TRST, četrtek 30. maja 1957 Leto XIII . Št. 128 (3663) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON S3-*0S IN »4-63* — Poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 26 — Tel. Jt. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za V3ak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . I - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska IJ. ZOZ-Trst Zoli je včeraj prečital vladni program Levica sklenila glasovati proti vladi monarhofašisti pa jo bodo podprli Vladni program ne daje nikakih konkretnih obljub - Tudi omemba agrarnih pogodb in deželnih avtonomij ne pomeni nikake obveze, ki bi preprečila desnici, da ne bi glasovala za vlado (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Senat je bil danes natlačen, preden je Zoli začel čitati svoj program. Njegov govor, ki je trajal čez uro, se je začel s poveličevanjem veljavnosti štiristrankarske formule, za katero so se po Zolijevem mnenju izrekli volivci 7. junija 1953. Potem ko se je koalicija razbila, je prevzela KD, ki predstavlja 40 odstotkov volivcev, odgovornost, da — v korist države — sestavi manjšinsko vlado. Potem je Poudaril, da vlada lahko samo odkloni zvijačnost, po kateri bi šele čakala na kakršnokoli izbiro. «Mi smo danes in bomo jutri takšni, kot smo se. pokazali 1. 1945 ter celo julija 1943 in, kar nas je starejših, že januarja 1919 in smo taki ostali do 1943. Naša pot je tista, ki je bila tedaj zaznamovana in smo vedno po njej hodili. Zato ne mislimo in ne moremo delati nikake izbire, razen izbire, za katero hočemo, da nas sodite; Program dela in delo; avtonomno delo vlade ne za DANES Po današnjem programskem govoru novega ministrskega predsednika Zo-jija in po prvih ocenah, ki so jih dali posamezni Predstavniki ali pa vodstva Političnih strank, lahko govorimo danes o dejstvu, da Pomeni nova vlada dokaj jasno odprtje na desno in da si bo verjetno zaslužila naslov klero - monarhofaši-stične vlade. Počakati bi bito morda potrebno le še bližnjega glasovanja; toda *e sedaj je napovedano po-‘eS 262 demokristjanskih še ?? monarhističnih in 29 fašističnih, kar pomeni 330 °d skupno 590 poslenskih Slasov. če jih bo Zoli sprejel — o čemer pa skoro dvoma — bomo morali Pač ugotoviti, da je vse ti-st°, kar je včeraj ponosno daštel o svoji dosledni an-tlfašistični preteklosti pre-več prozorno pokrivanje no-ve reakcionarne politike s Plaščem besed, ki so in bo-d° v nasprotju z dejanji. * * # Poročilo o rezultatih razgovorov med Eisenhower-in Adenauerjem vse-Pbje pozitivne in negativno elemente v odnosu na Rešitev najvažnejših perečih •Mednarodnih vprašanj. Pozitivno je, da je uradna ■Nemčija opustila koncepci-J°- da je vsak sporazum o razorožitvi nemogoč brez Predhodnega sporazuma o “družitvi Nemčije. Skupno “hieriško - nemško poročilo dopušča namreč kljub vse-rnd možnost delnih spora-dmov o razorožitvi neod->sno od rešitve nemškega Ugašanja. Negativno pa je, da delen sporazum o dogovoru med Eisenhowerjem P .Adenauerjem izključuje noznost ustanovitve demi-Pariziranega in letalskega adzorovanega področja v ahodni in Vzhodni Nem-v..J1> t. j. prav na področju, Jer bi vsak najmanjši faktični ukrep o razoro-. Cvl največ prispeval k tr K?ritvi neobhodno posebnega zaupanja med “hodom in Zahodom. Negativno je dalje, da wa- ^bpgtonska izjava poudarit: da bo Zahodna Nem- Padaljevala formiranje , ojih dvanajst divizij, ki ski ° 0PremUene z atom-- Pt orožjem. Težko si je tičn*OU1,1 začetne in prak-bjTne rezultate razorožitve Q ®z razorožitve prav na . emiju Nemčije, še teže si zamisliti rešitev nemške-jj,, vPrašanja brez predhod-j, p delnih sporazumov o tev 0Zltvi' Ker pa le reši' doo nemškega vprašanja po jem0ru med Eisenhower-Ved in Adenauerjem še ra n° oogoj za splošen spo-kot1 0 razorožitvi, se zdi ra da ni izhoda iz zača-V 2eSa kroga. Po mnenju bu,?°STadu pa vendarle do-SrJ,»anIe možnosti «delnih» Ari. 2Umov — ki pa jih ral '^auer ni točno defini-de o razorožitvi ne gle-Vp-0 Pa rešitev nemškega b*^anja, daje upati, da ton* zastopniki velesil na Ktl*;.0nsk'i konferenci našli he, todke za prve «del-riln sporazume, kar bi ustva-drža ZauPanje med velikimi šmarni in polagoma zbol j-Se . °zračje, v katerem bi vDra'a načelo nemško S;ll'je in vprašanje do-razorožitve. kako stranko, temveč za državo. Ta vlada se ne namerava prikrivati kot brezbarvna vlada.» Tem Zolijevim besedam je zlasti pazljivo sledila desnica. Z njimi je hotel Zoli poudariti svoj antifašizem, ne da bi uporabil to besedo, s čimer je hotel ločiti monarhiste od misinov. Potem ko je pojasnil, da je vlači omejen čas in sredstva, je Zoli razdelil delovni program vlade na tri dele: prvi del se nanaša na redno izvrševanje poslov, drugi na funkcije, ki pripadajo samo vladi in tretji pa na zahtevo po odobritvi cele vrste zakonskih ukrepov. V prvi del progri^na spada ustanovitev Državnega sveta za gospodarstvo in delo. ot-cep podjetij IRI od Confin-dustrie (kar se bo »pravočasno izvedlo*), ustanovitev Višjega sveta javne uprave in uveljavljenje kriterijev, ki jih je že napovedal bivši minister Braschi za rešitev problemov v zvezi s telefonskimi koncesijami. V drugi del spada med drugim upravna reforma. «Na področju splošne politike, je dejal nato Zoli v zelo »splošnih* besedah, se naša dejavnost ne bo odmaknila od načel, ki so jo navdihovala to desetletje življenja naše republike: obramba svobode in demokracije, obramba italijanske in krščanske omike, o-bramba človeka, kot si ga mi zamišljamo.* Potem ko je poudaril, da je najbolj tipično za notranjo politiko spoštovanje zakonov, je Zoli prešel na zunanjo politiko, ki jo je pravzaprav spravil v okvir atlantske solidarnosti, »trdpega stebra naše varnosti*. Podčrtal je potrebo, da se da življenje členu 2 pogodbe NATO ter se pri tem skliceval na poziv predsednika Gronchija v tem smislu. S toplimi besedami je govoril o ZDA in obljubil je pomoč državam Afrike in Bližnjega vzhoda. Glede vzhodnoevropskih držav je dejal, da so bili odnosi z njimi na najnižji točki ob času dogodkov na Madžarskem. Vsekakor pa italijanska vlada z zanimanjem sledi razvoju pobud za ohranitev miru in mednarodno varnost. Ne bo Pa nobenega pravega miru, je dejal, brez rešitve zedinjenja Nemčije, medtem ko se mora državam vzhodne Evrope nuditi možnost, da poudarijo svoje bistvene človečanske in nacionalne pravice. V ta namen bo Italija še nadalje podpirala napore OZN. Na področju gospodarsko-socialne politike je Zoli podčrtal nekaj trdnih točk; stalnost valute, pospešitev politike v korist Juga ter kar naj večjo skrb za rešitev vprašanja energije. Kar zodeva mednarodne izmenjave, je porast tekmovalne sposobnosti italijanskega gospodarstva odvisen od nadaljevanja politike liberalizacije. Najbolj kočljivih zadev se je Zoli lotil na koncu, namreč agrarnih pogodb in avtonomnih dežel. Potem ko je navedel razne zakone socialnega značaja — pri tem je napovedal določitev kreditov za revalorizacijo pokojnin — je Zoli dejal,_ da se strinja s poslansko zbornico glede u-pravičenega razloga ter je dostavil: «Mnenja pa smo, da bomo lahko nekatere omejitve, ki so bile vsiljene prejšnji vladi zaradi dolžne obzirnosti do struj, ki so sodelovale, sedaj opustili ter pristali na izboljšanje nekaterih določil.* Kar pa zadeva u-stavno izvedbo avtonomnih dežel, je Zoli dejal, da ostaja zvest tej zahtevi, vendar pa misli, da morajo imeti dežele najprej trdno finančno podlago; zaradi tega bo imelo to vprašanje prednost v parlamentu. Potem ko je svoj govor končal v senatu, je Zoli odšel v poslansko zbornico in ga še tam ponovil. Debata o vladnem programu se bo v senatu pričela v petek in se bo nadaljevala do 4. ali 5. junija. Takoj zvečer so se sestale razne petčlanske skupune ter vzele v pretres Zolijev govor. Togliatti je dejal, da ceni u-mirjen ton . govora, vendar pa mora progiam oceniti negativno, ker v njem ni jasne opredelitve proti vodilnim Skupinam monopolističnega velikega kapitalizma in agrarcev. »Splošni vtis, je zaključil Togliatti, je ta, da gre za temeljno dvoreznost, kot pričajo Zo-lijeve besede o agrarnih pogodbah in deželah*. Komunistična senatna skupina je sprejela resolucijo, ki nalaga glasovanje proti vladi. Senator Lustu, ki je predsednik socialistične senatne skupine, je dejal: «Zares ne morem reči, da bi bil zadovoljen. Na desni so ploskali. Za nas bi to zadostovalo.* Tudi socialistična senatna skupina je sklenila glasovati proti. Na sestanku socialdemokratskih parlamentarcev je Mat-teotti dejal, da je nova vlada bolj desničarska kot pa enobarvna vlada. Saragat pa je polemiziral o koncu centrizma, za kar je naložil odgovornost Krščanski demokraciji. Kot so že prej napovedovali, so socialdemokrati sklenili, da bodo glasovati proti vladi. Mogoče se tudi republikanci pripravljajo na opozicijo, kolikor je mogoče soditi po izjavi La Malfe, ki je dejal, da ga je Zolijev govor razočaral z izjemo splošnih besed o agrarnih pogodbah. Tajnik liberalne stranke Malagodi se je v svoji izjavi zelo omejil. Dejal je samo, ča bodo pretresli položaj z neizprosno objektivnostjo. Bozzi, eden izmed bivših liberalnih podtajnikov v vladi, pa je povedal nekoliko več. Rekel je, da obstajata dve negativni točki: agrarne pogodbe, ki predstavljajo korak nazaj v primeri s sklenjenim kompromisom, in pa dežele. Težko je reči, če se bodo liberalci odločili za vzdržanje pri glasovanju. Desnica, ki jma pravzaprav v rokah usodo Zolijeve vlade, je bila v začetku nekoliko rezervirana. Neofašistom ni preveč ugajalo, ko je Zoli poudarjal svoj antifašizem. Taiko je Romualdi dejal, da so bila-izvajanja zelo bleda in ponekod neumestno pobarvana. Jasno je, da ne bo sprejeto kako sta- lišče, dokler se ne razvije debata. V diskusiji bomo zahtevali, da se vlada ne glede na program, obveže s politično izbiro, je še dejal Romualdi, ki je na koncu izjavil, da pričakujejo pravzaprav pravega političnega govora od Zolija na koncu debate. Toča že misin-ski senater Turchi se je izrekel bolj pozitivno, medtem ko so bile izjave monarhistov sploh pozitivne. Pozneje so se tako monarhisti kot misini ponovno sestali. Rezultat teh sestankov je bil sklep tako pri prvih kot pri drugih — v nasprotju z Romualdijevo napovedjo — da vladopodprejo. Mišini si sicer pridržujejo pravico, da avtonomno odločajo ob vsaki pobudi, ki jo bo vlada od časa do časa predložila parlamentu. A. P. Naser o borbi proti imperialistom KAIRO. 30. — V razgovoru z dopisnikom libanonskega lista «A1 Diar* je predsednik Naser izjavil, da je namen imperialističnih držav uničiti a-rabski nacionalizem in ošibeti arabsko fronto. »Imperializem, je dejal Naser, lahko doseže kak uspeh, ne bo pa v celoti uspel pri svojih namenih, ker arabski nacionalizem temelji na globokem prepričanju in ne samo na enostavni sliki, ki se lahko izbriše.