti obe slavnosti. Vprašam, slepo klerikalce, kdo je to zakrivil?! Ali ni umestneje vprašati meni, čemu se je ravno na dan veselice vršilo prvo sv. obhajilo? Kdo je delal na to, da je bilo oboje na en dan in kaj bi se lažje odneslo ali prej imelo?!
Na to odgovori, modra buča.
»Vprašamo se", . . . pravi gaberBki nadzornik, „kdo je bil pametnejši, otroci, ki so šli v naravo ali odrastli veseličarji ?• Kdo pa je otrokom prepovedal, da ne smejo priti k veselici ? Zopet to odgovori, slavni pismouk. Zapomni si, če nisem jaz prepovedal otrokom priti k veselici, prišli bi gotovo vsi, ali vsaj veČina.
V začetku posta so imeli naši "klerikalci ustanovni občni zbor „Slov. kat. izob. društva."
Kakšen je bil ta- dan, oglejmo si ravno sedaj, ker se nam nudi prilika, vse nekoliko natančneje — potem pa sodba.
Ta dan je delil naš g. kurat spovedne listke ter žugal možem, da naj se sedaj vzdržujejo igre, pijače ter petja in razveseljevala. Kaj pa je bilo isti dan popoldne ? Zbrali so se vsi klerikalci po litanijah v brainici in zborovali so. Konec zborovanja vderejo vsi zborovalci na cesto, izobraženost je žejna, vina je treba. Vsta* "jo se pri prvem klerikalcu in tu ni manjkalo vina, pa tudi ne kričanja, preklinjanja, obrek anja, vriskanja in petja. Na to gredo k drugemu klerikalcu, ta jim da tudi pijače. Kmalu na to se prismeblja gosp. kurat vzradoščen nad svojo četo, povabi jih v farovž, kjer tudi ni bilo konca kričanju in petju. Ko je bilo tu dovplj, vleče  se   karavana   naprej  od klerikalca do
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
=== „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
-— Živel koadjutor t zavpije množica, in nekateri glasovi pristavijo celo: Živel m«ršal! A vsi se združijo v klicu: Dol z Mazarinom!
Množica se raztrne ; pot skozi ulico Saini-Honore* je bila najkrajša. Odprli so barikade, in maršal se je umaknil z ostankom svoje čete, pred katero je korakal Friquet s svojimi banditi; nekateri izmed teh so posnemali udarce bobna, drugi zvok trobent.
To je bil videti skoro zmagoslaven pohod; toda za stražniki so se zopet sklenile barikade; maršal si je grizel pesti.
Med tem Časom je bil Mazarin, kakor smo rekli, v svojem kabinetu ter urejal svoje privatne stvari. Poslal je po d' Artagnana, toda sredi te zmešnjave ni pričakoval, da ga vidi, ker d' Artagnan ni bil v službi; toda čez deset minut se je prikazal poročnik na pragu, spremljan od svojega neločljivega prijatelja Porthosa.
— Ah, pridite, pridite, gospod d'Artagnan, vs-klikne kardinal, in bodite dobrodošli, jednako tudi vaš prijatelj. Toda kaj se godi v tem zakletem Parizu?
—   Kaj se godi, Monseigneur? Nič dobrega, odvrne df Artagnan ter dvigne glavo. Mesto se punta, in ko sera Šel ravnokar preko ulice Montorqueil z gospod Vallonom, ki ga vidite tu in ki je vaš udani sluga, so naju hoteli vkljub moji uniformi in morda celo vsled te uniforme prisiliti, da bi vpila: Živel Broussel! In naj vam li povem, Monseigneur, kaj so še hoteli, da bi vpila?
—  Povejte, povejte!
—   »Dol z Mazarinom« ! Da, to je klic, ki se razlega po mestu!
Mazarin se nasmehne, a pri tem silno prebledi.
—  In sta li vpila ? vpraša nato.
—  Pri moji veri* ne! odvrne d' Artagnan, jaz nisem bil pri glasu ; gospod Valion je prehlajen in tudi ni vpil. In tako, Monseigneur....
—   No, in tako ? vpraša Mazarin.
—  Poglejte moj klobuk in moj plaSč.
In d' Artagnan pokaže štiri luknje prevrtane od krogelj v plašču in dve v klobuku. Porthos pa je bil dobil udarec s helebardo, ki mu je razparal obleko na strani, in strel iz pištole mu je odnesel pero s klobuka.
—¦ Diavolo! pravi kardinal zamišljen, opazujoč prijatelja z naivnim občudovanjem; jaz bi bil kričal!
V tem se je začul ropot mnogo bližje.
Mazarin si obriše čelo ter pogleda okrog sebe. Pač bi bil šel rad k oknu, a se ni upal.
—  Poglejte no, kaj se vrši, gospod d' Artagnan pravi temu.
D' Artagnan gre k oknu, brez strahu, po svoji navadi.
—  O, o! vsklikne, kaj pa je to! Maršal La Meil-leraie prihaja brez klobuka, Fontrailles ima roko v obvezi, stražniki ranjeni, konji vsi krvavi... Toda... kaj počenjajo straže! Pomerile so, streljati hočejo!
—  Dalo se jim je povelje, naj streljajo na ljudstvo, Če se to približa kraljevi palači, zakliče Mazarin.
Toda če streljajo, je vse izgubljeno! vsklikne d' Artagnan.
—  Saj imamo ograjo.
—  Ograjo! za pet minut! Ograjo! N askočijo jo, podrejo na tla ter zdrobe na kosce 1... Ne streljajte, mordieu! zavpije d' Artagnan skozi okno, ki ga je odprl.
Vkljub temu svarilu, ki ga vsled velikega hrupa ni bilo mogoče slišati, je počilo nekaj strelov iz pušk, in odgovorilo jim je od one strani strahovito pokanje; slišati je bilo udarce krogelj, ki so prifrčale v zidove kraljeve palače, ena izmed njih je zažvižgala pod d'Artagnanovo roko v neko ogledalo, v katerem se je z dopadanjem ogledoval Porthos.
—  Joj meni! vsklikne kardinal! beneško zrcalo!
—  O, Monseigneur, pravi d' Artagnan ter zapre okno, ne jokajte, ni vredno zaradi tega, zakaj pir-čakovati je, da ne bo Čez eno uro v kraljevi palači niti eno zrcalo več celo, pa naj bo H iz beneškega ali pariškega stekla.
—  Toda kakšno je potemtakem vaše mnenje ? vpraša kardinal, ves trepetajoč.
—  E, morbleu! izročite jim Broussela, ker ga zahtevajo od vas! Kaj pa hočete parlamentarnemu svetniku? Saj nima nobenega pomena.
(Dalje pride.)
klerikalca in povsod bilo je dovolj piti. Ko se je stemnilo, začne po vasi krik in vik ter iSfie ta druhal, kje bi dobila kakega napred-njaka, da bi ga obdelala, če je treba, tudi z rezili. Namesto, da bi se kazal med ljudstvom post, pa postal je pravi pust. Kdo je pripeljal te ljudi tako daleč in v postu, mogoče naprednjaki ? AH je bil klerikalni nastop po občini mogoče lepši neg* naša mirna veselica, katera te tako bode v oči? Odgovori, klerikalce 1?
• Akp imaš Se kaj korajže, pa ven z imenom, brez straha, potem ti tudi povem nekaj o vzgojevalnem sredstvu, katero poznaš toliko kot moj Čevelj.
Dokler mi ne daS na to odgovora s podpisom, imel te bodem za pravcatega bedaka, ker ne znuš branui tega. kar pišeš.
Tako, vidiš, kleriialče, se orje, če hočeš, z
Vekoslavom Benko.
Iz goriške okolice.
Iz ft]Š6llce. — Razmere v Panovcu so cenjenim čitateljem „SoCe« kolikortoliko znane. Tudi v državnem zboru je stavil g. poslanec Štrekelj interpelacijo, na katero pa gospoda v ministerstvu niti odgovorila ni. Nedavno je pisala „SočaB, kakšne krivice se gode okoličanom. In zakaj to ? Samo radi par oseb, ki uganjajo v gozdu svoj lovski šport. Med tem ko so (nekdaj) naši predniki brali listje, suha drva, gobe in jagode brezplačno, se ne oddajajo danes ti predmeti okoličanom niti proti plačilu. Gozdna uprava pa ve prav dobro, da segnije v gozdu mnogo drv in stelje, ne da bi s tem imela kakšno korist. Posebno pa zanima okoliščina, da se ne prodaja stelja in subljad po potokih. Vemo sicer, da se je izrazil gozdar-hail.<vec, da neče imeti s kmeti opravila. Toda nas to nič ne briga. Povemo mu prav odkrito, da je on tu za nas in ne mi zanj.
Kaj namerava gozdni erar s tem, da ne oddaja stelje in drvi po potokih ?
Na Ajševici v Škratniku je studenec, do katerega imajo prebivalci pravico. Da bi gozdni erar vzel uživalcem kakor druge tudi to pravico, pusti gniti steljo in drva, kajti le na ta način je mogoče okužiti vodo, jo napraviti nepitno in zdravju škodljivo. Toda, gospoda, povemo Vam tukaj, da napravimo v b-atkem potrebne korake, da se uravna zadeva na višji pritisk. Prošla leta so vozili iz Panovca vsak dan v tednu drva. Letos je od-ločila gozdna uprava (morda na pritisk Kra-schnerja) samo dva dneva za ta posel. Vprašamo tu, kako more naš voznik-kmet ravno v teh dneh imeti čas za vožnjo. Mislite li, gospodje, da nam prestaja toliko časa kot njim.
Gozdne poti se stražijo tako marljivo, da niti uhod v Port Artnr se ne da s tem primerjati Dva do trije čuvaji, in poleg njih # general-hajlovec skrbno Čuvajo kakor hudič grešno dušo. Naj bode pri tej priliki omenjeno, da je gozdni erar še pred 27 leti z orožniki in svojimi oboroženimi Čuvaji ravno tako silil ljudi k popravljanju poti, kakor jih danes odganja s puškami od njih.
Večkrat imenovanega heilovca je cesto videti pri vratih, M peljejo do vode v Škratniku. Vemo, da je g. heilovec navaden pretepač. Poznamo ga kot takega, M ne pasti ljudi na miru ne na poti ne v krčmi, — toda naj bode prav gotov, da nas ne odvrne od naše stare pravice.
Škandal, da nam pošilja gozdna uprava take ljudi kakor je ta naduti heilovec. Da se tako vede med nami, to je gotovo zahvala za neki „čin", kateri je napravil pred dvemi leti v neki krčmi v Kronbergu, kateri čin sicer je zaslužil in bi moral biti kaznovan, a je vsled dobrote tukajšnjega ljudstva ostal pozabljen. Gospod Eraschner, pazite, kaj delate, drugače zamore tudi nam enkrat kri vski peti. —¦
Apeliram na gozdno upravo, naj bi enkrat zopet uravnala stare razmere in napravila nezadovoljstvu med ljudstvom konec. Upam, da ne bode treba več interpeiirati.
I     Iz tolminskega okraja.
— V nedeljo 10. t. i imeli prvo veselico na Knezi, katero je priredila Čitalnica na Knezi pod vodstvom našega vrlega in neumorno delavnega g. nad-irHelja F. Jelinčiča. Nismo pričakovali takega uspeha od niti loto obstoječega društva.
Petje pod gori omenjenim vodstvom nas je prav presenetilo, posebno ker so vsi pevci novinci. Igra »Ne kliči vraga* je tudi dobro vspela. Le tako naprej!
iz komenskega okraja.
Komen, 21. maja 1908. — Nekdo je »Edinosti" poslal dopis, v kojem naznanja širni domovini veselo vest, da se je v Komnu ustanovil odbor za proslavo cesarjevega jubileja, kojemu se je postavil na čelo naš dekan Valentinčič, ki je sedaj v Lurdu, potem ko ko je odklonil načelovanje notar dr. Kotnik. Da ne bo kdo napačno mislil o Komencih, naj objavim sledeče : Pri dotičnem zborovanju je bilo navzočih 16 oseb, skoro izključno klerikalci. Črnorumeui in nemčurski notar dr. Ignac Kotnik je bil vsled slabe udeležbe jako razjarjen pri tem zborovanju. Ni pa prišlo do nikakih prizorov, tudi debat ni bilo, ker so se mitlodane vsi zavedni Komenci abstinirali. Zakaj, že vedo; saj ne živijo z glavo v mehu in tudi berejo časopise, iz katerih marsikaj posnamejo, da se vedo, kak d ravnati ob takih prilikah. Izvolil se je skoro čisto klerikalen odbor. Komensko starešinstvo pa je že poprej vctiralo za to leto 200 K za občinske reveže in za vsako prihodnje leto 100 K. S tem so Komenci zadostno proslavili jubilej. Ako pa mislijo člani onega odbora Še kaj dalje dati v te ali one namene, jim je na prosto dano. Drugi Komenci pa se bomo držali v resnici gesla „Mal položi dar domu na oltar", ki ga citira dopisnik „ Edinosti" in bomo obrnili svoje podpore oni družbi, ki si je zapisala to geslo na čelo. S tem bomo pomogli svojemu narodu največ, onemu narodu, ki Še danes ne vživa v Avstriji onih pravic, ki mu gredo po človeški in božji postavi. Komenci, pokažimo se kot zavedne Slovence. Nemčurji in njih priveski pa naj nas pri miru  puste* na naši
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za bs želodca trpeče neprefcosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K 2-—
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
RoII-ovg Franc, žganje in sol
za ribanje života. — BoleCine olajšujoče in otrepCnjoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrsto. Orig. steklenica K1-90
Na prodaj po vsen lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarnr. A. BIOIL, c. is tor. d?ona založnik, Dunaj, I.
TacolatibeE 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah:  G. Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Domače vesti.
Daroil a »Oijaško kuhinjo." — Trg. tvrdka
Konjedic in Z; jec v Gorici je izročila za letni prispevek 25 K. Dr. B. VM, zobozdravnik v Gorici, je daroval 10 K. Na račun mesečnine je prišlo 12 K in nekaj zelja. — Nabiralnik pri tvrdki Konjedic in Zajec je dal 11-88 K, torej doslej skupno 27*52 "K. — Nabiralnik pri „zlatem jelenu" je dal tretji znesek 231 K, torej doslej skupno 2108 K.
V pv\ miniti otriMom — n spomin cesir-
JiW 60-WBlBg. »krožnica vsem občinskim upravam dežele.) — Letos se proslavlja 60-leiui;a vladnnja Njegovega Veličanstva cesarja rvjca Jo :pa I. Šestdeset let neumornega <k-K pes več enega v blagor dru-i gim. Malo delavcev je,  k» bi gj privoščili v
svojem življenju tako malo počitka z namenom, da bi toliko več časa posvečali delu, kakor je to delal Njegovo Veličaustvo cesar Fran Josip I. Njemu bo je zahvaliti za ne-Stevilne tnicijative, ki so stremile za tem, da se izboljšajo razmere kmetijstva in obrti, da se vstvari vsem delavcem človeška eksistenca, da se jih zavaruje za slučaj nezgode, bolezni, za starost in onemoglost. Vsakokrat, ko se je v vladarski hiši praznoval slovesen dogodek in se je ljudstvo pripravljalo, da da duška svojemu veselju in ljubezni do vladarja, je Njegovo Veličanstvo cesar, —• ki je v syoji plemenitosti neprestano hotel pomagati potrebnim, — vedno želel, da se nameni deuar, določen za sijajne, vladarju posvečene slav-nosti, za dobrodelne naprave. Neštevilne bolnišnice, hiralnice, sirotišnice in druge slične človekoljubne naprave bo se zgradile v vseh deželah Avstrije v spomin cesarja Franca Josipa I. iu to ob raznih prilikah tekom Njegovega vladanja in na Njegovo izrecno željo. Sedaj, o priliki Svojega 60>letnega vladanja se je Njegovo Veličanstvo cesar odpovedal vsem dragim slovesnostim, ki so Mu jih nameravali prirediti podaniki in je izrazil odločno željo, da bi se naj denar, določen za ta namen, odmenil za to, da se kar največ mogoče izboljša usoda bolnih, zanemarjenih in zapuščenih otrok, s to plemenito inicijativo venca vladar celo vrsto že dovršenih človekoljubnih del, ki bodo spomin na Njegovo slavno vladanje prenašala iz stoletja v stoletje. Deželni odbor je mnenja, da se mora navdušenje vsega prebivalstva naše dežele o priliki 60 letnice vladanja Nj. Vel. cesarja pokazati pri izvršitvi namenov vladarjevih v darežijivosti. -— Njegovo Veličanstvo želi, da se skrbi za bolne zanemarjene in zapuščene otroke. Ali ni najplemeni« tejše delo, ako se vrne abogim bolnim otrokom Zdravje? V naši deželi imamo zavod — prvo gradežko morsko zdravilišče - ki je znan po vsej Avstriji in tudi v inozemstvu radi velikih dobrot, ki so jih deležni otroci, ki gotovo niso oboleli po lastni krivdi. Toda, na stotine je ubogih otrok, ki se radi pomanjkanja sredstev ne morejo zdraviti v morskem zdravilišča.
Da se pomaga ism revežem, naj se združijo zatorej vsi prebivalci naše dežele. Vsakdo naj podeli prispevek po svojih močeh, da se naberejo sredstva, ki so potrebna, da se bode moglo brezplačno sprejemati Čim največje število ubogih otrok v gradežko morsko zdravilišče.