* Zatem je Naiser izjavil, da v Egiptu ni nobenega rasizma in preganjanja manjšin. Vse zadevne tiditve so samo imperialistična propaganda, ki je po neuspelem napadu skušala sejati razdor v upanju, da bo dosegla namen, ki ga m mogla uresničiti s tanki, mornarico m vojaštvom. ((Enotnost naroda in njegova strnjenost, je poudaril Naser, so bili glavni čimtelji sovražnikovega poraza. Muslimani in kristjani so se skupno borili in danes so združeni v obrambi plodov revolucije in zmage. Egiptovski listi pa javljajo, da se je za prihodnje volitve za 350 mest v egiptovski narodni skupščini prijavilo 2508 kandidatov. Egiptovsko narodno združenje, ki mu predseduje Naser, bo do 12. junija pregledalo položaj posameznih kandidatov. Prva seja nove skupšči- Dullesove izjave o razorožitvi «Doseči napredek malega obsega toda treba je naglo nekaj začeti» Stališče ZDA glede področja za letalsko nadzorstvo - Sestanek štirih se Dullesu ne zdi blizu ■ Dogodki na Formozi WASHINGTON, 29. — Ameriški državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci v zvezi z razorožitvijo izjavil, da so ZDA mnenja, da ima možnost izvedbe sistema inšpekcij, takoj ko bo to mogoče, absolutno prednost pred vsakim drugim argumentom. Izjavil je dalje, da je važno zajeziti tekmovanje v oboroževanju ter da je smoter začetnega sporazuma o razorožitvi manj važen od konkretnega začetka. Kar se tiče ZDA, je Dulles poudaril, da ZDA niso določile posebnega področja, ki naj se podvrže letalski inšpekciji kot prvi korak za razorožitev. Poudaril je tudi, da bi bilo področje inšpekcij v Evropi kot začetno fazo težko določiti s političnega stališča. Nastale bi namreč komplikacije, toda to ne pomeni, da ZDA izključujejo tako možnost. Če države Evrope to želijo, da bi ZDA to tudi sprejele. ZDA bodo sprejele v ako področje, ki bi bilo dovolj prosto političnih komplikacij, tako da vprašanje ne bi postalo težavno S tem v zvezi je Eisenhc-ne bo 22. julija, dan pred peto j werjev svetovalec za razoroži-obletnico egiptovske revolti- tev Harold Stassen dobil nacije. I vodila, ki mu bodo nudila raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiHimiiiniminiiiiiiiiiiiiminTiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiniiiiiiliiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiriitiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Stassen in Moch sta poročala v NATO o stanjurazorožitvenih Moch izjavlja, da je Stassen prinesel iz Washingtona samo nove «ideje» - Pogoji, v katerih bi se Francija odrekla atomskemu orožju Foreign Office odobrava predlog za konferenco štirih lične možnosti. Vrnil se je namreč v London z ncvodili, ki jih je Dulles takole obrazložil: »Doseči napredek malega obsega, toda delati na tem, da se naglo kaj začne.* Dulles je to izjavil, ko ie odgovarjal na vrsto vprašanj v zvezi z razgovori med Adenauerjem in Eisenhotverjem in v zvezi z Adenauerjevimi izjavami na sinočnji tiskovni meli za posledico, da se bo pospešilo proučevanje načina, kako naj se zmanjša napetost, ki se ustvarja v zvezi z bi-' vanjem močnih oddelkov vojaštva v tujini. Dodal je, da bi utegnile nastati nekatere spremembe, da pa nobena sprememOa v sestavu teh vojaških oddelkov ne bo vsebovala spremembe zunanje politike na Daljnem vzhodu. Dulles je priznal, da je navzočnost večjega števila čet na Formozi med činitelji, ki so prispevali k neredom v Tajpehu. Dodal je, da državni departma nima še vseh podrobnih informacij o dogodkih. Izjavil je tudi na zadevno vprašanja, da formoške o-blasti niso prispevale k nere- konferenci. Dullesa so vprašali tudi ali . pri “tem Ta”je‘dodai',"da 7'jnnton cnnra7iiTY) Vnl' V* ’ , , , morda niso nadzorovale položaja, kakor bi bile morale in da se niso zavedale resnosti LONDON, 29. — V Londonu ne izključujejo možnosti konference štirih, ki naj bi bila jeseni. Kakor znano, je kancler Adenauer predlagal, naj bi po prvem delnem sporazumu o razorožitvi sklicali konferenco štirih. Pozneje je Bela hiša sporočila, da je predsednik Eisenhower načelno že sprejel Adenauerjev predlog in da namerava dati pobude tak sestanek. To pa seveda, če se Sovjetska zveza in zahodne države prej sporazumejo o »prvem koraku* na poti razorožitve. Ameriška vlada pa se želi hkrati posvetovati s Francijo in Veliko Britanijo o tej zadevi. Prva angleška reakcija je v včerajšnji izj'avi Foreign Officea, ki pravi: «Mi z zadovoljstvom sprejemamo to poročilo. Stališče o nujnosti povezave sporazuma o splošni razorožitvi z vprašanjem nemške združitve odgovarja stališču' britanske vlade. Po-gostoma smo poudarili, da nasprotujemo vsakemu razvoju, kar se tiče razorožitve, če bi ta škodil združitvi Nemčije. Britanska vlada je zaintere- V londonskih diplomatskih krogih so mnenja, da bo Mac Millan v svojem odgovoru na Bulganinovo pismo omenil možnost nove konference štirih velikih. Kakor je znano, ie tudi Bulganin v svojem pismu Mac Millanu poudaril, da bi sestanek «na najvišji ravni* lahko imel pozitivne rezultate. Predstavnik Foreign Officea je na tiskovni konferenci izjavil na zadevna vprašanja novinarjev, da ZDA niso napravile še nobenega koraka pri Veliki Britaniji glede morebitne konference štirih na ravni zunanjih ministrov. Medtem pa se je danes v Parizu začelo zasedanje stalnega sveta NATO, na katerem sta navzoča tudi Eisen- ferenca štirih, ki jo omenja poročilo, načne ta vprašanja. Zdi se mogoče, da bo sporazum o delni razorožitvi v veliki meri povečal možnost uspeha take konference. Z zadovoljstvom sprejemamo izjavo, v kateri je rečeno, da ameriška in nemška vlada nimata namena, da bi imeli kakršno koli enostransko vojaško korist z združitvijo Nemčije. To je tudi naše stališče* .......... P. Pflimlin pooblaščen za sestavo francoske vlade Plev en in Pinay ata ponudbo odklonila - Tiidi Francija namerava opustiti bojkot Sueškega prekopa PARIZ, 29. — Voditelj MRP Pierre Pflimlin je bil pooblaščen za sestavo nove francoske vlade. Nalogo je načelno sprejel in dokončen odgovor bo dal po posvetovanju z o-stalimi kolegi stranke na kongresu, ki se začenja jutri v Biarritzu. pflimlin je po razgovoru s predsednikom Co-tyjem izjavil, da namerava jutri začeti posvetovanja, da zbere vsa mnenja in vse potrebne informacije, da vidi ali lahko sestavi vlado, ki naj bi imela možnost zadostnega življenju, c'a se bo lahko lotila resnih vprašanj, ki jih je treba rešiti. V krogih blizu Pflimlina izjavljajo, da bo ta šele po posvetovanjih, ki bodo verjetno trajala od 24 do 48 ur, lahko dal dokončen odgovor predsedniku republike. Predsednik republike Coty je danes najprej sprejel Ple-vena, s katerim se je razgo-varjal poldrugo uro. Po razgovoru je Pleven izjavil, da ga je Coty zaprosil, naj skuša sestaviti novo vlačo na podlagi poročila o svoji informacijski misiji. Odgovoril je, da tega ne more sprejeti, kar je sicer Že prejšnji petek poudaril. Pleven je nato izrekel mnenje, da so bila njegova posvetovanja koristna, kolikor je vsem strankam predočil resnost vprašanj, ki jih bo morala nova vlada rešiti. Kmalu za Plevenom j« Co- ty sprejel predsednika vlade Molleta. Ta je po razgovoru izjavil, da se je Coty želel z njim razgovarjati samo kot s predsednikom vlade, ki še večno opravlja tekoče posle. Takoj nato je prišel k predsedniku republike Antoine Pi-nay. Ta je pozneje sporočil, da "mu je Coty ponudil, naj bi skušal sestaviti vlado, kar pa je on odklonil. Francoska skupščina pa je danes popoldne odobrila s 380 glasovi proti 152 načrt zakona, ki pooblašča Francosko banko, da predujmi 80 milijard frankov do 4. julija. Med kratko cebato so številni poslanci skupine neodvisnih ponovili napade na politiko dosedanjega finančnega ministra Ramadiera. Medtem je francoska vlada sporočila, da so pristaši alžirskega osvobodilnega gibanja v zadnjih šestnajstih mesečin u-morili nad 2(10 Alžircev. ki živijo v Franciji, ranili pa okoli 2000. Sani" v letošnjem aprilu je bilo v Franciji ubitih 51 Alžircev, 215 pa ranjenih. Kakor je znano, izvršujejo člani alžirskega osvobodilnega giba. nja atentate na vse tiste Al-žirce, ki izdajajo osvobodilno borbo in sodelujejo s Francijo v njeni akciji proti osvobodilnemu gibanju. Francoska policija je danes v Parizu izvršila novo akcijo proti Alžircem. Obkolila je cel sirana na možnosti, da kon- | howerjev svetovalec za raz- !. orožitev Harold Stassen ir. francoski delegat Moch. Današnji seji je predsedoval novi tajnik NATO Henry Spaak. Francoski delegat Jules Moch je obrazložil zadnje sovjetske predloge glede razorožitve, jih analiziral in dal o njih svoje tolmačenje. Harold Stassen pa je obrazložil stališče ameriške vlade-Sledila je splošna diskusija. Kratko poročilo, ki so ga objavili nocoj, pravi, da sta francoski in ameriški delegat na razorožitveni konferenci Moch in Stassen poročala stalnemu svetu NATO o »sedanjem stanju vprašanja zmanjšanja in nadzorstva oborožitve ter sta ponovila zagotovitev vsem prizadetim državam, da se bodo z njimi posvetovali. Člani sveta so izrekli zadovoljstvo nad to izmenjavo misli*. Med odmorom je Jules Moch podal nekaj izjav tisku. »Tako imenovani atomski klub, je dejal Moch, Je izmišljotina tiska. Dejstvo je, da preden države, ki imajo atomske bombe, pristanejo, da bi se odpovedale njenemu izdelovanju in jedrskim poizkusom, je potrebno, da države, ki to bombo imajo, prenehajo njeno izdelovanje in začnejo spreminjati svoje rezerve za uporabo v miroljubne namene*. Francoski delegat je tudi izjavil, da sedaj ni novih a-meriških predlogov o razorožitvi. »Stassen in jaz sva prišla, v Pariz, je dejal, na lastno pobudo, da se razgovarja-va o splošnem položaju brez vsakega novega predloga. Vprašanje ni dozorelo. Toča od trenutka, ko vprašanje ni več akademično in postaja resno, je povsem normalno, da se mi razgovarjamo v NATO.* Glede področij za letalsko inšpekcijo je Moch poudaril, da se zadnja sovjetski predlogi nanašajo na področje, ki ni več me|l Vzhodom in Zahodom in ča po njegovem mnenju zaslužijo resno proučitev. Kakor poročajo, so na seji določili nekatere točke, po katerih naj se ravnajo; 1. V OZN ne bo sprejeta nobena obveznost, dokler ne bodo vse države, ki so prizadete pri u-krepih za nadzorstvo in razorožitev, vprašane za mnenje drugih. Proučuje se postopek za redna posvetovanja med svetom NATO in razorožitve- predeil mesta, kjer živi večina Alžircev, ir. preiskala vsa poslopja. Arttiraili so več sto ljudi. Od začetka tedna so aretirali okoii tisoč ljudi. V Lrlle pa so aretirali okoli 500 Alžircev med preiskavami, ki so jih izvršili v predelu mesta, kjer živijo Alžirci. Iz New Yorka pa javljajo, da je tunizijski predstavnik v OZN sporočil, da )e Tunizija sklenila zahtevati pomoč visokega komisarja za begunce zaradi velikega števila alžirskih beguncev v Tuniziji. V ta namen se je danes razgovarjal z glavnim tajnikom Hamrnar-skjoeldom. V Parizu trdijo, da se je samo preteklo nedeljo zateklo nad 2000 Alžircev v Tunizijo. Francoski zunanji minister Pineau pa se je danes posvetoval z voditelji glavnih političnih skupin v skupščini, ali naj bi Francija opustila bojkot Sueškega prekopa, ki ga še sama izvaja. Večina voditeljev se je izrekla za opustitev bojkota. V poučenih krogih izjavljajo, da se predvideva v kratkem sklep francoske vlade o opustitvi tega bojkota. Po sestanku je voditelj socialistične skupine Robert Verdier izjavil, da je Pineau sklical voditelje posameznih skupin, zato da se z njimi posvetuje in da jih obvesti o položaju. Zadevne sklepe pa mora sprejeti vlada. nim pododborom OZN. Spaak bo sl*pšal najti najbolj primerno obliko. 3. Stassen je danes izjavil, da na zahodni strani ni dokončnih načrtov za sporazum, pač pa samo i-deje. Znano je tudi, da v nekaterih pnmer.h te ideje zahodnih držav niso enake. 4. Posvetovanja z Rusi so še vedno v štadiju tipanja. Sek-Žor nadzorstva nad oborožitvijo se zdi, ča je sedaj najbolj obetajoč. Rusi so baje dokazali, da lahko načelno sprejmejo Eisenhowerjev pred log o letalskih inšpekcijah. Toda še nobenega sporazuma ni o obsegu inšpekcij. 5. Čeprav se je razširilo mnenje, da so Rusi sedaj bolj kakor kdajkoli pripravljeni na sporazum o nadzorstvu in razorožitvi, opozarjajo diplomatski krogi «na nevarnost neupravičenega optimizma*. Moskovski radio pa je sinoči oddajal komentar Glazu-nova v zvezi z nemškim odgovorom na sovjetsko noto oč 27. aprila. »Upati je bilo, je izjavil Glazunov, da si bo zvezna vlada vzela k srcu prijateljsko opozorilo sovjetske note proti* nevarnim posledicam razmestitve atomskega 0-rožja na nemškem ozemlju in proti načrtom ,da se za-hodnonemška vojska opremi z atomskim orožjem. Na žalost moramo ugotoviti, da se Bonn ne ozira na ta opozorila. Odgovor zvezne vlade jasno kaže, da se Bonn ne misli odpovedati opremi svoje vojske z atomskim orožjem in tudi ne misli prepovedati razmestitve tujega atomskega o-rožja na nemškem ozemlju* Glazunov je dalje govoril o nevarnosti take politike in poudaril, da politika sile, ki se je veg let gojila v Bonnu, ni uspela pripeljati k združitvi Nemčije,'in da do združitve lahko pripelje samo zbliža-nje in medsebojno razumevanje med Nemci Vzhoda in Zahoda. Spremenitev Zahodne Nemčije v tuje atomsko oporišče zadevo samo kompli-cira. Zato bi z uresničenjem načrtov o opremi zahočno-nemške vojske z atonjrskim 0-rožjem bila brez pomena pogajanja o nemški združitvi. Adenauer odpotoval iz ZDA VVASHINGTON, 29. — Kancler Adenauer se je danes razgovarjal s predsednikom ameriške komisije za atomsko e-nergijo Straussom. Navzoči so bili tudi uemšlki zunanji minister von Brentano in ameriški funkcionarji. Adenauer se je sestal tudi z načelnikom civilne obrambe ZDA Patersomom. Nocoj je Adenauer.Odpotoval z letalom v domovino. Pred odhodom je izjavil, da so njegovi razgovori z ameriškimi voditelji #imeli uspeh* in da za-hodnpnemška vlada #sprejema vse ukrepe, ki lahko privedejo do ustvaritve podlage zaupanja med Vzhodom in Zahodom.* -—«*----- Priprave za predor pod Rokavskim prelivom LONDON, 29. — Se pred koncem poletja bodo ustanovili družbo, ki bo proučevala gradnjo predora pod Rokav-skim prelivom. To je danes sporočil v spodnji zbornici glavni ravnatelj »splošne druž- be za Sueški prekop* Georges-Picot. Georges-Picot je povedal, da bosta v študijski skupini stara družba za Sueški prekop ter francosko-britanska družba za zgraditev predora pod Rokavskim prelivom. Pripravljalni študij bo trajal od 18 do 24 mesecev. Gre za to, da se napravi sinteza številnih prejšnjih študij, da se geofizično prouči morebitna trasa ter da se napravi študij o trgovinskih možnostih prometa. med Madžarsko in Grčijo ATENE, 29. — Tu se mudi madžarska misija, ki bo s predstavniki grške vlade proučila možnosti, da bi se obe deželi zbližali na političnem in gospodarskem področju. Madžarsko delegacijo vodi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Istvan Sebel. Razpravljali bodo o tem, kako bi odpravili težave, ki ovirajo izmenjavo veleposlanikov, ter o obnovi trgovinskega sporazuma iz leta 1953. «»----- WASHINGTON, 29. — George Humphrey je odstopil kot zakladni minister; nadomestil ga bo podtajnik za obrambo Robert Anderson. bi začeten sporazum vph V* tudi na nemško ozemlje. Odgovoril je, da bi to bilo samo v kolikor bi želela Zahodna Nemčija. Ko je govoril na splošno o letalski inšpekciji v Evropi, je Dulles poudaril, da ZDA ne nastopajo kot država, ki naj bi imela pravico predlagati korake. ki se tičejo drugih držav »ZDA, ie dejal, ne postavljajo predlogov, ki se lahko tičejo druge države, brez popolnega pristanka te države.* Stališče, ki ga je izrekel kancler Adenauer pa nikakor ni spremenilo navodil, ki so jih dali Stassenu. Dullesa so vprašali tudi a-li se predvideva konferenca zunanjih ministrov, na kateri naj bi razpravljali o nemškem vprašanju. Odgovoril je, da se mu zdi, da je tak sestanek blizu. Na neKo drugo vprašanje o načrtu za letalsko inšpekcijo je Dulles izjavil, da v tem načrtu 'ne vidi dvostranskega sporazuma med ZDA in SZ. Vsak načrt o letalski inšpekciji nad Kanat o bi moral seveda vsebovati tudi pristanek te države, kakor tudi bi moral načrt o inšpekciji nad Groenlandom vsebovati pristanek Danske, prav tako bi se sporazum o izdelovanju atomskega orožja tikal tudi drugih držav. Dulles je dalje izjavil, da bo državni cepartma verjetno že jutri objavil izjavo o pariških razgovorih o trgovinski izmenjavi s Kitajsko. Vprašali so ga nato o možnosti stalne ureditve vprašanj Srednjega vzhoda, kakor so sueško vprašanje in odnosi med Izraelom in arabskimi državami. Odgovoril je da majhni znaki dajejo upati, da ni daleč čas, ko bo mogoče ta temeljna vprašanja načeti in rešiti bolj mirno. Vsekakor pa je temeljitejša in jasnejša ocenitev položaja Srednjega vzhoda čanes težka, ker so številna vprašanja povezana drugo z drugim. Dullesa so vprašali tudi, ali ZDA nameravajo dajati pomoč Siriji. Odgovoril je, da za sedaj ni takih načrtov ali programov. Dulles je tudi izjavil, da neredi, ki so se dogodili prejšnji tečen v Tajpehu, ne bodo povzročili temeljnih sprememb v zunanji politiki a-meriške vlade do Formoze ali do Daljnega vzhoda na sploš-| no. Toda ti incidenti bodo i- položaja, ko se je množica začela zbirati pred ameriškimi poslopji. Zatem je Dulles izjavil, da je treba upoštevati, da dogodki, kakršni so se pripetili v Tajpehu, predstavljajo težavno vprašanje svetovnega obsega. «Najti je treba, je dodal, boljši način za obravnavanje takih položajev v katerem koli kraju, zlasti pa v deželah, kjer so obstajali ekstrateritorialni privilegiji. Dulles je dodal, da dogodki v Tajpehu niso noben nov problem, pač pa star problem, ki ima za podlago globoko u-koreninjena čustva v vseh narodih, zlasti pa med Kitajci. Kar se tiče ameriških oporišč v tujini, je Dulles izjavil, da bo čez nekaj mesecev mogoče sprejeti sklepe. Gre za to, ali bo mogoče zmanjšati število čet v tujini, ne da bi ošibeli položaj ZDA. IIIIIIIHMIIHIIIIIIIIimMMIHIIIHIIIIIMIllllllllltnitlMUlllllllitltlllfHlllllllllllllllllllllllIIMHIIIIIt' Demonstracije v Tokiu proti poizkusom v Nevadi Izjave ameriškega meteorologa o strahotnih posledicah morebitne atomske vojne TOKIO, 29. — Pred ameriškim veleposlaništvom v Tokiu so bile danes študentovske demonstracije proti jedrskim poizkusom v Nevadi. Policija je demonstrante razgnala in močno zastražila poslopje veleposlaništva. Demonstracije so se ponovile popoldne. Večja skupina študentov je skušala vdreti v ameriško poslaništvo. Pri tem pa je prišlo do spopadov s policijo. Medtem javljajo iz Las Ve-gasa, da so današnji napovedani poizkus zaradi neugodnega vremena odpovedani. V ameriškem parlamentarnem pododboru za atomsko energijo pa se nadaljuje razprava o nevarnosti atomskega izžarevanja. Strokovnjak za a-tomske zadeve dr. Lester Machta je izjavil, da ((stroncij 90», ki nastane ob eksploziji vodikovih bomb, ima tendenco koncentrirati se na severnih področjih globusa z zmerno temperaturo, t. j. na področjih, ki so gosto naseljena. Dodal je, da je količina radioaktivnih ostankov, ki se koncentrirajo na teh področjih, dvakrat tolika, kolikor se je prvotno predvidevalo. Naj ti ostanki jiridejo v stratosfero kamor koli, težijo za tem, da se koncentrirajo na severnih zmernih področjih. Meteorolog Charles Shafer, ki je dodeljen službi za civilno obrambo, pa je pred istim odborom izjavil, da bo Sovjetska zveza imela leta 1960 sredstva, da spusti na ZDA jedrske naprave s skupno močjo, ki odgovarja dvema milijardama in pol ton nitroglicerina. Te naprave bi lahko povzročile smrt 82 milijonov ljudi. Polovica od teh. je dodal Shafer, bi umrla zaradi atomskih izžarevanj, druga polovica pa zaradi eksplozij in opeklin. Poleg tega bi bilo 42 milijonov ranjenih in 60 milijonov ljudi bi v neki meri trpelo zaradi učinkov izžarevanj. Shafer je dodal, da te številke veljajo samo v primeru, da ne bi bilo nobenega alarma in če se ni moglo uporabiti nobeno zaklonišče. Ce pa bi bila mogoča delna evakuacija, bi število mrtvih padlo na 31 milijonov. Ti podatki pa ne vsebujejo posledic okušenja pitne vode in posledic radioaktivnih o-stankov po prvih šestdesetih dneh. Izstrelek «Atlas» WASHINGTON, 29. — Zvedelo se je, da bodo verjetno junija napravili prvi poizkus z ameriškim medcelinskim izstrelkom. Izstrelek »Atlas*, ki ga je zgradilo ameriško letalstvo, bi moral imeti donos približno 5.500 milj in največjo hitrost od 15.000 do 16 tisoč milj na uro. Prihodnje dni pa bodo verjetno napravili poizkus z izstrelkom »Jupiter*, loi ima srednji donos. Oba poizkusa bodo napravili na letalskem oporišču Patrick v Floridi, «»------- Petrolejska politika arabskih držav KATRO, 29. — Kairski radio' jffVlj»,,«A.a-J«-*^ospodarski svet Arabske lige, Ki se je sestal v Ka>ru, nocoj odobril načrt enotne petrolejske politike arabskih držav. Prva a-rabska konferenca za petrolej bo februarja prihodnjega leta v Kairu. Poleg tega je gospodarski svet odobril načrt za ustanovitev brodovja petrolejskih ladij z izključno arabskim kapi*alom ter načrt rafinerij na'Kraju samem, zato da se prepreči- "sak izvoz surovega petroleja. Dalje je gospodarski svet odobril priporočila odbora a-arbskih petrolejskih strokovnjakov ter predloge odbora za bojkot Izraela. Na prihodnjem sestanku sveta, ki bo v ponedeljek, bodo govorili o načrtu za povezavo gospodarstva držav članic Arabske lige. m izmenjava in tehnično sodelovanje med Italijo in FLRJ BEOGRAD, 29. — V začetku maja bi se morala sestati v Rimu jugoslovansko-italijan-ska mešana komisija, ki ima nalogo proučiti tekoča vprašanje blagovne izmenjave. Toda ker je Italija medtem uvedla nov devizni sistem, ki zahteva sklenitev novega plačilnega sporazuma in nekatere spremembe trgovinskih sporazumov, je bil sestanek mešane komisije odložen na 3. julija. Italija je med najvažnejšimi jugoslovanskimi partnerji v zunanjetrgovinski izmenjavi. Zato vlada v jugoslovanskih gospodarskih krogih veliko zanimanje za bližnji sestanek. Pozitiven gospodarski razvoj in razvoj odnosov med obema državama je po mnenju v Beogradu že ustvariš solidno osnovo za nadaljnje sodelovanje z uvedbo večstranskega sistema plačevanja. V Beogradu s posebnim zanimanjem pričakujejo zlasti rezultate pogajanj p blagovni izmenjavi in o tehničnem sodelovanju, o katerem bodo prvič razpravljali. «»------ Pred sporazumom med Poljsko in ZDA WASHINGTON, 29. — V poučenih krogih se je zvedelo, da bodo ameriško - poljski gospodarski razgovori končani konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. Ob zaključku bodo podpisali sporazum, po katerem bi mednarodna banka za uvoz in izvoz dala Poljski kredit 15. milijonov dolarjev. Razen tega bi ZDA dobavile Poljski žita za 35 milijonov dolarjev, maščob pa za deset milijonov. Te dobave bi Poljska plačala v svoji valuti. Hkrati bi morala Poljska spet začeti z vračanjem svojih predvojnih dolgov ZDA-Pripravili bi tudi vse za razgovore o ameriškem nacionaliziranem premoženju na Poljskem. Med razgovori so govorili tudi o kulturnem sodelovanju in o konzulatih, ki bi jih spet odprli na Poljskem in v ZDA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,9, najmžja 10,8, zračni tlak 1018,4 raste, vlaga 35, odst., padavin 0,8 mm, temp. morja 13,6. Vreme danes; Vreme se bo postopno Izboljšalo in temperatura se bo nekoliko dvignila. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 30. maja Vnebohod, Ferdinand Sonce vzide ob 4.20 In zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 20.45. Jutri, PETEK, 31. maja Angela, Maja Demokristjani so si razdelili občinsko torto Odborniška mesta razdeljena med «levo» in desno krilo Odbor se bo ohranil pri življenju le s podporo fašistov- Danes zborovanji demokristjanov in socialdemokratov Demokristjani so si konfno razdelili občinsko torto. Tokrat. so bili pri gostiji sami. brez dosedanjih sopotnikov. Stregli pa so jim fašisti in monarhisti, ki se sicer pojedine niso udeležili in se za sedaj zadovoljujejo le s tem, da si brez njinove postrežbe demokristjani ne bi mogli sami posladiti. Za razdelitev odborniških mest niso imeli prevelikih težav, saj so to u-redili tako, da so v strankinem vodstvu vsi zadovoljni: «levo» in desno krilo. Ker pa niso več v odboru socialdemokrati in republikanci, so morali nekateri bivši čemokrist-janski odborniki zamenjati svoja mesta z novimi. Zato bo novi enobarvni občinski odbor sestavljen takole: Dr. Addovasio je bil imenovan za odbornika za matični urad, šport in turizem, dr. Venier za osebje, prof. Gri-delli za industrijska podjetja (Acegat itd.), dr. Rinaldini za davke in pristojbine, ocv. Harabaglia za živila in mestno policijo, prof. Sciolis za vzgojo in socialno skrbstvo, dr. Masutto za anagrafski u-rad, dr. Gasparo za statistiko,'delo in podporne ustanove, dr. Franzil za računovodstvo, dr. Verza za ekonomat, dr. Pecorari za zdravstvo in higieno, inž. Visintin za javna dela. Inž. Visintin je bil imenovan tudi . za pod.