Deželni odbor računa na vneto sodelovanje gospodov občinskih predstojnikov, da se bode uresničila človekoljubna akcija in da hode imela uspehe, ki bodo vredni velikega vladarja, čigar 60-letno vladanje hočemo proslaviti. Gospodom občinskim predstojnikom se najprej priporoča, da razpravljajo predmet v starešinstvenih sejah v s vrha, da se podeli -— po gospodarskih močeh posameznih občin — kaka svota za gradežko morsko zdravilišče.
Zajedno se priporoča gospodom občinskih predstojnikom, da prilepijo razglase na najbolj vidnih mestih ; da povejo vsakomur, da zamorejo vsi prispevati človekoljubni napravi in da se hvaležno sprejme še tako majhen dar, kajti akcija je neprecenljivega pomena, in v veliko zadoščenje bode vladarju, ako vp 'del, da je na Njegovo inicijativo vse tjudstvo države združeno pri človekoljubnem delu, kakor je On želel
Opaža se, da je c. kr. namestniStvo brezpogojno odobrilo to inicijativo in da jo ja proglasilo za modro in srečno izbrano. -¦-Deželni odbor.
Tudi mi odobravamo to lepo misel. Iz tujih dežel se hodi vsnko leto na stotine ctrok zdravit v morje v Gradežu. Vspehi so krasni. Naših bolnih domačih otrok pa je malo deležnih dobrot morja; veČina jih hira doma, umrje prezgodaj, ali pa zaplodi bolezen na- ! prej. — V pomoč bolnim otrokom ~ to je lepa akcija, Naj prinese mnogo dobrega sadu I
(Dalje f prilogi.)                        |
med! med!
Pravi čebelni med,  zajamčeno
pristni — za bolnike na prsih.
1 vrček z vsebino   10  funtov
gld. 2-50.
Razpošilja: Roža RaglfcT, izvozna hiša. Tiuste- Avstrijsko.
28 LET OBSTOJEČA
strokovna  krojačnica prve vrsta za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake vrtte
{o najnovejši modi in ceseje kot pri via-em konfekcijonirjn. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih la avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila,
Blago na meter in gotove oblake prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak-teri kapi pri meni.
Cdina zaloga opraue k uniformam
za gospode c in kr. častnike, uradnike,
veterane, finančne stražnike, orožnike, ob-
čimke redarje, ognjeaasee in ta častito
dunovžčiao.
Dobiva se vse. kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj o Gorici
na Irauniku št. 5.
Ila zah!ewo se pošiljajo uzorcl na dom, radi mere pa pridem osebno.
Predno greste
kupovati kam drugam oblačilno blago, oglejte si naj prvo veliko zalogo navadnega in nnjfinoj&egi« blag«, po čudovito nizkih cenah -   pri
tvrdki:
j Heflžet & Koritnik - Gorica
Poimž. Pni šlufiji S.        Vsgai m. k tolili S, Earol fiasparl, poslovodji.   (it|if Uir. fm.f
Pijanosti ni ueč
Uiorec t«* tvitiatvi li&lfca „C0U" nt poiije fernpUfro.
Mor»> **> tiAti v i,m, v Ti;l«ky. s pivu, v vina aLi v },-.ii!t!s a* U ti piv.-c io iaj>»2ii.
Pr»S*k nG0U" nfliakv* Z-i. v;v, tak«\ da s*i pivcu prUiais ail.>*¦.-/ <<-v«.« alk..h-.lM in m-*:i-. {•:¦*<;> L pr&ŠKk ii(>!iij»» tak.> r-.i.-rc? t« L¦• -.-.. <ia mu L•» .<!::.¦;¦-> .U?i l»nx, *»*.*« \.\ Mi dotiCaiki. n>> d* li „a sa^xs l kaj resnično pr>vtt<yl:hn;w»' slr**-Ijroj*.
. PnMc „C0U" |" ***¦*.L r. t * tinu&Tiv aruJ«n>>, j" ivL& •>L« -:x ;•¦;,. I t «»rr.«t«" in poniŽAT.;«, iU \iUX;-\ <;¦«-» w cok> napravil 5mv.,>, m-jfr,- m t-ak-vj ir'.x it, i:..# ljudi. T;i prnifk jo Ju tr.iirsik.itc^^a m!.»1.':s'-*4 4-t':nil nazaj n.i pravu po! graje tor it» j^KjiiJ i\ ;•.>.-. ;¦<. it iivljonjo mnogim .¦*»bam. — ZavjJ. ki j. **iv> u ?,:i... delni praSek, poslj« tsiHn astro, ki :x'.hy;i.-, tr.-.f, * 1500 zahvalami in en vz-jrve. lA.«pUu:.t *» '- r. •>!'¦,« ••¦. jeziku.
Zajamčeno j,'. d.t j« pra^i pojv/i?-:5i -•¦",;• .{'• -f
cozfl isncucc aattaišJ
Na pisira je d-ati     •.   ,•> 35,   m dvptsn,; •>> r» in «„
čevelj je razpostavljen v vseh 'izložbah omenjene tvrdke n vzbuja pozornost.
se imenuje reklamni čevelj
tvrdke J. MEDVED - Gorica
=== CENA KBOM IO*~„ ===^
Klerikalni obrekovalcl. — Calumniare au-dacter, sempcr aliijuid baeret; obrekuj pogumno, vedno nekaj ostane! To je klerikalcem najbolj priljubljeno orožje! —• Tako delajo zdaj s poslancema Štrekljetn iu Križoičem. Kako falotsko je klerikalno rovaratvo proti Streklju, to smo dokazali nepobitro. —- Spravili so se tudi na poslanca Križala. Klerikalni listi so m v SY#-»esraBtn<N^*ta^^                            T *.' t^'i.",I," dale«, da so besedili o oderuštv« in v\m^t^^*W^*h' **>•»;
obrestih, ko do danes ve vsakdo ur Kanalskem, da je K, k večjemu visoke obresti p 14* če val, m pa prejemal. —- Kako nas je srbelo, da bi napisali pa mi poglavje o ode-ruStvu in meničnih Špekulacijah na Kanalskem. Joj, to bi bila dolga povest, taniativa in poučna! Tam pri „Gorid* bi se prijeli m nos in rekli: „Pra? nam je, ftemu peremo m-moree, ki ostanejo črni, Le porabimo tudi v»o Gabr#Lekovo žajfo tCapra#o!e", katero inio tudi mi hvalili, kako da je itmto*!* Dvomimo, da bi bili Se tako ponosni s& stoje, kanalske stebre!!
S {slastjo so tudi udrihali po KfiJuiču castran oprostilne razsodbe gg. Xege in Milnic«.. Čukom je blebetanje klerikalcev morda res imponovalo! Ali ksy pa je na vsej tej mtVe OproaiUu ranodba je povedali, da sodni pristav /Jegler »i »dobil prepričanja o subjektivni krivdi obtoft«ac*v, marveč je uuatral, da »ta si dovolila le kritiko, ki je dopustna. — H teia pa uiti »dnik Ztgl« ni tekel, da je rej to, kar »ta »kritikofala* obtolenca. Goap. Krilni* vsled le rai*odb* ni dotaknjen na svoji os«*bai &*8ti tbto uU! Sicer pa je trnki tamiba mdi le človelke delo, j* lahko maltei *»«te ali drngatailt tzrokav. Z«'o so pa t« I« dns^e vitje instanc«*. — A ko p* klerikalcem i**. Zieglerjeva razsodba tako gromo topotaj«, tit jo tfofcajo dsAfjovoo, moramo inklkati *»*m »kop: Vth vrt. tfotut f
mm mm i strni   - vtmj #o
akontale ol^in^k** volitve  v Gort<i   Volil je
prvi nutred. k*d$mi m; dr l;r Marani in A, tlailfttig, ki »ta dolil* |*o *J»« fttaov, s*r
hA. IsticK«. ki je dobil 117 glt«>* l,aLk» li» beralnooArudna   »Jratok«  je  postavila   j»I**#
Maranija in l'**tbiig* m k#icfi*fi*!a uv«^* Jo«. Venjiija, proti katerima pa je n*%i*S odpor. Kar »tiral m j« ogla«!)* , (modna strank«4, ki je »prejela kandidat«! Matani* je*» sa lkti«%«?vo, »»vrgla pa Veeutijem 1'ueSa m* je agitacija, i« re* je itvoljen isiiv»a proti VenuUjit \enau |« dobil l8^ gi«*ov ter tako o*uS f ts*«|JtJfii prati  Sti<*i
Kaikol v laiki tlfeml&i stranski *e »jur-itfno komentira.