župana, mesto, ki ga je imel čo lanskih volitev. Za upravljanje občinskih menz in nekaterih drugih občinskih ustanov je bil imenovan štiričlanski odbor, ki mu načeluje župan Bartoli. Glede treh namestnikov pa so sklenili, da ne bodo imeli neposrednih odgovornih mest in da bodo zato sedeli v klopeh svetovalcev in ne med odborniki. Na sestanku skupine demo-kristjanskih svetovalcev, na katerem so bila dodeljena odborniška mesta, so razpravljali tudi o občinksem programu, ki ga je inž. Bartoli že prečital v občinskem svetu. Ta program se nanaša izključno na navadna občinska upravna vprašanja in izključuje vsako neposredno posredovanje občinskega sveta glede najvažnejših mestnih vprašanj, kot na pr. prosta cona, deželna avtonomija, pomorstvo, razni gospodarski ukrepi itd. Gre za takšen občinski program, ki so ga vedno zahtevali fašisti, monarhisti in liberalci, oziroma šitrajna in ekonomska desnica, ki je proti kakršnikoli gospodarski ali upravni neodvisnosti Trsta in njegovega področja. Sicer pa so tudi mnogi demokristjani prepričani, da njihovo vodstvo ne bo moglo dolgo nadaljevati s politiko zavezništva s skrajno desnico. Zato tudi govorijo, da bo se- rešiti samo vprašanje^ proračuna in še nekaj važnih u-pravnih vprašanj. Potem pa, pravijo ti demokrist(ani, bomo videli. Ne izkljui ujejo pa možnosti, da bo odbor takoj po poletnih počitnicah P^dai ostavko in da se bo Krščanska demokracija odločila za nove volitve, ki naj bi bile skupno ali pa takoj po političnih volitvah, ki bodo maja prihodnje leto. Dokler pa bodo demokristjani sprejemali podporo fašistov in monarhistov, bo vsak izgovor zaman, saj je Trst edino večje italijansko mesto, kjer »o se odkrito povezali s skrajno desnico. Politična polemika glede tega demokristjanskega koraka se bo danes preselila v kinematografske dvorane. Ob 10,30 bosta župan inž. Bartoli in pokrajinski tajnik KD Belci govorila v kinu »Grattacielo*. kjer bosta zaman poskušala dokazati, da je «Krsčanska demokracija pravilno ravnala glede rešitve občinske krize». Ob 1130 pa bo v kinu »Ar-cobaleno* govoril bivši podžupan socialdemokrat prof. Dulci, ki bo gotovo odgovoril demokristjanom in jim dokazal, da so z enostrankarskim odborom krenili na cesno. Otvoritev novih naprav Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da bodo danes številne svečanosti, na katerih bodo uradno otvorili razne nove turistične postojanke, razgledne stolpe in poti. Ob 10 uri bodo odprli nov sedež mladinskega hotela «Terge-steo», ki so ga uredili v bivši Rozmanovi vili v Miramar-skem drevoredu jtev. 331. Ob 11. uri bo otvoritev nove poti pod Križem od glavne ceste do morja, ob 12. uri bodo otvorili »turistično naselje* in «botel Delfino* v Sesljanskem zalivu. Popoldne ob 16. uri bodo otvorili razgledni stolp na Sv, Primožu, ob 16.45 razgledni stolp na Golem vrhu, ob 17.30 pa razgledni stolp na Malem Krasu in pot do Krogeljske jame. Nadalje sporoča pokrajinska turistična ustanova, da je bila iz tehničnih razlogov odložena otvoritev električne razsvetljave jame v Brišči-kih. Uradnim svečanostim bo prisostvoval namestnik komisarja za turizem poslanec Do-menico Larussa. Poziv pomorščakom Člani zadruge «Garibaldi» ki imajo knjižice, naj se čim-prej javijo na sedežu Zveze zaradi važnih sporočil, ki se jih tičejo, Tajništvo omenjene zveze priporoča prizadetim, naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente. «»------- Tržnica za sadje prične obratovati 10. junija Občinski urad za živila je sporočil, da bo nova tržnica za prodajo sadja in zelenjave na debelo odprta, za trgovce in kupce 10. junija. Pri tem pa je treba omeniti, da je gradbeno počjetje končalo svoja dela ie pred sedmimi meseci in da je bila uradna otvoritev tržnice že 16. marca letos. Kljub temu pa do sedaj prebivalstvo ni imelo od te tržnice še nobene koristi. Poslovna otvoritev tržnice se je zavlačevala zaradi mnogih birokratskih zaprek in sporov med občinsko upravo ter grosisti in zaradi razdelitve skladišč in prodajnih mest. Zdi pa se. da so vse te zapreke premostili in da bo končno tržnica lahko začeia služiti svojemu namenu. O Jutri ob 20. uri bo v Ul. Zonta 2 predkongresno zborovanje trgovinskih uislužb&ncev manufakturne in živilske stroke. Izvolili bodo svoje delegate za bližnji kongres pokrajinske zveze svoje stroke. ANSA o delu mešanega odbora Tržaški dopisnik agencije ANSA poroča, da kompetentni krogi V Trstu poudarjajo pomembnost rezultatov rimskega zasedanja, jugoslovan-sko - italijanskega mešanega odbora. Med drugim omenja, da sta se obe delegaciji sporazumeli glede vrste proceduralnih določb na podlagi pravilnika, ki sta ga obe vladi sprejeli -16. februarja 1955 in ki smo ga predvčerajšnjim objavili v našem dnevniku. Dalje se v poročilu podčrtava, da bo mešani odbor poleg proučevanja pritožb posameznikov in organizacij ter ustanov predlagal obema vladama sprejem raznih ukrepov, ki bodo potrebni za zaščito o-beh manjšin. Odbor je sklenil tudi, da bo objavil omenjeni februarski pravilnik iz leta 1955. Končno pripominja ANSA, da tržaški politični krogi želijo, da se delovanje odbora ne bi omejilo samo na proučevanje pritožb posameznikov, temveč da bi odbor postal organ za študij in posvetovanje obeh vlad ter tako olajšal razumevanje vzajemnih potreb v okviru nujno potrebnega sodelovanja za ohranitev miru v Evropi. «»------- Volitve odbora v ladjedelnici S. Giusto Jutri bodo v ladjedelnici S. Giusto volitve članov notranje komisije. Približno 400 delavcev in uslužbencev bo izvolilo štiri predstavnike delavcev in enega predstavnika u-radništva. Omenjena ladjedelnica dela zdaj s polno paro in ima zagotovljena naročila za nekaj let. Delavci pa zahtevajo zvišanje nagrad, doklado za škodljiva dela in nekaj izboljšav glede mezde ter higienskih naprav. Predzadnja premiera SNG v letošnji sezoni lep uspeh drame «Živi plamen» Uspešen debut gostinje Mire Sardočeve na tržaškem odru Danes ob 17. uri bo v dvorani na stadionu «Prvi maj* ponovitev Steinbeckove drame «Zivi plamen», katere premiera je sinoči tako dobro uspela. Slika nam kaže prizor iz prvega dejanja .......................................................................im.. Po dolgotrajnih borbah in pogajanjih Počastitev spomina proseških talcev Včeraj je potekala 13. obletnica. odkar so nacistični zločinci pri proseški železniški postaji obesili 11 talcev. 10 so jih pobrali iz koronejskih zaporov, enega komaj 15-letnega mladinca pa kar na poti na morišče. Včeraj so zastopniki Zveze partizanov Trsta položili venec na spomenik na kraju u-smrtitve talcev. danji občinski odbor skušal pomorščakov v Ul. Zonta 2 ........................................‘»...m................. Prvi dan zasedanja o ladijski tehniki Proslava stoletnice ladjedelnic in smrti izumitelja Tržaške iiTtržiške velike ladjedelnice so v sto letih zgradile 1496 ladij Dokončno podpisan sporazum za uslužbence podjetja Acegat Sporazum urejuje vprašanje plač, odpravnin, dopustov in mezdne izravnave Kulturne prireditve Sinoči so v dvorani «Feni-ce» v Ul. San Francesco 5 svečano otvorili ob prisotnosti predstavnikov oblasti, tržaškega gospodarstva in izredno številnih pomorščakov zasedanje, posvečeno ladijski tehniki. To zasedanje so sklicali v zvezi s proslavo stoletnice ustanovitve največjih tržaških ladjedelnic in istočasno ob proslavi stoletnice smrti iznajditelja vijaka Reslja. Zasedanje je otvoril prof. Antonio gervello, direktor instituta za ladijske gradnje tržaške univerze, ki je pozdravil prisotne in opozoril na odlične ladje tržaških ladjedelnic. Daljši govor je nato imel prof. Leonardo Fea z neapeljske univerze, ki je na kratko orisal zgodovino ladjedelnic in omenil bodoči razvoj, ki bo v znaku atomske energije, podpredsednik Združenih ladjedelnic inž. Pacchia-rini je nato govoril o zgodovini tržaških ladjedelnic in opisal največje in najpomembnejše ladje, katere so zgradili v Trstu in Tržiču. Prof. Giorgio Rabbeno s tržaške univerze je v daljšem govoru orisal delo velikega izumitelja Reslja in v tej zvezi omenil, da hrani tehnični muzej na Dunaju nad 50 dokumentov, ki se nanašajo na Resljeve iznajdbe na najrazličnejših področjih. «Sedaj se spominjamo na tega velikega moža, je dejal govornik, predvsem kot na človeka, kateremu je prvemu uspelo doseči premikanje ladje s pomočjo vodoravno nameščenega vijaka, ki ga je premikal parni stroj. Vse o-snovne težave je Reselj genialno predvidel, vendar mu je odpovedal pogonski stroj. Pet minut uspeha, med katerimi je Reselj zmagal, ni bilo dovolj za takojšnjo' slavo, toda zadostovale so, da bo za večno zapisan v zgodovini.* Zadnji ja govoril predstavnik Tržaškega Lloyda inž. Gi-rolami, ki j» orisal tud. druga pomembna Resljeva dela in podčrtal pomen iznajdbe vijaka tako za trgovinsko kot za vojno mornarico. Danes bodo na tretjem tr- žaškem zasedanju posvečenemu ladijski tehniki pričeli s praktičnim delom. Prof. Tel-fer z univerze v Trondheimu bo na zasedanju prečital obsežen referat o «Načrtu podvodnega dela ladij*, kjer bo razpravljal o najugodnejših oblikah za premikanje ladij. Prof. Jaeger iz Delfta (Holandska) bo govoril o »Vprašanju koncentracije natezanj na krovu ladij in o vplivu temperature*. Na tretjem — zadnjem — dnevu zasedanja pa bodo razpravljali predvsem o nekaterih zgodovinskih pomorskih temah. Asistent tržaške univerze inž. Fabrizi pa bo govoril o »Modernih pomožnih napravah na krovu* in inž. Frediani o »Avtomatičnem vodenju ladij*. V dvorani »Fenice* ,kjer zaseda kongres, je direkcija CRDA organizirala tudi manjšo razstavo v počastitev stoletnice smrti izumitelja Reslja, na kateri so prikazane najvažnejše ladje, ki »o jih zgradile tržaške ladjedelnice. Na veliki razpredelnici lahko med drugimi podatki tudi či-tamo, da so od ustanovitve podjetij »Stabilimento tecnico Triestino* (1857), ladjedelnice Sv. Roka (1857) in ladjedelnice v Tržiču (1907). ki so s* 16. junija 1930 združile v Združene jadranske ladjedelnice (CRDA), pa do konca leta 1956, zgradili 1496 trgovskih in vojnih ladij najrazličnejših vrst. Z razobešenih slik in priobčenih podatkov pa je razvidno, da so bile vse te ladje od trgovskih, ki so prevažale tovor, do luksuznih potniških ladij in mastodont-skih križark ter oklopnic vedno zgrajene po — za vsako razdobje veljavnih ' najmodernejših tehničnih načelih Ta dejstva jasno pričajo o izredni sposobnosti ne samo tržaških inženirjev in tehnikov temveč tudi celotnega osebja ladjedelnic. — f H —*— Nezgoda starke Zaradi rane na desni obrvi se je zatekla po zdr vniško pomoč v bolnišnico 65-letna Luigia De Marchi iz Ul. fše- grelli 24. Ponesrečenka, ki bo okrevala v dobrem tednu, je v bolnišnici povedala, da je padla v Ul. S. Giusto, ko je hotela stopiti na filobus. — — «»—- Padla je na polju in si zlomila nogo Sinoči ob 18. uri so na ortopedski oddelek sprejeli s prognozo okrevanja v enem ali največ dveh mesecih Elizabeto Furlan por. Milocchi, kateri so zdravniki ugotovili verjeten zlom levega kolena. Furlanova, ki je prišla v bolnišnico z avtom RK, je povedala, da je popoldne padla na polju v bližini svoje hiše na Vrdeli Timinjan 1661. Končno je vendar rešen dolgotrajni spor med uslužbenci in občinskim podjetjem Acegat, ki se je zavlačeval že od lanskega poletja in je dovedel do 24-dnevne stavke v preteklem marcu, Predsmoč-njim je bil namreč dosežen dokončni sporazum med vodstvom Acegat in predstavniki dveh sindikalnih organizacij, ki je v glavnem ugoden za uslužbence omenjenega podjetja. Kakor smo že podrobno poročali, je bil načelni sporazum dosežen po tridnevnih pogajanjih že 27. marca, toda upravna komisija Acegat se je kar čez noč premislila in naslednji dan predložila sindikalnim zastopnikom v podpis sporazum s spremenjenim besedilom, na katerega seveda niso mogli pristati. Zaradi tega je zadeva obtičala na mrtvi točki in so se pogajanja začela pred nekaj dnevi po energični intervenciji obeh sindikalnih organizacij. Pred-sinočnjemu sestanku za sklenitev dokončnega sporazuma so prisostvovali poleg predstavnikov obeh sindikalnih organizacij predsednik Acegat dr. Lino Vladovich, glavni direktor inž. Alessahdro De Mottoni ter predstavnik zveze občinskih podjetij. Kakor je znano, so se uslužbenci Acegat borili predvsem za nadaljnjo povezavo z vsedržavno kolektivno mezdno pogodbo uslužbencev in delavcev električne stroke, za u-reditev vprašanja odpravnine ob upokojitvi, vprašanje dopustov in izravnavo plač. Za izplačilo odpravnin pred upokojitvijo »o z začasnim sporazumom od 17. marca določili 76 milijonov lir, ko so določili za osnovo deset tride-setink mesečne plače za vsako leto služlbe ali pa več, če bi bilo dovolj denarja na razpolago. Ko so na pogajanjih vse dobro preračunali, so prišli do zaključka, da bo podjetje lahko izplačalo dvanajst tridesetink mesečne plače za vsako leto službe. V spremenjenem besedilu upravne