Brin* trti te IMh »trtftMi' /4.f-njii' *nm* #«r p*v«i»lt, kak*.* je * tem? I?tjw< N,tavHO*t mfomno je* 4m kimk&lm Imhih \tit\iin tako pofermken v tatojmifr Nauvwn CiregorC;*V*ir  f*f*«p»t^r  basu!.;«  §t  U, 3»<>-
In v !„» n.-j5r:rfi   r*J>, b?  ^^utf.-;*.* Itnji drlavtje
/.t3n4j «o b*>  ft.?«.fK«;!tf   ;?tr tihis. na ur.?na
s« ha',-   fr;4?i3   $n   »»krt-,*;;  vrn»t^f*4«3kj pfeve^   taVi   ?,:<f,i *«t;<«,  »fj   ti-*« re *^»re;:!ie
Neki posestnik v Komnu, zaslišan o tej zadevi, je natančno izpovedal, koliko trt je prejel na svoje in tuje ime, povedal je, kje so posajene in dejal: »Tam so! Prodal nisem nobene! Rastejo v kraški zemlji! Ce vam to ni prav, pa jih poruvajte in si jih vzemite!« — Prav je povedal! ¦ZiaH" S  L S. i Štlriljih.
Torej ,zmago" raz-
dnbrdte, U w		."'Ki ;*>:";yir	Tak	,0  \t  l	;žc!s %
trta"?«.	«l?r«f«	:?. «*|W. it J	\Uf	vkJu '	jt, %<*
mor«! A	^e p^	r.v:.^. a',   i"j	v*«)	lak*j t'	u*m
ak«> i*i	b:tc ve	'>  krvne pn	»C«)'	se k.i ^	»«aio
dfc»e^	;*   kn»:	j.> f<! 'it: \t:l	, dft	ikff^e |	pta In
p-«HJr,r	AW	pi je v »J*	|*?v|»a%"4rfta		tSa'4
% nak	k'*j*	%., ""kj  m   ti-	¦%kw	H'*«*.	tedaj
»t*j prt:-	de'  Al	;o ga wvL<N	> aaj	vkrnci	»,   IW|
K"d   «l"i	!^č  pnJne;;t   f;;«J,f		1*	:jf  i'.M f-na	
lUko iterf#*		N.kda* le %'»	Atin	#4rme,:	ij*  Str
y!e>pic	ffBJH?C*	^fiiiiS!."  V}cf	»ia^'	¦•«    K*!	h tta
Kras-a	»ma .41«	wJ*»„ afa^ ?e i!f	i^/« t	-e r.» t	ivt^t!«
t:« ti«l	1 «*  m	ien;i  j,«*5»e^*^	km.	h r,i%	x» ni*
Ce^j f	'*;>*?':! j	n 11:4 «S-'^' •>*	VA.	s! V	f>,>.
h.Cek	p* '>*?«	Kra\   1 n   f>	4?v!.	-a«k   Cs	;tla«e
na F?»i	¦JU " "	Senra.^n.-.i	L,  j^-t	'J.^it,	!««•
1 «¦""	4* n*ji^'	> kk-nM.rr»  -	¦»'.m d	1 si m n	eSws*
1	^Wr;*3t;.i	'.s   ;«•  !f«rH».	tli «	^ J.iS	3   |»
v*C- s«	i  na  {j	ik n»isn       J	13 p	t »;• J n	salc e
in kT	cr škar	S c r,  K«Jc   v	!<•?*?	rw»^"«t:	Im  »3
kake   f	¦azJike.	th,  tpouA-a	;   SC	nam, <	Si m
rt<kji!ti	m   klttil	ka"*.*  p-s**   fn	U>^fCttW   fžki,		vnUh
te prti':	ke*				
In %»i naj ht defaJ g pos^n^- Jr>wp Š t r e k e i 1 r! C)n te mora J stali t ktfona na strali ter breaobiimo braniti      trtam
p rs hod n a Kfa^* Ker tega ni Moril ¦ udri po njem!  /are«, nitko je pade) doit Antonio Gre^rdi7' štondal"
fojajo po farovških listih. Pa je* nekam Čudna ta azmaga*, ko ni bilo nasprotnikov. Na volišče so Sli sami klerikalci in ^zmagali so". Junaki hrabril Občudovauja vredni zmagovalci ! Zmagali so brez sovražnika 1 —- „Prira. list" pa pripoveduje, da so se naši tudi pripravljali na volitve, zlasti za tretji razred. Stdaj niso Se nastopili, pa nastopijo! Tudi v Šebrelje pridemo, dragi klerikalčki! Potem dopisnik „Prim. lista" ne bo vet pel sftr»asnih" pc^mij.
Ob tej priliki opominjamo našo fomiS-ijeuike, naj nam naznanjajo redno, kedaj se vrSe v kaki občini voli i v e. To je neobhodno potrebno.
TllfcfflU ia Petrinje na Hrvaškem svi-rajo že od totrika na vrtu pri Zlatem Jelenu. Svirajo in pojejo wav dobro. Culi smo veliko vrsto lepih narodnih pestuij hrvaSkih, tudi slovenskih.
Svirali bwio na mnogostransko zahte-vanje so dane« večer.       Ure/, vstopnine.
Pf|Mi ttftittt - Stavbeni adjunkt pri liori&kem magistratu P. je bil rudi znane ne-sr^e v ulici Novi anst lani obsojan v Oo-ri'i v zapor, najvišja sodnija na Dunaju pa g* j*' oprostila,
,Čirli- f mktB ktfičiU - ,Pri8mojenecB h>ie; da bi »e .katoliška telovadba tako raz-^iri!^ d* bi bi biti i>>!uvnd<*i, B*ukiu, v vsa-k««»4 kotseku N», fte ni uko dolgo, ko je pa »e«r*u*»0 hujsfaal kia»*tsko ljudstvo prod So-kvtom. Sedaj {a hočejo biti vsi nunci načelniki tHuvaduih odsekov. Telovadba je lopa no kuris-tua ret\ toda na katoliški podlagi je le uu\o politično !Ti»d(«tvo klerikalne stranke. ,t'.'uk }A ne l»om', tnko mora skleniti vsak raL*odou Um. k-inr pa ho^e biti ffirovški ^ u»*. pa tisj .«!« Ir vpi»le v katoliško telo-»adbo, f«* »»aj {H^tvno or-meAi. Drugega klcrtkaS««* ni *r<*den.
9 Mm Dtllftll OriHlMtif trdijo kle-
rjiaki, da je delo libi»rab'ev. Prisinode! N, 1» »'' je !«a m o s t o j n a delavska organizacija u»r r.i uikak privesek nikake politične stranke. H«t *j» pa ka>e, da je tu dobra delavska or-Hsoi?*-*i;a, prilagodeo* razmeram slov. delavcev i« k<<r )e as rod na >kar nieta ne kr-^¦anfV.ij^.-.-iaina iu ne sodalnotiemokraučoa) se ;« u;',f3 ve?fliu v.*k narodnjak. Organizacija %¦% i#, koktir reJpa«»t i-sma^tojna delavska. Kle-rik^I^rto ni \W, k««r ne privoščijo delavcem i"";.re. »>r>,;a:,{j8.jp* in plačila za delo. Taka je
T*\*L.i(4l '
m MttJid n Crtlt la Mrii 1 Gorici predite dne 1 * junija v prusiorih ^Jelena^ v<'l:ko !j»d-'kr> veselico, na kar slavna dru-"%3 v <»k^»5fii /c sedaj opozarjamo fer jih pr»v^mi*, \\z s«,tej»a dne sama ne prirede m »ei.-i
tf UM bodo tudi telovadili na katoli-Skfh i.t:i4"rf»h in dro>?ib. .So že u-ttanoviU od-"*k I'?e&.:a3 ;i.*n je medved, pozdravila jih ;<• k ;.k o« i a. Oftijaiji, paSaretarji - toki I Naraven raztitek   Hvaljena tema S
Slfteft tWtU. V vsaki »Gorici* in tPjAm«';e«;a!'1 tiCi klerikalni gimnazijski ^::ple«! Capuder. S Kremžarjem hodita okoli ^arhat S^udsKo. - S Capudrom imamo §e v<"fk «h«»an jjicdč njegovih nesramnih 3pu.!j*kih govorov v Dol. Otlici proti u/ntMmu kmdskemu poslancu Šlrcklju. — Se r-i pttaAAitno. Capuder stori najboljše, da ^e kii pohere iz dežele.
X»*tijj! Kdo h n« želi hladila v vro-,'rtti pM>tv».ti ?asu .J A v (»orici je dobiti, to t;; ;**•/**>' I»>»mo par koj>elji v ulici za boleha r Itttiiu, t^la kdor Šteli imeti tekočo, s&irt.sj »reJy vodo, se nei more ozirati na :*;*• Zato »tavjoi vjfrai«nje. ali ni jwdjetnega mtlM * 'iorri, ki bi ob bi&lri SoM dal pri-r#aiii pria^rm prostor za kopališke, kar bi *,a!o mašo sveto, a bi se dobro   obrestovalo.