ko- preprečeni vlom v ururno in zlatarno Buda v Ul. Onani je vzbudil med tržaškim prebivalstvom veliko zanimanje. Včeraj so stale pred urarno ves dan velike gruče meščanov. ki so si ogledovali rov, katerega so izkopali moderni «krti», ki jim je le še malo manjkalo, pa bi podjetje uspelo. misije Acegat pa je bila o-mejitev glede štetja službenih let pred stalno namestitvijo, zaradi česar bi bilo prizadeto precejšnje število uslužbencev, podjetje pa bi prihranilo na njihov račun približno 36 mili jonov ihr S sporazumom, ki so ga predvčerajšnjim sklenili, je ta krivica odpravljena. Uslužbenci Acegat bodo pred upokojitvijo dobili odpravnino v omenjeni količini za vsa službena leta. Dogovor glede izplačila odpravnin velja od 20. oktobra 1956 naprej. ■ Jprava Acegat je prvotno hotela odpovedati povezavo z vsedržavno kolektivno mezdne pogodbo, čemur go se uslužbenci in sindikalni zastopniki seveda upirali in prvotno dosegi'., da bi se povezava podaljšala do odobritve občinskega odbora. Končno pa so po dolgotrajni stavki m pogajanjih, ki so jim sledila, dosegli tudi glede tega vprašanja kolikor toliko ugoden sporazum, tako da bo povezava s to vsedržavno pogodbo veljala do 30. aprila 1958. Glede rednih dopustov delavcem so določili 15 dni za delavce, ki imajo od 1 do pet let službe, 20 dni od pet do deset let službe, 21 dni od deset do dvajset let, 24 dni pa od dvajset let naprej. Zaoleteno Je bilo tuai vprašanje razlike mezd zaradi poenotenja plač. To razliko bodo po novem sporazumu pola-goma odstranili Letos bo pod-jetje izplačalo polovico razlike, prihodnje leto pa še ostalo polovico. Delavcem, ki bi letos dobili manjšo plačo zaradi dogovora o tem vprasanhi, bodo dodelili posebno doklado Na račun omenjenih izboljšav, ki jih določa novi sporazum, bo vodstvo podjetja iz plačalo delavcem 10.000 lir. Trda so bila pogajanja, toda delavci so odločno podprli svoje sindikalne predstavnike in z ostro borbo dosegli, da jim ie moralo vodstvo podjetja končno le priznati del tega, kar so upravičeno zahtevali. «»-------- Padec dečka po stopnicah Na stopnicah šole v begunskem taborišču v Padričah si j« zlomil zapestje leve roke 11-letni Pietro Felda, katerega so morali odpeljati v bolnišnico in s prognozo okrevanja v dobrem mesecu pridržati na ortopedskem oddelku. Podobna nezgoda se je zgodila tudi 9 let staremu Giu-seppu Argentinu iz Ul. Bec-cherie 9, ki je padel pred šolo ter se ranil, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okre-vanja v nekaj cneh pridržali na opazovalnem oddelku. «»— - Prometne nezgode Včeraj zjutraj nekaj minut pred osmo uro so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 41 let starega Gina Pensa, kateremu so zdravniki poleg drugih poškodb ugotovili tudi zlom reber in so ga zaradi tega * prognozo okrevanja v 30 ali 5Q dneh pridržali na prvem kir. oddelku. Penso Je ob prihoču v bolnišnico povedal, da se je 25, t.m. vozil z lambreto proti domu, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z vozilom na tla. Do manjše prometne nesreče je prišlo včeraj popoldne ob 14 15 na Istrski cesti, kjer je 43-letni Marco Stefani iz Ul. Soncini 36 zadel s svojim motorjem v neki poltovornik, ki je tedaj obračal. Stefani je , seveda padel, vendar si je le nekoliko poškodoval prste desne roke, tako da so mu v bolnišnici samo obvezali rano in ga nato s priporočilom enotedenskega počitka odpustili domov. Mnogo hujša nesreča se je zgočfila popoldne ob 16.35 na Trgu Garibaldi, kjer sta dva motorista - trčila v tovornik pogrebnega podjetja Zimolo, ki ga je vozil Ervin Kodrič iz Ul, Baiamonti 9. Oba motorista. in sicer 21-letnega Be-nita Povata s Čampo Marzio 3 ter Luigija Lanzo iz iste hiše so morali po nesreči odpeljati z avtom RK v bolnišnico, kjer so Lanzo sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi verjetnega zloma desnega kolena, Povata pa na drugem kir. oddelku, kjer so mu zdravniki ugotovili ve^ poškodb na desni nogi in levi roki. . Seznam razprav na porotnem sodišču Za prvo zasedanje tržaškega porotnega sodišča, ki bo trajalo od 1. julija d.o 12. avgusta 1957, so bile določene naslednje razprave: 1. julija bodo prišli na zatožno klop Silvano Mantova-ni, Bruno Bresciani in Carlo Matiac, ki jih zagovarjajo odv. Bertoni, Strudthoff in Ferre-ro. Mantovani, ki je zaprt, je obtožen 10 tatvin, podkupovanja in klevetanja: ostala dva pa sta obtožena nakupa ukradenega blaga. 4. julija bo razprava proti inž. Stanislavu Renku, odgovornemu uredniku našega dnevnika, ter Francu Stoki, ki sta obtožena žalitve nacije v tisku. Oba bo zagovarjal odv. Angel Kukanja. 6. julija bo prišel na zatožno klop pietro B’erlugu, ki je obtožen uboja, 15. julija pa se bo začela razprava proti enajstim obtožencem, ki so zapleteni v zadevo «Trevi-san». Na zatožni klopi bodo sedeli Bruno Brajnik, Lueia-no llapotez, Sergio Fontanot, Marcello Belich, Carlo Deuin (vsi v zaporu), Luciano Mer-candel, Giannino Cherinaz, Mario Toffanin, Rodolfo Ur-sini, Dario Braini in Carlo Novel, Prvih pet obtožencev je obtoženih roparskega uboja, ropa in poskusnega umora. Ostali pa bodisi ropa bodisi nedovoljene posesti orožja. Obtožence bodo branili odvetniki Sardos, Stradella, Morgera, Kezich, Sferco, Presti, Sblattero in Remo Cucea-gna. Razpravi proti Marcianu, ki je obtožen uboja in poskusnega umora, ter proti Di Pintu, ki je obtožen uboja svoje žene, bosta prišli na vrsto v oktobru, ko bo po vsej verjetnosti tudi razprava zaraci vohunstva. «»------ Angleški mornar jo je izkupil pri pretepu Pretep, v katerega se je spustil angleški mornar Wil-liam Edward Priče na parniku «British Admiral*, ki je zasidran ob pomolu pri Aqui-li, se je zanj slabo končal. Njegov nasprotnik ga je namreč pošteno zdelal, tako da so ga morali odpeljati z avtom RK V bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi poškodb na hrbtenici in na noggh prilr-žali s prognozo okrevanja v 10 dneh na ortopedskem oddelku. Za predzadnjo predstavo svoje 12. sezone nam je Slovensko narodno gledališče pri. pravilo Johna Steinbecka «2i-vi plamen». Premiera je bila sinoči v dvorani na stadionu Prvi maj ob izbrani udeležbi premierskega občinstva. Večina naših gledaliških prijateljev je Steinbecka poznala doslej le po njegovih romanih. skoraj dosledno prežetih z globoko socialno noto, s humanizmom in naprednostjo. Kot tak se Steinbeck ni zatajil tudi v svoji drami eZivi plameni>, ki je posvečena rojstvu bodočega človeka. Pisatelj je zajel problem v bistvu realistično, vendar ga je njegov humanistični odnos do problema zanesel mnogokrat v simboliko in prek nje v poetičnost, ki konkretno obdelovani primer posplošuje in poveličuje do idejnosti, do sslavospeva bodočemu človeku, ki ne bo več suženj tradicij in predsodkov, ampak svoboden v ljubezni do vesoljnega človeštva». Steinbeck je kot izvrstni romanopisec našel tej svoji idejnosti zelo pripraven okvir. Zgradba njegove drame je solidna in izpeljana na logičen in razumljiv način in morda prav zaradi tega kljub drznosti ideje toplo sprejemljiva. Karakterji v njej so točno začrtani in kljub poosebljenosti človeških lastnosti v njih, realistični in živi. Člani našega SNG so jih v režiji Nade Gabrijelčičeve •— podali sproščeno, doživeto in toplo. Bili so res pravi steinbeckovski liki, vsi: Stane Raztresen kot Joe Saul, tip plemenitega a tradicionalnim predsodkom podvrženega moškega, Julij Guštin kot Ed, prijatelj, ki vse svoje življenje posveča v blagor človeštva, Stane Starešinič kot Vict or, ljubimec, eden izmed tistih, ki se ne ozirajo na nesrečo sočloveka in ki brezobzirno zahtevajo le svoje pravice. Kljub njihovi zaokroženo skladni celoti, pa bi vendarle hotel še posebej omeniti igro Julija Guština, s katero nam je ta simpatični igralec samo še enkrat potrdil, da je že dolgo tega, kar je prerasel okvir stranskih vlog in da je enako uspešno sposoben nositi tudi težo osrednjega dogajanja. Končno je tu Mira Sardoče■ va, članica Mestnega gledališča v Ljubljani, v vlogi mlade žene Mordeen, ki je nastopila kot gost. V Gledališkem listu smo brali o nagli gledališki karieri te mlade igralke, naše ožje rojakinje po izvoru, in o nje nih dosedanjih odrskih stva ntvah, katerih kvalitetni in kvantitetni razpon kar preseneča. No, Mira Sardočev a, nam je sinoči s svojo igro pokazala da se njenemu razvoju ni kaj čuditi: pogojen je v njenih igralskih kvalitetah, ki ne kažejo samo na dobro šolo Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, temveč tudi na ne sporni talent. Zahtevno vlogo žene, v kateri je Steinbeck upodobil »klasični lik večne ženskosti silne v ljubezni, nežnosti in požrtvovalnosti«, je Mira Sar-dočeva podala z globokim notranjim podoživetjem, s prist no materinsko toplino in nežnostjo. Prijetno nam bo, če jo bomo lahko tudi v prihodnji sezoni še kaj videli (v naši sredi. Za sceno je poskrbel Vladimir Rijavec. Mislim, da je bila v prvem in v tretjem de■ janju boljša kot v drugem sicer pa je v celoti odgovarjala in učinkovala. Gledalci so tako delo kot u-pnzontev sprejeli z očitnim zadovoljstvom in niso štedili z aplavzi nastopajočim, ki so vrsti uspehov v tej in prejšnji h sezonah dodali še enega k; dela čast našemu gleda lišču. SNG DANES ob 17. uri: v dvorani na stadionu «1. maj* ponovitev Steinbeckove drame «2ivi plamen*. Proidaja vstopnic eno uro pred pričeitkom predstave pri blagajni dvorane. V PETEK 31. t. m. ob 20.30: v Prosvetnem domu na Opčinah »Živi plamena. V SOBOTO 1. junija ob 20.30: v prosvetnem domu «Albert Sirk* v Križu »Živi plamena. V NEDELJO 2. juinija ob 17. uri: na Kontove.lu »Živi plamena. TEATRO NUOVO V PETEK 31. maja ob 21. uri: prva produkcija šole za recitacijo ((Silvio d’Amico». V SOBOTO 1. junija nastopi gledališka skupina Mieheluz-zi s Paggiarovo igro: »Mnogo src in ena kočaa. ( Šolske prihbbitek ) Devin: Osnovna šola priTedi danes ob 18,30 (v primeru slabega vremena v nedeljo) na šolskem dvorišču Ribičičevo tro-dejanko »Palčki*. Na sporedu so tudi razne pesmi, Mavhinje: Osnovna šola priredi v nedeljo ob 17. uri v dvorani g. Terčona pravljično Igro «Sirota Jerica*. Sesljan: Osnovna šola priredi zaključno akademijo v nedeljo ob 17. uri. Na sporedu so šaloigra, pesmi, recitacije. Salež: Osnovna šola priredi v nedeljo ob 16. uri telovadni nastop z recitacijami in petjem. Na sporedu je tudi »Zamorec* in šaljivi prizori. Cerovlje: Osnovna šola priredi zaključno šolsko prireditev v šolskih prostorih danes 30. maja ob 16. ui (v primeru slabega vremena v nedeljo 2. junija). Na sporedu: »Rdeča kapica*, «Trije učenjaki* in narodne pesmi. Zgonik: Osnovna šola priredi zaključno prireditev na cerkvenem dvorišču 9. junija ob 19. uri. Na sporedu: »Kekec* - pravljična igra v treh dejanjih. Nabrežina: Osnovna šala prenese prireditev, naznanjeno za 30. maj. na dan 9. junija. Spored: «Sneguljčica». Pri- četek ob 19. uri v kino dvorani. SOLSKA AKADF.M1JA NA STADIONU »1. MAJ« Učenci svetoivanske, bar-kovlja-nske, katinarske in ro-janske šole vabijo na šolsko akademijo s pestrim spore-_dom, ki bo v soboto 1. jupjja "ob 18. uri na stadionu »Prvi maj* pri Sv. Ivanu. Vstopnice se dobe na omenjenih šolah in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. RAZSTAVE DEŠKIH IN ZENSKIH ROCMH DEI Nabrežina: 2. junija, Stivan: 2. junija. Mavhinje: 2. junija. Slivno: 2. junija, Gabrovec: 9. junija. Repeniabor: danes 30. maja Razstave bodo v šolskih prostorih ter bodo odprte od jutra do večera. '»AKOVI IN HKISPUVKI) Ob prvi obletnici smrti svojih starSev, Marije rojene Ambrožič in Franca Pahorja, darujeta sin dr. Boris in hčerka Evelina 200U lir za Dijaško Matico in 2000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. TRST I. 14.00 Kolesarska dirka po B»-liji; 17.00 Na harmoniko igra Gigj stook; 17.15 Reportaža s tekme Rea-l Madrid-Fiorentina; 19.15 O-perna glasba; 21.15 Poje Doris Day: 21.30 Koncert dueta Santo-liquido-Amphiteatrof; 23.30 plesna glasba. KOPEIT Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. poročila v ltaiijanšč>nl: 6.3U, 12.30. 16.30, 17.30. 19.15, 23.00. 