Sm^i m kiticam *wlnci f. JkJf* Šlnilji.
Par kraikih farjev in nemSkutarski ndtar K'.toik v Komnu je začelo veliko gonjo proti de* po«.!aocn g. Josipu Štrekljn. Kako je z /t-odho o trtah, *mo te pivedali čisto jasno, fiSTji ic tfitar sami dobro vedo, da poslanec šuvkelj ni storil nič hudega, ali ker ne morejo preboleti tega, da je izvoljen za poslanca, to oprizcriil podlo gonjo proti   njemu, da bi
tako delali sitnosti pri verifikaciji v deželnem : zboru. nNa drugem kraju", so rekli, da bo moral govoriti; ta »drugi kraj" je deželni zbor. N6, Štreklju se ni treba nič bati tega »drugega kraja". Klerikalci so slepi, zato derejo le naprej; pa si nakopljejo novo blamažo. O tem ni dvoma. — S Kotnikom se še pomenimo.
V Čenflnjanu ob meji.j>..bj]o te dni okoli 30 Štabnih častnikov na instrukcijskem potovanju.
.Čuki". — Pravijo, da se Čutijo razža* ljene, če se jim reče „čukitt. Ta je lepa I Ljudstvo jih je hitro krstilo za „čukeB, kakor so se pojavili. Čuk je bil v starih časih sicer predstavitelj modrosti, ali tekom stoletij je uboga žival priSla ob ves kredit. Čim bolj se je razvijal klerikalizem, ki se boji luči, tim bolj se je začelo smatrati ubogega čuka za predstavitelja teme. Sokol se dviga svobodno po zraku pod krepečimi solnčnimi žarki, čuk pa se plaši svetlobe. Čisto primerno namenom katoliških telovadnih odsekov je označilo ljudstvo ; katoliške" telovadce za čuke. Kaj hočejo sedaj biti razžaljeni radi tega? Smešno. BČuke ni psovka, ampak prav primeren oznak klerikalnih telovadcev nasproti Sokolom. Počasi se že navadijo na to ime. Saj so se spočetka čudovito branili biti »klerikalci8. Tudi to so smatrali za psovko. No, sedaj sicer tudi nočejo biti klerikalci, pa le navidezno, drugače so se že sprijaznili s tem oznakom. Tudi s „čukomu se bodo morali spoprijateljiti! Ne kaže drugače.
Izjrsfi SOfRlja. — Na 2 dni zapora je bila obsojena 32-letna Elizabeta Vekjet iz Koprive v Furlaniji, ker ni poskrbela za zadostno varstvo svojej 2'/» leta stari hčerki Santi, ko je Šla iz hiše. Otrok je stopil k ognjišču, in dogodila se je stara nesreča: opekla se je deklica in na opeklinah umrla. Kako mnogo otrok umrje na ta način v naši deželi!
Vsjlika Služba je težka. Zato pa je taka nezadovoljnost med vojaki, zato jih tudi to-Ifko pobegne. 22 letni Ivan Cotič z Vrha pri Opatjemselu služi pri topničarjib v Gorici. Pred par dnevi je ušel ter se potikal okoli. Včeraj zjutraj pa so ga dobili v neki gostilni za gradom v Gori *
BiCltttlj je ukr^el neznan tat inženirju Mahniču, ko ga je pustil na dvorišču neke i hiše v ulici Soškega mosta.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kfirner. V 1 »'' iveh lekarnah bo ponočna služba od 24. do lil. t. m.
rVlIlZlO greste na delo ali pa na rendez-v«08, ako nimate dobroidoče ure. Mnogo skrbi bi si prihranili, ako bi vedeli natančno, koliko je ura. Priti do dobre ure je pa jako enostavno. Zadostuje, da pišete dopisnico na tvrdko Oesterreichischo Exportgesellschaft, \Vien Westbahnhof in si tamkaj naročite krasno žepno uro, tekočo na kamnih. (Glej oglas^. Za vsako uro dajemo 3-letno pismeno jamstvo.
V Knplnske toplice došli gostje: Gg. G. L. Everts, bankir iz Hilversuna na Ho-landskem z družino; D. v. Lapp, sopodjetnik pri gradbi predora na progi Velenje-Celje in posestnik rudnikov iz Gradca, je došel sem % družino. Dalje so došli: Vladni svetnik in sanitetni šef dr. Gera Kobler iz Sarajeva s soprogo; I*. Schoch, arhitekt iz Dornbirn-a na Predarlskem; dalje Ferd. Ludvig, bivši državnozborski poslanec in veletržec iz Grade. s soprogo; g. dr. Karel Lakner iz Gr-dca Ipecijalist za vratne in uSesne bolezni.
Kipjie i»ial!» družbe si. Cirili ia Metoda — To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „kato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se ftkodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti Škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajme se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Naznanite nam imena onih, ki bi se drznili prodajati klerikalne protislovenske vžigalice!
Valas. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
POSflben Vlak nameravajo prirediti Trza-čani za dan 8. junija t. 1. k Narodni dirki na Velodromu.
Opozarja S8 vse dirkače in pešce, kateri bodo tekmovali na I. narodni dirki 8 junija 1908., da je dirkališče za training na razpolago od 6, do 8. ure zvečer; tam se tudi dobi vse potrebna pojasnila. — Kdor se še n' prtfavil, naj to čim prej stori, ker čas je le še do 2. junija.
PBEDSEDNIŠTVO »ZVEZE NaJODNIH DBUŠTEV" naznanja svojim društvom in dragim svojim dopisovalcem, da naj blago-vole pošiljati pisma namenjena »Zvezi narodnih društev" od sedaj naprej na naslov: „dr. Dinko Pnc, predsednik ..Zveze narodnih drnStev", ker so se že večkrat dogodili slučaji, da so prišla taka pisma vNEPBAVE roke.
Bralno pevsko društvo »Skala* iz Hmsev-
lja priredi s sodelovanjem bral. pevskega društva »Jez1* iz Višnje vika veliko narodno veselico na Križa d i v zapadnih Brdih dne 28. junija t. 1.' — Veselice se udeležita telovadili društvi »Sokol" iz Gorice in Prva čine ter kolesarsko društvo »Gorica" iz Gorice. — Podrobnosti k tej narodni veselici bodo sledile.
»Zveza narodnih društev" prosi vsa ona društva, ki so dobila okrožnice glede kolesarske dirke in narodne veselice, naj blagovolijo hitro rešiti omenjeno okrožnico.
»Zveza narodnih društev" naznanja svojim
društvom, da založi »Goriška tiskarna A. Ga-bršček" društvene knjige in sicer: »Imenik članov in izkaz plačane članarine", »Blagajnikovo knjigo" in »Inventar društvenega imetja". Vse te knjige so že v tisku in bodo drugi teden gotove. Cene se pravočasno naznanijo. Kdor želi te knjige, naj se obrne na »Gor. tiskarna A. Gabršček".
Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva!
Zveza narodnih društev.
Predavanji v Podmeicu, — Jutri, se vrši predavanje v Podmelcu ob 4. uri pop. Predaval bo g. dr. Ernest Dereani: »O nalezljivih boleznih".
se ozdravi na najpriprostejši način, ako se pije redno Bogaški ..Templjev vrelec". Pri že zastarel; in kronični bolezni tec Vrste, se
priporoča ,.Styria Vrelec" (močnejši).
Zaloga pri g. A. Jeretiču in A. Seppenhoferju
v Gorici.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Kmetijska zadruga v Ročlnju vabi svoje člane
na letni občni zbor, ki se bode vršil v šoli v nedeljo dne 31. t. m. od 2'/2 ure dalje. Spored: tajnikovo poročilo, 2. blagajnikovo poročilo, 3. razni predlogi, 4. volitev načeistva in nadzorstva.                             Načelstvo.
Na podkOVSkl ŠOlI v Ljubljani se bodo skušnje vršile dne 25. in 26. junija t. L, in sicer 25. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 26. junija pa za učence podkovske šole- iz podkovstva ter ogledovanja klavne živine in mesa.