5.00US.15 Spored iz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Ko-ledar; 13.40 Kmetijski nasveti: Gobar, škodljivec v gozdu in na polju; 13.45 Glasba po željam 14.30 Štiri operne uverture; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Poje grupa Dalmatincev; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane: 16.00 Ritmi I« popevke; 16.40 (gra orkester G. Miller; 17.20 Igrajo zagrebški solisti pod vodstvom Antona Ja-nigra; 18.00l-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Poje kvartet «Cetra»; 19,30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila: 5.U0, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Pisan glasbeni spored; 7.10 Zabavni zvoki; 8.05 Slovenske narodne poje Slovenski oktet; 8.30 Drobne orkestralne skladbe; Glasbeni reridez-vous; 10.10 Odlomki iz verističnih oper; ll-o® Pesmi za naše male; 11.15 Cicibanom — dober dani: 11.30 “• Strauss: Koncert za violino Id orkester v d-molu; 12.00 Šopek zabavnih popevk; 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tatjana Škerlj: Pomen poročevalske službe za zaščito rastlin; 12.40 Mali koncert pihalne godbe Ljudske milice; 13.15 Klavir v ritmu igrata Robert Valentino in Saša Tipel; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.20 Pionirski kotiček;. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Utrinki literature - Maurice San-dhz: P351 — II.; 16.00 Z našimi in tujimi solisti in skladatelji; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Odlomki iz oper E. Granadosa, B. Bnttena in A. Berga: 18.50 Tedenski notranjepolitični pregled: 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Snovanje Prežihovega Vo-ranca v odmevu oktobra; 21.20 J. S. Bach: Kromatična fantazita in fuga v d-molu; Cesar Franck: Sonata v A-duru za violino id klavir; 22.15 Po svetu jazza. •ntl.EVIZl.IA 16.00 Kolesarska dirka po Italiji; 17.30 Oddaja za otroke; 21.15. Odnehaš ali nadaljuješ; 22.1* Glasbeni variete; 23.15 Vesti. I.JLOSKA PltOSVKT CTA J F. Molinori Praclalli kut simtonični dirigent Pruncesco Molinari PradeUi. ki ga dobro poznamo kot odličnega opernega dirigenta, je včeraj zvečer nastopil u »Verdiju* s Tržaških filharmoničnim orkestrom na simfoničnem koncertu. Na programu koncerta je bila kot novost »Balada* tržaškega glasbenika Vita Legija, kratko, ne-pretenciozno delo, prijetno za poslušanje, ki je navzočemu avtorju prineslo mnogo o-dobravanja občinstva. Prvi del sporeda je izpolnila Brahmsova 11., tako imenovana «Dunajska simfonija«, medtem ko sta bila v drugem delu na sporedu Mi agner in Respighi. Občinstvu je vsekakor posebno ugajalo «Mrmra-nje gozda« iz W agnerjevega Siegfrieda in simfonična pesnitev uRimski bori« Respi-ghija. Molinari Pradelli se je izkazal tudi kot izvrsten koncertni dirigent, ki rnu je orkester poslušen in voljan instrument. Tako se je tudi včerajšnji koncert pridružil ostalim visoko kvalitetnim koncertom letošnje sezone. Posebnost koncertu prihodnjo sredo (dirigent Efrem Kurt z) pa bo nastop flavtistke Elaine Schaffer. VABILO Vsi stari balkanci So vabljeni na seistanek dne 1. Junija ob 20. uri v gostilni «Gambe,ro» v Ul. Udme, kjer se bomo dogovorili glede podrobnosti proslave 50-let-nlce akademskega društva »Balkan«. Pripravljalni odbor »»------ NOČNA SLUŽBA LEKABN V MAJU Harbo-Carniei, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana U; Al Gaieno, Ul. S. Clitno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv, Frančiška 1; Ravasim, Trg Li-berta 6. Seja izvršnega odbora Slovenske gospodarsko - kulturne zveze v Trstu bo Jutri v petek 31. t. m ob 20.38 na sedežu v Ulici Roma 15 - II. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. maja se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok ni bilo, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 8b-letna Giovanna Chebaz por. Fortuna, 85-letna Josipina Gregorič por. Ples, 65-letna Luigia Pipan, 61-letni Bat-tista Giovannu Bertuzzi, 91-Ietm Josip Trost, 68-letni Tommaso Riccardi, 62-letni Raffaele Rešeta- H A 1> I O ČETRTEK, 3(1. maja 1957. I BS I POSTAJA A 8.(X) Jutranja glasba; 8.30 Lahka glasba; 9.00 Slovenski motivi; 9.20 Bachova glasba v izvedbi čelista Piecra Fourmera; 9.38 Orkester David Rose; 11.00 Martinu; Concerto grosso za orkester; 11.16 Operetne melodije; 11.30 Chopin: preludij op. 28; 11.47 Strauss: Zgodbe dunajskega gozda; 12.00 Oddaja za najmiajše — Henri Gheon-A. Debevec: »Mašna strežnika iz Santarema*, igGjo člani Radijskega odra; 13.00 Melodije iz revij; 13.30 Kvintet Avsenik; 13.52 Slavni violinisti; 14.30 Orkester Melachrino; 14.45 Razne jazz-zasedbe; 15.15 Promenadni koncert; 15.45 Kubanske melodije; 16.07 Mozart; Divertl-inerMo št. 3 v C-duru; 16.24 Orkester Mantovani; 17.00 Novela; Ivan Vouk: »Markova barka*; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Blaž Arnič: Koncert za violino In orkester; 18,36 Lahki orkestri; 19,00 Glasba za Stlrt klavirje; 19.20 Tamburaški zbor; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Kramer in njegov orkester; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Kun Goetz: »Pokojna teta*, burka v 1 dej., igrajo člani Radijskega odira; 22.00 Operne arije; 22.15 Od melodije do melodije. KINO Exce»k>r. 15.00: «Njegov ange1 varuh*, L. Bell, D. Arnaz, J-Mason. Barvni Metroscope. Fenice. 15.00: «Ve]iki admiral* (L. Hamilton), Laurence Oliver in Vivian Leigh. Nazionale. 15.00: »Car in vero- lomnost*, Maria English in JohU Bromfield. Fflodrammatico. 15.00: »Petrolej- ska mrzlica*, Clark Gabl*> Spencer Tracy in C. Colbert. Grattacielo. 14.30: »Princesa Sasi*. Agtacolor. Velika novost leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ*, Supercinema, 14.30: «Bes v telesu* (Rage au corps), Francoise Arnoul in Raymond Pellegrtn-Mladoletnikom najstrože prepo. vedano. Arcobaleno. 14.00: «Zadnji Para' diž*. V filmu boste občudovan lepote narave in čutnost ženske. Prepovedan vstop mladoletnim. Astra Rojan. 15.00: «Montecarlo»* V. De Sica in M. Dietrlch. Capitol. 14.00: ((Deklica na delfinu*. Prvi ameriški film s Sofijo Loren. Cinemascope, tech-nicolor. Cristallo. 15.00: «Nihče me nc bo ustavil*, SterUng Hayden. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ*. Alabarda. 14.00; «Guendalina». *• Sassard, Raf Vallone in Rafaele Mattioll, . Ariston. 14.00: «Največja P1:?., stava sveta*, Cecil B. De Mih'-21.15; «Odnehaš ali nadaljuješ*-Armonia 14.00: «Zaklad Panch* Vlile* R Calhoun, S. Winter*-Aurora. 14.30: «Duša in mes«»' J. Huslon, D. Kerr In R. M1 chum. Cinemascope 21.15: »Odnehaš ali naffaljuješ*. Ideale. 15.00: «Začararvje», Tyr°" ne Power, Kirn Novak. , Im pero. 15.00: «Popolnoma zl» Cadillac*, J. Hotliday in r' Douglas. , 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuje*^ Italia. 15.00: «Beseda tatu*, Am* Lane, Gabriele Ferzetti. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ*' S Marco. 16.00: »Hanibal in vestalka*, Esther VVilliams m “ vvard Keel. Cinemascope. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ*; Kino gledališče ob morju '6UU' ((Scaramouche*, S. Granger. 21.15: »Odnehaš ali nadaljuje« • Moderno. 14.00: »Altair*, Anio- nella Lualdi. F. lnterlenghl 11 J. Sernas. Technlcolor. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ*-Savona. 15 00: nKadar mesto sp'*' Rhcmda Fleming, D. Andrevvs. Viale. 14.30: »Berlin-Tokio*, '*r* Kristina Soederbaum. . 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuje**' Vitt. Veneto, 14.30: »Greh vištva*. Giovanna Halli, A- p fariello. Belvedere. 14.00: ((Trdnjava 'P Pustolovski technlcolor. Montgomery. ,, Tl.15: ((Odnehaš ali nadaljuje**^ Marconi. 15.00: «Paslonarta», M** na FelUc, Pedro Armendanž Masslmo. 14.30: «Robln Ho™” meč*, Don Taylor in Elte« Moore. Eastmancolor. , 21.15: «Od.nehaš ali nadaljuješ*' Novo cine. 14 30: »Veliki Ca-rii* ’ M. Lanz.a in Ann Blyth. Ten nlcolor. . 21.15: «Odnebaš ali nadaljuje**' Odeon, 14.00: »Igralnica*. Hudson in Anne Baxter. , Radio. 14 30: «Pravlca do |j|{' stva*. Pretresljiv film. J. M stral in Pupe Suarez. MALI OGLASI MOTO GUZZII FALCONE 5** * vsemi nadomestnimi deli, z* ve- liki turizem. Za dirke 1908. UeV* priložnost, Cremascoli, Ul. F. 3 vero II. URAD «M. A. R. > OPČINE, NARODNA ITL. 47 VAM JE NA RAZPOLAGO: za vse administrativne zadeve, najemnine, posredovanja kupčij, prodajo premičnin in nasvete za davčne prijave (Vuuoai) ter sodne zadeve, za DOKUMENTE: potne liste, kornete, patenti-ne, vojne škode itd. — prevaja v vse jezike — 3 — 30. maja 1957 Agrarna politika držav članic skupnega tržišča Konkurenčna sposobnost italijanskega poljedelstva je v najslabšem položaju, dočim si je Zahodna Nemčija ustvarila močne temelje Sporazuma o E’'ratomu tn skupnem tržišču v okviru »male Evrope«, ki sta bila pred meseci podpisana v Rimu, bosta v kratkem prišla na dnevni red parlamentov šestih dr-iav podpisnic. S kakšnim agrarnim gospodarstvom se nameravajo članice «male Evrope« vključevati v Skupne tržišče? To je bila ena večjih ovir ze pri pripravljanju sporazuma, kajti posamezne države so se zavedale, da bodo brez tradicionalnih sredstev (carine, kontingentira-nja itd.) v tekmi z naprednejšimi gospodarstvi te/.ko shaja- Nemčija si je svojo agrarno politiko začrtala že leta 1949 in svoj načrt izpopolnila leta 1953. Ta načrt predvideva racionalizacijo in intensifikaci jo poljedelske proizvodnje, da bi si s tem urtvarila pogoje za konkurenco in jo vključila v splošen proces nemške gospodarske ekspanzije. Uspehi tega so vidni. Leta 1949 je zapadno-nemško poljedelstvo imelo pri delek, ki je bil za 30 odst. nižji od predvojnega. Danes pa je že za 23 odst. višji od predvojnega in krije že 70 do 75 odst. vt eh domačih potreb. S tem pa v Nemčiji niso za- le. Zato ni nič čudnega, da za-|dovol>ni njih(>v sedanjj na. čenjajo sedaj proučevati šibke ijrt strani svojega poljedelstva in živinoreje. Nekaj podatkov c tem nam bo prikazalo, kako so posamezna agrarna gospodarstva trenutno pripravljena na sooelovanje. Najprej si oglejmo poljedelstvo. O njem bi mogli pisati na dolgo, saj je tudi sedanja stavka v pokrajini Rovigo odraz sedanje italijanske politike na podeželju. Po samih :-talijanskih uradnih mnenjih je italijansko agrarno gospodar, stvo kar se skupnega tržišča tiče v najtežjem položaju. Temu je baje krivo naglo naraščanje prebivalstva in pa dejstvo. da je 40 odšlo'kov italijanske površine dejansko neuporabne, dočim predstavlja ostalih 40 odstotkov površine zelo slabo obdelovalno zemljo, M je zaradi suše zelo skopa. Preostane torej le 20 odst. za res dobre in rodovitne zem-ije. Kljub temu nesorazmerju med rodovitno in nerodovitno zemljo odpade v Italiji 41 odstotkov vsega aktivnega prebivaš tva na kmečko prebivalstvo. Poleg tega moramo vzeti v poštev se nesorazmerje med gospodarskim razvojem severne in južne Italije. To so o-snovne šibkosti, katerim moramo dodati še specifične, med katerimi ni zadnja ta, da je razlika med dohodki industrijskega delavca in kmečkega delovnega človeka (kmečki proletariat in mali posesmiki) za 40 odstotkov, r e veda na škodo Podeželja. Vprav tako razliko Pa bi imeli, če bi severno Italijo primerjali z južno. Zato so si italijanski vodilni, krogi zadali nalogo, da je tre-ha izvesti vrsto načrtov, ki n$j, Italijansko agrarno gospodair-*tvo usposobijo za konkurenco z gospodarstvi o 'alih držav Podpisnic. V ta namen je potrebno uvajanje intenzivnega obdelovanja zemlje, nadalje je Potrebno povečati produktivnost, zaradi česar je nujna modernizacija in večja mehanizacija poljedelstva ter seveda a-grarna preosnova, ki predvide-va razdelitev 750.000 ha zem-Ije med 150.000 kmet. družin Ce smo doslej govorili o ita-iijanski agrarni ekonomiji, ki je v okviru skupnega tržišča •male Evrope« na najslabšem, bomo spregovorili sedaj o nemški, ki je med najboljšimi. predvideva izboljšanje strukture poljedelskih kultur in arundacijo posestev na površini 6 milijonov in pol ha. To bo nujno prived'o do povečanja pridelika, zato pa težijo tudi za tem, da bi se povečala tudi potrošnja in da bi kmet svoje dohodke zvišal s povečano proizvodnjo, ne pa na račun povišanja cen. Zato predvidevajo še večje uvajanje mehanizacije ter gradnjo silosov in hladilnikov ter drugih ustreznih naprav za kon-serviranje pridelka. Zanimivo