Pri skušnji je treba a) odgovarjati na splošna vprašanja, po katerih načelih je podkovati konje in goved, ter na to, kako je podkovati zdrava, napačna in bolna kopita; vedeti je tudi treba, kakšno je podkovauje pozimi; b) prekovati ali nanovo podkovati eno aH več kopit, oziroma enih ali več parkljev; c) napraviti podkev za »navadno, napačno in bolno kopito.            *               -               •
Kovači, ki hočejo tudi to skušnjo, naj vlože prošnje pri podpisanem vodstvu do 10. junija. Priložiti ji je l)učno spričevalo v dokaz, da se je prosilec izučil podkovstva pri kakem kovaškem mojstru, 2}' potrdilo, da .je bil prošnik najmanj 3 leta pri kakem kovaškem mojstru kovaški pomočnik. Oni, ki delajo izpit z nezadostnim uspehom, ga morejo ponoviti samo enkrat, in sicer najhitreje čez eno leto. Kdor pa prvič ali drugič pri skušnji pade, lehko vstopi v podkovsko šolo, da si more pridobiti za kovača potrebno znanje. —• Vodstvo podkovske šole c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Pomoč Vinogriljnlkom! - Državna zbornica je sprejela vse predloge in resolucije, zadevajoče podporo vinogradnikom. Posl. dr. Ploj je v svojem govoru zahteval, da se upoštevajo pri podporni akciji tudi Istra, Dalmacija, Goriško, Južno Tirolsko in Štajersko. Poljedelski minister Ebenhoch je obljubil, da bo storil, da se viuoreja zopet znatno dvigne in |j sicer vsaj na nekdanjo višino, — Dr. Ploj je
Prlliia ..Siti" ».82. zim H. naja 1908.
tudi ostrd kritikovarpostopanje vladnih or-nov pri razdeljevanju trtja iz deželnih trtnic.
Uravnava posredovanja služb In dela v Inozemstvu. — Državni zakonik je priobčil dve na-redbi, ki ju je izdalo ministerstvo za trgovino v sporazumljenju z ministri za notranje stvari in pravosodje. Prva naredba se tiče posredovanja služeb in dela v inozemstvu, ki ni bilo doslej urejeno po pozitivnih normah. Druga se tiče posredovanja dojilk. Glasom prve naredbe bo odslej posredovanje dela in služeb v inozemstvu vezano na koncesijo, ki jo bo možno doseči in izvrševati, ako bo zadoščeno posebniin, v naredbi navedenim predpisom. S tem se ima ustvariti izdaten odpo-moček proti pojavljajočitn se zlorabam, izlasti pa proti trgovini z dekleti. Naredba o posredovanju dojilk pa bo lastnike koncesijonira-nih obrti za posredovanje služb in dela silila v izpolnjevanje posebnih higijeničnih predpisov, toliko ob zabeleževanju oseb, ki iščejo službo kakor dojilke; kolikor tudi ob posredovanju med temi osebami in. dotičnimi strankami.
Vseslovenski trgovinski kongres v Pragi. —
Deželna zveza Čeških greioijalnih načelnikov je sklicala na 7. in 8. junija t. 1. kongres slovanskih trgovcev iz vseh slovanskih dežel.
Politični pregled.
PestaflSka ZllOnilC* — Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede uprave v Galiciji. Grol Dzieduszvcki (generalni govornik contra) je rekel, da so ruske revolucije na «ni, vspehi Malornsov vsled splošna in enake volilne pravice na drugi strani zmešali razsodnost maloruskih fanatikov. Ko so pri zadnjih deželnozborskih volitvah Malorusi slabo vspeli, je padel grof Potočki, ki je bil nasproti Malorusom blagohoten, kakor žrtev fanatika. Mesto, da bi prišlo do reakcije, se proslavlja morilca kakor junaka in njegov čin se označa kakor začetek akcije. Govornik se je proseč obrnil proti Maloru-som, naj se ločijo od te družbe, da se obvaruje dežela krvave anarhije. Posl. Daszvnski (glavni govornik pro) je izjavil, da socijalni demokrati najodločneje obsojajo umor. Nikdar ne pozabijo grofu Potockemu, da je zastavil svoj upliv splošni volilni pravici v prilog. Apelira pa na politično modrost in razsodnost zbornice, da posluša pritožbe maloruskega naroda, ki so se skozi 13 let zastonj pritoževali Prvi korak za rešitev narodnega pro-" blema v Galiciji je pravična deželnozborska volilna reforma, da zadobijo Malorusi trdno politično posest. Sedanji razredni sistem ga-liške uprave mora prenehati. Brez političnih pravic, brez politične samouprave toliko za Poljake kolikor za Maloruse ni možno, da se zboljšajo razmere v Galiciji. (Pohvala). Nato je bila nujnost s 158 proti 114 glasom odklonjena. Zbornica je zatem pričela debato o maloruskih nujnih predlogih glede volilnih zlorab pri  zadnjih deželnozborskih volitvah.
GasfattM ziišajo plače. — Doseglo se je med obema vladama sporazumljenje glede zvišanja plač častnikom. Plače se zvišajo s 1. julijem t L   .
Ollf aelja- — Jezikovno vprašanje v Dalmaciji namerava vlada urediti še tekom letošnjega leta. Hrvaški jezik se uveds v vse urade kot notranji uradni jezik, le višje oblasti naj tudi še zanaprej z osrednjimi uradi na Dunaju dopisujejo nemški.
Basil rekrttei Usflegeit je določen letos na 456.535 mož.
Razne vesti.
81000 fflsUfc itrtl se je poklonilo v četrtek v Sehdnbrunnn cesarju. Vreme je bilo lepe. Sprevod je gledal cesar s člani cesarske rodbine z verande. Pozdravljal je otroke z roko. Slabo je prišlo pri sprevodu 1100 otrokom.
Morilec grafi retfCkffi, Razprava proti Si-kemu je razpisana na 16. junija in bo trajala 2 dni. — Proti njegovi materi je državni pravdnik ustavil preiskavo in postopanje, in ona je iz preiskovalnega zapora izpuščena.
iHtfll Iz kafsflžka mm. — Iz Brna poročajo, da je 60 tehnikov prijavilo svoj izstop iz katoliške cerk7e.
Ponarejen! Rakove! so lir krožijo v sosedni
Italiji okoli,-Vidma: Torej pozor na lire!
Velikanska barka v Trstu, katero v teh dneh vse občuduje, je „Marta Waschingtona. Dolga je 140 m, široka 17 m, ima 8145, odnosno 14.000 to*)., na uro preteče 17 milj, to j©32
km. Barka je last »Avstro-Amerikane*. Danes se je vozilo z barko po morju mnogo povabljencev. Barka odpljuje v Newjork. Prostora je na njej za 2000 potnikov v tretjem razredu, za 130 v drugem in 70 v prvem.
Škofa Flanpa Itfvligall. - V Ubinju so škofa Flappa, ko je prišel tje na kanonično vizitacijo, i/žvižgali. Žvižgali in kričali so, pa ne morda Slovani, ampak — Lahi. Malce čudno je moralo biti Flappu pri srcu, njemu, velikemu Lahu, ki je toliko storil za Lahe proti Slovanom!
Kaj jI vse nOlOČI 120- StolelJU ? — Na učiteljskem shodu v Šterziugu na Tirolskem so konstatovali, da je 18% učiteljev na Tirolskem zaposlenih kot grobarji 13% učiteljev zamuja radi cerkovniške službe nad Vi* učnega Časa, 9% učiteljev ima dolžnost pometati pot iz farovža v cerkev in pozimi odstraniti sneg. Cerkovniki so vsi učitelji za do-klado 180 E na leto. Na Tirolskem je 312 pomožnih jčiteljev brez izpitov — nekdanji drvarji in stražmojstri.
Loterija »SMnrfcr. — Graški listi poročajo, da vrže ta loterija 70.000 čistega dobička. Seveda se uporabi že glasom namena loterije ves ta denar ob naših mejah. Kdaj dobimo Slovenci »Sudmarko0 ?
Jezikovni Skaaslall s» nadaljujejo. — Pod tem
naslovom piše celovški „Mir" : „Dne 14. t. m. se je odvetniku dr. Brejcu od deželnega kot trgovskega sodišča v Celovcu vrnila slovenska tožba, ki jo je imenom slovenskega trgovca vložil zoper laškega, v Beljaku stanujočega lesnega trgovca. No, Beljak spada v jezikovno mešan sodni okraj, česar tudi Nemci ne taje; vkljub temu je bUa tožba zavrnjena, češ, da je uvedba ustne sporne razprave v tej vlogi neumestna (untuulih), ker od imenovanih stro-kovnjaških sodnikov-lajikov ni nobeden slovenskega jezika zmožen". — Sedaj je torej jasno: merodajna je le edino jezikovna zmož-nost sodnikova, ne drž. temeljni zakon, ne jezikovne naredbe, ne zdrava pamet. Podpisan je na tem famoznem sklepu nadsvetnik Schwentner. Seveda, Slovenec mora vedno np čelu marširati — proti Slovencem bratom! To je že stari slovenski greh. Proti sklepu se vlože vse mogoče in dopustne pritožbe, če postave in naredbe niso i., >ij „humbuga, slepilo za lahkoverne Slovane, tedaj je gotovo, da nadsodičče te Schwentnerjeve najnovejše iznajdbe ne bo patentiralo."
Kongres „0sredne zveze slovanskih časnikarjev.
— Z jzirom na odložitev slavnostnega odkritja pj.tnunika Primožu Trubarju v Ljubljani na mesec september se je moral tudi kongres „Osredne zveze slovanskih časnikarjev" odgoditi na mesec september. Rok k zopetni prijavi glede udeležbe na kongresu se bo kasneje naznanil.
Pns posledice velike vročine. Pretirane vojaške
Kje. — Brigadir Herman Kolardt v Solnogradu je alarmiral 20. t. m. 51. pešpolk in artile-rijo. Vročina ta dan je bila velika tudi v Solnogradu in okolici. Čete so marširale ter napravile pot 50 km. Med pešci je bilo poleg aktivnih vojakov tudi 750 reservistov« Popoludne ob 3. so začele glavne vaje, ki so trajale do 8. zvečer. Potem so se vrnili v vojašnice. Vojaki so bili strašno izmučeni. Obolelo je 300 rešervistov in 200 aktivnih vojakov; solnčarica je zadela 6 vojakov. Častniki so baje le pod pretnjo stroge kazni nadaljevali marš. Odmev trpinčenja vojakov se bo čul v parlamentu. Eden vojak je umri.
Velik požar je razsajal v Čikagu. Zgorela je ogromna skupina hiš. Pogreša se 80 oseb,
Na OtOkU LopUdtt pri Dubrovniku je bil nastal velik požar v gozdu, ki je napravil mnogo škode. Gasili so pridno vojaki.
18.782 samoumoror je bilo preteklo leto v Združenih drŽavah v Ameriki, torej skoro 30 vsak dan.
Kojižetfoosr.
SakUI!tal&, indijska gledališčna igra, Prevedel dr. Karel Glaser. V Mariboru, tiskarna sv. Cirila. 1908. Založil pisatelj. Cena 1 K 20 v. Dramatika je vrhunec pesništva, ker se v njem najlepše zrcali človeško življenje. Ko ae je med omikanci začelo širiti znanje o duševnem bivstvu orijentalskih narodov, so se tudi omikani krogi in učenjaki v prvi vrsti zani-l mali za dramatske proizvode vstočnih narodov, med katerimi zavzemajo najodličnejše j, mesto Indi. Angležem je take igre priredil I H. H. W i 1 s o n z naslovom: Select Speci-j- mens of the Tbeater of the Hindus. 2 vols London, 3. izdaja, 1871.: Francozom S y 1-v a i n L 6 v i le Thčatre Indien, Pariš, J 890.; Nemcem pa L. Fritze, ki je bil vadniški učitelj v Drossenu na Braniborskem in s katerim se je bil dr Glaser osebno seznanil 1. 1881. na petem shodu orijentalistov v Be-rolinu. Prevod „Sakuntaleu se dobi pri d r. Glaserju v Hočah (Štajersko) za 1 K 20 v; s poštnino 10 v več.
Poslano*)
ii se nič ne vmešavam v stranke In še celo v Št. Andrežu sedaj ne stanujem. Zato sera prisiljen branit! se proti dopisu v »SoCl* z dne 16. t. m., ki pravi, da v Žt. Andrežu napravljajo novo društvo in da je namenjeno izvoliti znanega Blažona, ki zna tudi zaprta vrata v največji temi odpreti. Ker sem jaz poznan z imenom Blažou, izjavljam, da nisem oni Blažon, ki odpira vrata v največji temi. Zato prosim dopisnika, naj imenuje onerja Blažona s pravim imenom.
Karol Nanut-Blažon.
*) Za vsebino pod tem nasldvoin je odgovorno uredništvo lo toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Destilacija žganja
v zvezi z izdolevanjem krepilnih pijač brez alkohola je z velikim uspehom takoj mogoča. Garancija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vse potrebno pripravi na licu mesta brezplačno izvežban strokovnjak. Dajejo se informacije glede hitre prodaje. Ponudniki naj se obrnejo na naslov: pr?a to?arnjška tvrdka (Erste Fabriksfirma) 68382 na I. Dukse nasledniki. Dunaj i./l NVollzeile 9.
Županstvo v Ajdovščini
razpisuje službo občinskega tajnika 2 lelna plačo 800 kron.
Opozarja se, da je v Ajdovščini oddati tudi tajništvo hranilnice in posojilnice ter okrajne bolniške blagajne 1 letno remuneracijo približnih 1400 K. Za ta dva zadnja posla se zahteva primerna varščina. Zanesljiva in zmožna oseba opravljala bi lahko vse tri službe, kar bi jej neslo prislužita približno 2200 K na leto.
Kolekovane prošnje z dokazili dosedanjega službovanja naj se dopošljejo na županstvo v Ajdovščini do   i. junija t. I.
Županstvo v Ajdovščini.
Proda se ali odda v najem nov dvorec
(bivše stanovanje pesnika Gregorčiča)
nahajajoč se na prijaznem gričku na Gradišču v Vipavski dolini pri Gorici. Isti je obdan z 50.000 xvP zemljišča, koje sestoji iz vinogradov, sadnih vrtov in gozda. Dvorec ima 14 prostorov, konjarnico, kolnieo (lopo) skedenj, vrt, verando, vodo studenčnico in iz vodnjaka. Sploh vse potrebno, kar spada k dobro urejenemu dvorcu. Solnčnata lega, nič prahu,  krasen  razgled  po  celej okolici,
jako pripravno za zdravilišče. W minut oddaljeno od postaje Prvačiua. natančneje se izue pri gosp. Francu Miklužu, Gradišče p. Renče.
RenatO  Cappellani   Gorica - za vojašnico št 15.
Največja zaloga 'kiiliiiijskcga^iii^iišnega^rodju. Yelita Mer itajboljSili štedilnikov. Imti se za iilra tfetivuje
Samouarji na špirit ali petrolej, Koučegi, ščetke, metle in košarice za potovanje. Čeulji za dom in kopanje. - nerazdrobljiue punčke.
Ropalne banje. — Banje za polžiuotne (fk kopelji. - Zaloga najboljših ledenic. Kompletne oprave za gostilne in restavracije.
Za birmo!
31etno
(tistneiio jamstvo
Jako moderna Remont Gloria
srednja Hm^W^M,MQWQde.
Prej   ""' ' '"
la krasna ura ima skrbno regulirano kolesje n« kamen  *
krasno gravirano okrove na pero.  Ista stane K 8-"     «„
kundnlkom K 9- . ~ R«poSHja se po povzetju
0E8TERR. UHREN - EXP0RT - GE8ELLSCHAFT
Dunaj - Westbahnhot 14
F       TI80ČEB& PBIZNAM.Tfl f
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejče milo za kožo.
Žene!
Ako trpite na širjenja krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.Gospa B. iz W. pile: ILpa brcala! Vaše sredstvo je učinkovalo žo 5. dan".
Gospa L. v M. ptSe: nPriporoCala bom vsakomu VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*.
, Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo Le po 3-dnevni ?abi brez bolečin učinkovalo*.
Proti poSiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: »Hotenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor saj se priloži znamko.
jZarfoiittegaran-
Vabilo k udeležbi
•       dobitnih. San<s =====
pri denarni loteriji, r.lajar.   arantlra država Hamburg It aH. kateri Je
9 milijonoo **|.4?6 marfc dobilkou.
I M ¦i«»«li  **» dobitki te prekorlstne denarno loterije --- Tr\: Največji dobitek je v srečnem slučaju dO Mark.
Skrbite za bodočnost!
Najugodnejše zavaruje „Pr*va Češka splošna delniška družba za zavarovanje na Življenje V Pragi*'; edina slovanska delniška družba te stroke.
Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tarifi za razna praktična življenska zavarovanja.
V  ustanovnem letu 1000. je bilo podanih ponudb na zavarovani znesek K 122.000 v letu 1907. pa Z8 K i 0,413800, kar najbolj dokazuje o razvoju zavoda in zaupanju   katerega uživa,
Ponudbe sprejema in daje vsa tozadevna pojasnila
zastopnik za Goriško JOS. ROVAN komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici. Stolni trg št. 9.
V   izpopolnitev organizacije sprejme se v vseh večjih krajih (Ionski« delavne solrudmke kot krajevne zastopnike pod ugodnimi pogoji. Doiične ponudbe naslovili je na zastopnika za Goriško.
premija h 300.000 Mk.
» 200.00D   »
,•        »   «0.000   »
;*     » bo.ooo    »
» 45.000   .
'*        *  40.000    »
» 35.000    »
30.000    »
100.000    » 60,000 50.000
1      » 1 dobitek
1 dobitek a 40.000 Mk \     *      »30.000   »'
103 163 539 69» 181
» 15.000 »10.000 »   5.000
•   3.000
*   2.000 » 1.000 »     800
200
, — - . 200 i V celem obsega loterija, katere je 7 razredov raz vrsten a 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mtn približno polovicr. vseh srečk 2 gotovostjo radetl.
Največji dobitek T. razreda znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter so zviša v 9. razredu na 55.000 Mark, v 8. razreda na 60.000 M., v 4, no I 65.000 M., v fl. mi 70.000 M., v 6. na 80.000 M. j in v 7. na 600.000 M.                                            '
NrefkftiijV je postavno določeno. Cene srečkam I. rozroda so sledečo: cela ortg. srečka M. 6'— aH K 7— pol      „        „    „   3'     „   „ 3*50 četrt   „       „    „   i50   „   „ 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilu dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam 'na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vaak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-1 Senom srečkanju uradno listino, no da bi jo moral žc-!e zahtevati.
Izplačevanje in dopošUjanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v evrho naročil predste-ječega srečkanja takoj, ali p« vsaj do
4. junija.
zaupno na naslov:
Samuel Heekscher senr.
BankgcscMft v HAMBURGU.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
«e vdobi po zmernih cenah
w delavnici fn trgovini z gotovimi eblekami
= Anton Krušie, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekansee JosIpa Ve,m stey 83 *» v podrnfai delavnici. «, trfaikl CMU t
h"t»l m (t klubu g. Cmigaja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je dožla rao-nokar velika množina raznoorslnega blaga b auslrljsklh in angležkih (ooaren najrazličnejših kakouosli
m vsaki stan.
Prilika!            Prilika!
Naročite za poskufinjo in prepričali se boste o izvanredno nizkih cenah vseh pred metov, katero razpošilja razpošlijalna tvrdka m kolesarsko industrijo, Dnnaj I. Štaben-ring 6. Kričeče reklame naj Vt\s ne motijo, ampak poskusite: Prima — zračne cevi, is j enega kosa ti.rso, z garancijo fl. 1-75, ru-
I' deče   fl. 2.  — Pla|či za kolesa iz prima — hlaga — nikak izmeček fl. 250 in više ¦ Svetilke-acetilen, (izvrstno funkcijoniraaje) za fl. 1-30. Noro kolesa na verigo y," deljene,
I 40 do 56 zob 40 kr. do fl. 1'50. Trakovi za ' popravo plaščev 15 kr. Krmilo (guvernal) i pol zakrivljeno 23 mm, 24 & 25 mm debelo
1 ti. 1, Hlačne pripajače po 2 kraje, trobila
po 95 kraje, in više; zvonci od 65 kraje, više; nova kolesa s 3-letno garancijo fl. 50 ter vse potrebščine po čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: emajliranje, poniklovanje itd. se izvršujejo v lastni delalnici dobro, točno ter po nizki ceni.
Zahtevajte cenik tvrdke: Imposthaus f. Fahrzenge-Industrie, Dunaj  I. Stubenring 6.
PAROBRODNA DRUŽBA
Seuerno-nemški hlogd-Bremen
(NORODEUTSCHER LLOYD BREMEN)
Redne parobrodne «rte  iz Bremena  v  Kovi-York,   Baltlmore
Galveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije'
Avstralije Ud,                                            '*
ParobrodJ Nemškega severnega Lloyda:
i?8 velikanskih brzih pamikov, z dvema ' vijakoma za transoceanske vožnjo, od katerih 30 s 15.(X 0 ton.
11   velikih  parobrodov  za  prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.
ANTON ČERNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno
-----gonilno silo-----*
GORICA, Tržaška ulica št. 18. Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,
razna stavbarska dela,......
razna cerkvena dela,........
oprave za prodajalne i. t. d......
Po zmernih cenah!  "^H Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strngarska in rezljarska dela.
edino pristni ThFeRRY-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 aH 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna, za na potovanje za K 5—. THIEBBY-JEVO centifolijino mazilo.Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3-60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo  se rabi proti
slabosti«; v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:  A. Thierrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri BogaŠki-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11   veliki!
delu. J 56 mi
lil  najmodernejih  parnikov Janjših parobrodov.
Vsega skopaj 434 parnikov. od katerih 130 poStnih brzih, opremljenih a modernim komfortom.
Brzoparniki preplovejo ocean v 5-6 dneh, 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih
=-=- Cene smerne. Dobra hrana na pamiku, ==
Informacije in pojasnila daje
FCTTTH/TD17       Blawi zastopnik v Trstu • kjlUlTllTJu   Piazza  Giuseppina  1.
Telefon št. 206B.
„Eternit"
(Patent Hatschek.)
NajboljSi krov sedanjosti, cen, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti in ognju I
Bdii>a zastopnica za ©oi«lšl<o:
nardini & LDolf
v Gorici via Vetturini štv, 11.
Cenj. dame in_ gospodje --pozor!
Imate e šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.              >b           .
Po dolgoletnih skuširjah sva se prepričala da ostane »Original* le najboljši.
Original-lctoria stroji Pr.&l1
uporabi brezšumno.
Originai-Vicloria stroji V
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Vietdria stroji 55*$
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Orislnal-Victoria stroji JSrtS:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-victom stroje. Edina zaloga »Original-Ttctoria* trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Fnch<, orodja, monterje in vseh lovskih priprav pri tvrdU......................
KERŠEVANI & CUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravi]ainica KIVA CASTELLO St. 4.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir        ^a^KU^as«-.         ,   Žage v Soteski
Gorica drž. kol. - Solkan     ^*%mr°im^r~        (iast verskega zaloga).
Osrednje nfetn: Trsi Anirona flella Torre it 1
Intamrtan. telef.: Gorica 5t 74, Trst št 163L - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit. Zaloge: Solkan;  Trst,  Via  Rettori   1,   Via  Lazzaretto   Veccliio   32; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujrnc, Na novoj obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta.
Vposluje okTOglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K GO0.O0O.        j
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografiji zavod v ^ <lkaini. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavaice K 90.809. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! r^
Pozor!
Idor fcofia dobro in hitro potovati ¦ francoskimi parobrodi 6ei Han* t rt—rfrn. saj pito pred odhodom od doma s« pojasnila na nalo • ¦  "                    ¦  '   '   ¦¦   najstarejšo firmo rzzzzzz=rii^=^izzsz:
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ctttnlklttfblz l
• Za dobro in hitro ekspedicljo se garantira.   '
Hotel Triglav
% Menja <kpct)dat)catt)a $ J$obir)jsI<! JJIsrHci ob novi karavanski železnici.
Najdivnejše letovišče v Gorenjskej glede podnebja in naravnih krasot.
Modern vzoren hotel I. reda z vsein konfortoni. Lastni vodovod s planinsko vodo. — Lastna razsvetljava.
Kavarniške, biljardne in konverzacijske dvorane.
Penzija od 10 kron naprej.
Table d* hote. — Izvrstna mejnarodna kuhinja. — Postrežba v vseh modernih jezikih. — Automobilska postaja.
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. lAfahringstr. U.
največja specijaina zaloga umetnih predmetov iz kitajskega srebra, alpeka medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko.
•- Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouostf.------?-^?
Sprejemajo se razna popravila.
Dopisuje se u slovenščini, italijanščini
in nemščini.
Modeli „37"
Cenik se pošlje na zahleuo zastonj In poštnine
prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljaluah
ne zaračuna.
POZOR,  GOSPODJE   IN MLADENIČI
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujnm že vi>6 nvffi 30 i«if. s«> mu ji- p..-,ivril«i
iznajti najboljšo sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk to las in to jo KAPI10R St. 1. omojjo.-i, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. I imun mnogo priznalnit in zahvalni«, Stanu franko na vsako pošto l loniek 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K.
Naročajte samo prt meni pod naslovom:
PETER JURIŠ1C,
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
V svoji lekarniški praksi, u jo i/.\ršujem L> v,><"- n.-#, .'!(> I"t, s- mi j-   |.<.«.r.-(?il.) iznajti najlmijs--   Mvd.stvo   /a   ra»t   k*   in   pmu   njih   izp*l.»nju.    ¦    KAPIL0R Štev. 2.
povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kotno bolezen
na glavi. Naročila naj bi si #i vsaka drn/ma. Imam pn-nn..,;;,. /.dnalr.:- in priznalnic. Statik poJtiiire prosto na v.siko p^to lonfiek 3 K 60 Vin., 2 lonCka 5 K.
NaroCa naj se samo od mene pod naslovom:
== Peter Jurišič, =
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji-
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
State gospije! PosMajte milo iz te infi tovarne! Mett je izvrsten. Cene olajie!
Naša špecijaliteta je: GapFaSOle - fa 8 SOlllCem.
Poskusite in sodite ! Svoji k svojimi