je, da kljub povečanju pridelka ne predvidevajo zmanjšanja uvoza iz tujine. Za Belgijo bi morali reči, da je njena šibkoist v poljedelstvu v majhnih posestvih. Druga šibkost je v tem, da se podeželje ukvarja bolj z živinorejo kot s pridelovanjem zelenjave in drugega prehrambenega blaga. Saj odpade na živinorejo in sirarsko in mlečno industrijo kar 66.6 odst. vseh kmečkih dohodkov, dočim odpade na vrtnarstvo 16.2, na druge kulture pa 17.2 odst. Zato pa so mlečna in sirarska industrija kot tudi živinoreja zelo razvite in kar 90 odst. vse proizvodnje sira spada v prvovrstno kategorijo. Kaj pa Francija? Pred Francijo stojita sedaj dve nalogi: razširitev poljedelske proizvodnje in njena delna preusmeritev. Poljedelstvu je namreč treba dati večjih možnosti razvoja v smislu splošne franco-ke gospodarske ekspanzije. Posebno ker se smatra, da je povečanje pridelka eden izmed odločilnih činiteljev za vzpostavitev ravnovesja v francoski plačilni bilanci,- Da pa bi to bilo učinkovito, je treba francosko kmečko proizvodnjo nekoliko preusmeriti, kajti na tržišču je danes preveč slad-kome pese in preveč vina, s čimer se francoski kmet največ ukvarja. Da pa bi to dosegli, je treba doseči zmanjša nje proizvodnih stroškov zaradi konkurenčnosti, zato je potrebna večja mehanizacija in razširjenje potrošniške mreže. Luksemburško agrarno gospodarstvo ne predstavlja problema, saj se s poljedelstvom ukvarja Komaj petina prebivalstva in imajo v vsej državici komaj 11.500 pa-estev, ki pa so že itak močno zdrobljena in se bolj sparcelirana. Vse kaj drugega pa je s Holandsko, ki ze danes prodaja na tujem tržišču nad 30 odst. vsega svojega kmeČKega pridelka. Tudi pri njih se postavlja vprašanje arundacije, se posebej pa vprašanje kmečke delovne sile, kjer se poeebno poudarja potreba po strokovni delovni sili. Kljub vsem tem povoljnim razmeram teži Holandska za tem, da bi svojo obdelovalno površino povečala, da bi povečala produktivnost in končno zvišala ze itak visoko kakovost svojega pridelka. Vremenske katastrofe, ki so letos zajele naše kraje, niso prizanesle niti mnogim drugim krajem iz Hongkonga poročajo, da so veliki nalivi v zadnjih dneh povsem poplavili velike predele tega velemesta. V ZDA pa so letos tornadi terjali mnogo žrtev in Američani pravijo, da je letos trikrat več tornadov, kot znaša povprečje zadnjih petdesetih let. Na siiki vidimo ruševine mesteca Ruskin Heigts, kjer zares ni ostal kamen na Kamnu 1,1,1......... iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiHiii.. OBČUTKI ČLOVEKA V ODLOČILNIH TRENUTKIH Je trema strah ali neznanje : v Čustvo, pritisk in nestrpnost povzročitelji «miselnega zaskoka» Se vam je že dogodilo, da se niste mogli niti imena svojega prijatelja spomniti, s katerim ste vsak dan? Ali pa, da ni-ste mogli najti računa, ki je še četrt ure prej bil na mizi? Vse ste prebrskali, vse preobrnili po mizi, po omari, celo v predal ate pogledali, čeprav ga prav gotovo ni bila tam. Niste ga mogli najti in konec, takrat, ko se je mudilo in ko je prišel izterjevalec! Potem pa, ko je inkasaht odšel, ste ga zagledali. Prav na vrhu je bil, in nedolžno kukal izpod nekega drugega listka. Kdo se ne spominja neprijetnih trenutkov iz šole, ko ste bili poklicani k tabli in ni- Elma Karlova in Vico Torrianl v novem nemškem Iilmu »Kitare ljubezni«, ki ga Je režiral Werner Jakobs ^^ailinilMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIiMIIII ■IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIMIIIMI lllllMintlll II IHIIIIMIIIIIIinilllltll MIIII MllltllMIIIIIHIIHIMIIl lil I lllll M um l| IIIII lllll n I |,T1111IIIII lllllllllllll NOVO DELO V SLOVENSKEM Bebler: Potovanje po sončnih deželah Polica s potopisi jr pri Slo-, ni, zemljepisu, folklori, arhi-iske kaste v industriji skoro Sencih slabo založena. Zato ' lekturi, umetnosti, posebnostih niso več problem. Samo v J® pozdraviti sklep Državne *alozbe Slovenije, da izda *nji»o Beblerjevih potopisov, j*h je v srbohrvaščini iz-dalo podjetje srbskih nov i-*arjev. Del teh potopisov je ■z.hajaj Že v beograjskih časo-P'*i/l, predvsem v Politiki. Snov zanje je Bebler dobil, VrŠee svojo diplomatsko mi-t,lo jugoslovanskega delegata v Organiz/iciji združenih na-Zodou m v letih 1951 do začet ka jyS3 prepotoval številne °«zele, med njimi ZDA, Me-^■ho, Indijo, Burmo in druge, č-elo ugoden odmev opisov *®h potovanj pri bralcih je TlaPotit srbske novinarje, da ®° Beblerju predložili, naj bi o knjigi opisal svoja pozvanja, kar je Bebler storil ® *Potoivmji,i po sončnih de-ki jo bomo v kratkem Jjobiii (udi v sloveni, im v te-oce?u prevodu Marijole Ko-Valove. V etrn je vrednost Bebler- levih potopisov’! Na prvem "itstu je poudariti živ stil, neposrednost pr.povedovanja. Avtor je uporabil preizkušeno kompozicijo pripovedovanja, je v tem, da pripoveduje v takem zaporedju, kot je do-0°dke sam doživljal. Ta na* ‘a daje delu novo dimenzijo. Piti, združeni z akcijo, ki *° b moderni potopisni knji- življenja in še o tolikem dru- najbolj oddaljenih vaseh tvo-gem. Ko potuje skozi južne rijo razlike med kastami ne- države ZDA, mu ne uide, kako je državljanska vojna dobila svojstveno mesto v zgodovini ZDA. Voditelji upora veljajo tudi na severu za velike ljudi v skupni narodni zgodovini, podobno slave velike vojskovodje Nevera v južnih državah. Blizu Capi-lola se začenja široka aleja, imenovana iiAleja spomenikov». Tam stoje drug zraven drugega spomeniki vojskovodij severa m juga — vendar pisec le pozabi pripomniti, da so kljub temu še nasprotju med nekdanjimi sovražniki, kar prihaja najbolj do izraza v različnem odnosu do crncev. Potovanje po raznih deželah je Beblerju vse prej kot zabaven turizem, Ko na eni strani govori o nepopisni bedi prebivalcev Haitiju ali Indije, hkrati občuduje izredne zgodovinske spomenike, ki kažejo na veliko preteklost teh narodov. Na jugu Mehike je našel ostanke kulture Maja, ki je dosegla visoko stopnjo, nič nižjo kot so kulture antične určije ali Egiptu. Od tod ponos teh ljudi. Mehika mu je ostala v spominu kot vulkanska dežela in to tudi p simboličnem pomenu. Takš- evnosh skoru popolnoma za-: ni so tudi njeni ljudje. ”'e'ijali nekdanje statične o- Toda te ga prevzema biir-pise. dajejo aeiu žiuost in! manski Pag,m s svojimi tiso-’lcPosrednost, ki nujno potile-j Čerinu pagodami. V Indiji iela bralce za seboj. ITadž-Mahal, ki Upravičeno Nadaljnja Ustnost, ki j« za j nosi im« «Krona doorceo«. To po,opisca sicer nujna, pa sr 1 ni zgrudim, ampak pesem, ki h* inn>. -,--i. -„i..,,.iiii . -im jo je cesar zgradil iz marmorja v spomin tvoje ljubljene more vsak pohvaliti z njo. le avtorjeva široka razgledu-n°®t. Naj v kakšnem kraju o-s,ane tudi le za kratek čas. *merom najde priložnost, da ‘Prtgovori o njegovi zgodovi- žene, katere ni mogel pozabiti. Bebler ruši tudi nekatere mite. Tako zvemo, da indij- premagljivo oviro za deiuo kratizacijo. Zelo zanimivo je opisano njegovo srečanje z generalom Mijajo, ki je danes glavna osebnost španske emigracije v Mehiki. Usoda teh ljudi je težka, pokonci jih drži samo upanje, da se še kdaj vrnejo v svojo Španijo. Med srečanji pa so seveda nudvse zanimiva srečanja z našimi ljudmi, na katere je naletel v najrazličnejših krajih. V pristanišču Los Angelesa, San Pedru, je pravzaprav naletel na hrvatsko pristanišče. Od srede preteklega stoletja so se tu naseljevali dalmatinski ribiči z Brača, Hvara in Korčule. Se danes se v glavnem preživljajo z ribištvom. Domovine niso pozabili. Imajo krasen «Jugoslovanski domu z dvorano s tisoč sedeži. Na slavnostni večerji je Bebler govoril tudi p angleščini. Tedaj je prišla k njemu starka in mu rekla: «Ej, sin, kako si me razočarali Prihajaš iz starega kraja, pa mi govoriš v angleščini . . .!» Tudi v San Franciscu je srečal naše ljudi, tam so mu priredili večerjo v domu, ki stoji na griču, imenovanem Kranjski Hill! No, a tega se je polagoma navadil in ga ni posebno presenetilo, da v Centralni Mehiki živi Slovenec Zebre, ki je svojo ženo Mehi- Med rakovim in kozorogovim povratnikom leži vroč pas zemeljske krogle, ki ga je Bebler velik del prepotoval. Tam ljudje dvakrat letno vidijo sonce v zenitu in hodijo po lastni senci. Tam rastejo kaktusi in palme, tam žive tigri in opice. Kdo si ne bi želel videti teh dežel? Bebler pravi o sebi, da bi si jih vedno znova rad ogledal. Ljubi sončno vročino, globoko modrino neba, temno zelenje džungle in ljudi, ki tam žive. Posebno ljudi. Njihovo bedo in trpljenje, ponos in upanje in borbo za boljše življenje. Kajti vse te dežele spadajo — kot se lepo reče — v vrsto «nezadostuo razvitih» dežel. Tam je standard najnižji in znaša povprečno manj kot sto dularjev ali 65 tisoč lir na leto, dolžina človeškega življenja je najkrajša, otroška umrljivost največ-ja, nepismenost pa splošno pravilo. To so kraji, kjer večina ljudi živi brez pohištva, kjer ne vedo, kaj je elektrika kaj knjiga, zdravnik alt pismonošu. Vendar je Bebler povsod opazil nekaj. Pogovor s temi ljudmi ni bil pogovor s tujci, ampak je bil pristen, bližen. Pričakoval bi človek, da bodo s sovraštvom gledali na tujca v limuzini in s fotografskim aparatom okrog vratu. Toda nasprotno, bili so vljudni tn ljubeznivi. Včasih tudi ponosni. Ali je to od njihove slavne kulturne pretek- kanko in otroke naučil govo-' [osti? Mogoče .odgovarja Beb-riti slovenskiI I ler, mogoče je tudi od tega. Delo krose reprodukcije ! Vendar je to manj važno. barvnih fotografij Ker Bebler v svojih potopisih ne navaja datumov in se ne ustavlja ob političnih dogodkih, imajo njegova potovanja trajnejši pomen. lažno je, da demokratične sile v svetu zaustavijo preli-vunje bopustiMi iz revnih v bogu le kraje sveta, da bi vse človeštvo užioalo sadove današnje stopnje tehnike, ste mogli odgovoriti na vprašanje, čeprav ste se učili in ste prav tisto poglavje s posebnim zanimanjem brali tn si ga dobro zapomnili. Kaj je to? Strah? Neznanje? Nezaupanje v svoje sposobnosti? Trema? Tako je! Tremo ima dijak, ko stopi pred profesorja, ali pred izpraševalno komisijo, tremo ima igralec, ko stopi na oder in se zazre v občinstvo ter v hipu ne zna več svoje vloge. Tremo ima športnik. Kako nastane tak pojav? In zlasti, kako se prepreči? Najnavadnejšo vrsto tega tako imenovanega ((miselnega zaskoka« povzroči čustvo. Zlasti strah naravnost odpihne vsako misel iz možganov. Pa tudi skrb povzroči tak pojav v možganih. Nadaljnji vzrok miselnega zaskoka v možganih je pritisk. Pogosto mislimo, da dajo ljudje več od sebe, če jih žene tekmovalni duh. Zlasti velja to za duševno delo. Ce ima nekdo pod pritiskom naglo napraviti kak račun, ali če je treba hitro napraviti kako poročilo ali če je treba kakor kolj poiskati kako novo misel ali če je treba rešiti v naglici kako zamotano vprašanje, je pritisk prej ovira. Podobne posledice ima +udi nestrpnost. Pretirana želja, nestrpen pohlep zmanjša normalne miselne sposobnosti. Zato je najbolje, takrat, ko je treba rešiti kako težavno vprašanje, pa ne gre, vse skupaj pustiti in iti nekoliko ven na sprehod ali samo na zrak Po vrnitvi bo vse lažje, kar nekako odprlo se bo. Ne sila ne pritisk ne trma ni tisto, kar je treba v takem prime ru, marveč pomirjenje. Važno je pri tem tudi to, da se ve, da je moč kako vprašanje rešiti na več načinov, da je več poti, po katerih je moč lagodno speljati in se pride na lepo ravno in gladko pot. Tudi v šoli je marsikdaj tako, da si dijak ne ve pomagati, ker zahteva profesor samo tako rešitev kot jo misli sam, ne dopušča noc bene druge možnosti. In dijak se trudi in išče, kako bi našel prav tisti način, samo tisti, odrešilni. Pri tem niti ne vidi, da je moč tisto tudi drugače obrniti in bi bilo enako dobro rešeno. Slab je tisti profesor, tisti vzgojitelj, ki zavaja svoje gojence samo na šablonsko reševanje nalog, ki zahteva od njih, da morajo delati samo po njegovem, samo enem načinu, in ne dopušča, da bi si sami pomagali in rešili nalogo tako, kot se jim zdi. Glavno je vendar, da dobijo pravilno rešitev. Mladega človeka bi bilo treba navajati, da bi znal sam samostojno poiskati pravilno rešitev, da b; si tako razvijal umsko prožnost. Naj poišče rešitev kakor koli in kjer koli jo zmore. Navajati ga. da bi pri vsaki zadevi poskušal čim več možnosti za rešitev. Da bi znal rešiti tako ali tako. Da bi spoznal, da se vsaka, ali iiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiHimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii Morska voda atomsko gorivo Dr. Mark Mili je pred dnevi izjavil, da bo človek ob koncu našega stoletja pridobival termonuklearno energijo v mirnodobske namene tako, da bo kot gorivo v termonuklear-nih centralah Uporabljal morsko vodo. Dr. Mili, ki poučuje na vseučilišču v Kaliforniji, pravi, da je potrebnih še štirideset let preden bo človeku uspelo termonuklearne sile imeti tako v oblasti, da bo z njimi razpolagal, kakor mu bo po volji. Centrale pa, ki bi dajale dovolj ekonomično energijo, bo mčo graditi že prej in sicer okoli leta 1970 — 1980. Po njegove*.’ vsebuje morska voda ver energije, kot če bi v oceanih namesto vode bila nafta. sikoro vsaka zadeva, da rešiti na več načinov. Problemi povečini niso tako težki, kot so na prvi pogled videti. Koliko mladih ljudi bo v prihodnjih tednih stalo pred raznimi izpraševalnimi komisijami! Koliko bo takih, ki bodo odpovedali, ki bodo v zadnjem hipu obupali, ker bodo ugotovili, da niso pripravljeni, da ne znaio, da enostavno ničesar ne znajo! Zgrabila jih bo najhujša trema. Premagali jo bodo le, če se bodo znali pomiriti, če se bodo zmogli toliko zbrati, da bodo mirno presodili vprašanje, ki ga bedo prejeli — in potem se jim bo kar odprlo! Saj snov, ki so se je naučili, ni izpuhtela, le tisto okence, skozi katero naj se vidi znanje, je treba pustiti odprto. BISTVO SODOBNE PREHRANE Je naša hrana pravilna? Ni dovolj dobro in veliko jesti, pač pa jesti tako, da damo organizmu vse potrebne snovi Sodobna prehrana. Marsikdo, ki to bere, sl predstavlja, da je to neki nov način prehrane, uvajanje nravih živil, nov način kuhanja. Pa ni. Le sestavljanje jedilnika je novo, drugačno. Ne po o-kusu, ali samo po okusu, ne po množini, marveč po snoveh, ki sestavljajo posamezna živila, je treba sestavljati jedilnike. To je skrivnost sodobnega načina prehrane. Po navadi mislijo ljudje, da je tista hrana zdrava, ki je okusno pripravljena, in zlasti, ki je obilna. «Ta pa dobro živi, srečen je!« pravijo o takem, ki je lepo rejen, ali debel, ves zalit in o-krogel. O takem, ki se vsak dan naje mesa, tudi več vrst (kar še bolj dokazuje, da dobro živi), in raznih jedi iz moke. Potem pa vse skupaj obilno zalije z dobro kapljico, da komaj vstane od mize. Tak, pravijo, dobro živi. In mu zavidajo. Po najnovejših izsledkih pa mora biti jedilnik sestavljen tako, da vsebuje predvsem snovi, ki so potrebne za obstoj, razvoj in delovanje našega telesa. Na prvem mestu so snovi, ki dajejo telesu energijo in toploto. K tem prištevamo sladkor, maščobo in jedi iz moke. Energijo merimo s kalorijami, zato pravimo, da i-majo nekatera živila veliko, druga pa majhno kalorično vrednost. Važna snov, ki naj jo ima živilo, so beljakovine. So potrebne za graditev in rast telesa pri otrocih, za obnavljanje celic in proizvajanje življenjskih sokov. Zelo važni so pa v naši prehrani vitamini. Brez njih ne bi mogel človek živeti, čeprav jih ne potrebuje prav mnogo. Hrana mora vsebovati tudi nekatere rudnine, da je zdrava. Pri sestavljanju jedilnikov je treba upoštevati delo, ki iiliitimiiiliiiiiiiiliiilliimilliiiiiitiimiiiiiiiitiiuilitiiiitiii.iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitliiillliiiiiitii Revija folklornih plesov Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi prihodnjo nedeljo popoldne v dvorani na stadionu «Prvi maj» revijo narodnih plesov s sledečim bogatim sporedom: 1. Tržaška okolica: Monfrine, Sete paši, Stu ledi — Breg 2. Bela krajina: Lepa Anka, Sirota, Fruške — Opčine 3. Mazurka, zamisel Olge Gor-jupove — Rojan-Skorklja 4. Srbija: Devojačko, Bo jar- ka, Užičanka, Srba — Breg 5. Hrvatska: Stara baba, Dr-mež, Ivanič kolo — Opčine 6. Vojvodina: Biserka, kukavice, Igrala bi dere — Gorica 7- Koroška: Obredni ples v Zili, Usoie rej, Svetbeni reje in polka — Breg 8. Hrvatska: Ej narode, Ja posejah, Drmež — Breg 9. Bela krajina: Izrasla je ko-pinja, Carska kas a, Srotiš — Opčine 10. Počasni valček, zamisel Olge Gorjupove — Gorica 11. Vojvodina: Kisel vode, Djurdjevka, Djurdjevica — Breg 12. Gorenjska: Sušterska, Sed-morka, Mrzulin — Sovod-nje 13. Srbija: Ratarsko kolo — Rojan-Skorklja 14- Zidana marela, zamisel Olge Gorjupove — Breg ga tisti, kateremu je hrana namenjena, opravlja. Vobče je v naši prehrani preveč kruha, več kot pri drugih narodih. Pač pa je premalo sadja, zelenjave in zlasti mleka. Zajtrk je po navadi preskromen, ker vsebuje le kavo in morda košček kruha ali peciva. Ker največkrat ne malicamo dopoldne, smo opoldne lačni in imamo obilno kosilo. Pogosto je tudi večerja taka. Obroki hrane morajo biti taiko razdeljeni, da nikoli ne obremenjujejo želodca. Pri sestavljanju jedilnika je navadno tako, da je ene snovi v živilih preveč, medtem ko je druge premalo ali pa je sploh ni. Nadalje je v naši hrani preveč kruha in preveč maščob. Velika napaka je tudi v tem, da se s pripravljanjem jedi ponekod uničijo vitamini in rudninske snovi. To velja zlasti pri pripravljanju zelenjave. Se tako umetelno in prefinjeno sestavljeni jedilniki nam ne bodo koristili, če ne bomo upoštevali sodobnih načel prehranjevanja, če ne bodo dnevni obroki enakomerno porazdeljeni in če bomo pri kuhanju uničili najdragocenejše snovi: vitamine in rudninske snovi. iiitiiiiHiiuiiiitiiimiimiiiiiiiiiMiiiititiiimiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiMiitiiiiiiiiiiiiiifiiiii Pomenimo se o klobuku Brez klobuka si tudi v sedanjem letnem času skoro ne moremo zamisliti elegantno oblečene ženske, saj daje moda prav'temu kosu ženske garderobe iz leta v leto vedno večji poudarek. Klobuk, torbica, rokavice; to so dopolnila, ki jih ne smemo pogrešati. Ce smo za izbiro novega kostuma potrebovale precej časa, bomo za klobuk še več. Izbira in odločitev nista vsakdanja opravka in to tembolj občutimo, če se prvič pojavimo pri modistki ne da bi se prej seznanile z modnimi novostmi. Toda moda ni vse — tudi okus mora odločati. Koliko lepih modelov zasledimo, toda kaj, ko vsak model ni za vsako! Bomo torej zaupale modist-ki? Nekoliko že, toda nikoli popolnoma. Ogledalo in razum sta lahko najboljša svetovalca. Pri izbiri upoštevajmo; obliko obraza, postavo tn starost. Modistka nam lahko dobro svetuje, ali pa nas prepriča s strokovnim znanjem o izredno lepem modelu, ki je za nas po njenem mnenju najprimernejši. In ko bomo z njim stopile na ulico se bomo slabo počutile, ker bomo iz obrazov mimoidočih razbrale da smo smešne. Zato bodimo raje oprezne! ' Veliko odobravanja pa tudi negodovanja so dosegli u-stvarjalci novih klobukov-Ekstremni modeli nas najbolj bodejo v oči, vendar smo za radi teh lahko popolnoma mirne, saj nam moda nudi še vedno dovolj ljubkih pokri val. «Turbanti», iicharl ottes«, aclochesu, to naj bi bili v glavnem predstavniki klobukov modne sezone 1957. Pa ne samo ti, tudi tako imenovani ((krožniki« so vidno zastopa ni. Poseben poudarek daje letošnjim klobukom cvetje, ki ga je na klobukih včasih kar preveč- Vendar je ta obilica cvetja primerna in prijetno vpliva. Njihov naravni učinek pride do izraza povsod, tako iiliiitmumiiiiiiiiiiitiiiiiltiaMiiimiiiliiiiiniimiiiiiimiHiiiiitiMtiiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiitiiitiifmimtiiniiiHi, m m miiitimin miti, un OB STOLETNICI VELIKE INDIJSKE VSTAJE DVAJSETLETNA RANI BAI VZOR PROTIBRITANSKE BORBE Ta mesec indijski narodi praznujejo etoletnico velikega sepojskega upora, ki je bi! leta 1857. Kalko je mogoče, da je peščica Angležev mogla tako dolgo strahovati Indijce? Na vsakih 2000 Indijcev sta bila komaj dva Angleža. Posluževali so se pač znane ln preizkušene taktike gospodujočih narodov: «Divide et .mpera!« (deli in vladaj). Spretno so izkoriščali medsebojne spore posameznih plemenskih poglavarjev, zato so kaj lahko krotili vso ostalo množico, saj so se ti sami med seboj prepirali in se pobijali.. Dve stoletji in' pol pred tem so Angleži osnovali trgovsko družbo «Vzhodna lndtj-ska družbe«, ki je nato zasedla skoro vso Indijo, čeprav je bila samo trgovsko podjetje, ustanovljeno zato, da izkorišča razne dišavne rastline, ki jih je v Indiji mnogo. Kakšnih metod se je ta trgovska družba posluževala pri iskanju M akovrstnih oreščkov, popra in cimeta, so znane marsikatere podrobnosti, čeprav so uradni viri gleae tega molčeči. Te metode so bile taike, da so nazadnje privedle indijsko ljudstvo do se-pojske vs’aje leta 1857. Pravijo, da je nastal upor zaradi tega, ker nekateri vojaki niso hoteli nabijati novih pušk s kroglami, ki so bile namazane s svinjsko mastjo in govejim lojem. Oboje je namreč za ene ali druge Indijce prepovedano, mohamedanska vera prepoveduje svinjsko mast, a Hindu je govedo sveta žival. In zaradi tega so se trije regimenti iz Se-poya uprli in tako začeli veliko vstajo, ki se je kmalu razširila na mso Indijo. Morda je na tem kaj resnice. Toda bil je to le povod medtem ko so bili pravi vzroki prav v krutem ravnanju z domačini. Saj so b.li množični pokoli na :,«evnem redu. Ve se na pr. o znanem pokolu več tisoč neoboroženih mož, žena, starcev in otrok v Amritsaru, ki so moiče protestirali proti nasilju tujcev. A-li o splošnem pokolu v New Delhiju, ko so Angleži proglasili vsakega Indijca, ki se ni boril na njihovi strani, za «ubijalca žena in otro.k» • Ropanje Je bilo uradno dovoljeno za teden d".1, ki pa Je trajalo več mesecev. Odpor Indijcev je bil skraj no junaški. Se danes se spominjajo vrste junakov iz tistega časa. Kaj vse vedo povedati o junaštvih Feroze Srha in Bahadurja Sahu, Naoa-saheba Pešva in drugih. Naj bolj slaven med njim’ je bh Tantia Topi, ki je več mesecev ogrožal Angleže in jim prizadejal ogromne žrtve. A-li pa 20-Ietne deklice Rani Lakšmi Bai, katere ime bo o-stalo večno v spominu indijskega ljudstva. Zlasti je to Izredno zato, ker je bila v tisti dobi v Indiji zenska popolnoma zapostavljena, pa se je Rani v borbi tako odlikovala, da jo je anglesk, general, proti kateremu se je bo rila, označil za najboljšega in najhrabrejšega voditelja up .t nikov. Kljub temu, da so Angleži takrat upor zatrli, jim je vendar ostal vseh nadaljnjin st J let njihove vladavine veuk strah pred «Great Mumly. (velikim uporom) nenehno v kosteh. Prav .zato so vso svojo politiko v Indiji se oolt u-smerili v razbijanje indijske enotnosti, predvsem z ver-ao in plemensko diskriminacijo. Nazadnje so, tik prad svojim odhodom, leta 1941, dokončno razdelili Indijo na seLirto Indijo in Pakistan, na hiniaj-ski in muslimanski svet. na tilniku, čelu, vrhu klobuka, pri obsežnih «krožnikih» itd. Zastopani so posamezni cvetovi pa tudi šopki in venčki. Med svetlimi barvnimi toni prevladuje barva morske vode, rožnata v češnjevem in or-hidejevem odtenku, tradicionalni bela in krem pa vse tja do sive in mrzlih tonov. Novi turbani nihajo mea turškimi in klasičnimi modeli, so okrašeni s tilom, tančicami in seveda cvetjem- Motiv nkrožnika» je zelo različen. Okrašeni so z valujočimi okraski organ dija, ši-fona in tančice, ki se zaključujejo z rožo. So izredno veliki, pa tudi majhni, primerni za manjše postave. Vse, starejše in mlajše si moramo biti edine: odločile se bomo le za klobuk, ki je v skladu z našim celotnim videzom. ki je moderen in ga bo-bo lahko nosile več kakor 24 ur. SILVIJA KUHARSKI RECEPTI Češnjeva pila V skledi vmešamo 15 dkg masla in 15 dkg sladkorja ter 3 rumenjake. Ko se vse lepo speni, dodamo 15 dkg moke, pol pecilnega praška, nekaj nastrgane limonine lupine in sneg treh beljakov. Testo položimo v namazan pekač, povrhu potresemo četrt kg češenj brez pečk. Potresemo jih lahko s sladkorjem in cimetom. Češnjeva sladica 4 jajca, 20 dkg sladkorja, 20 dkg moke, pecilni prašek, 10 dkg masla ali olja, 25 dkg češenj. Cela jajca in sladkor stepamo na topli štedilnikovi plošči tako dolgo, da Se zgosti. Nato odstavimo in stepamo še na hladnem, da se ohladi. Počasi primešamo presejano moko, ki smo ji dodali pecilni prašek in stopljeno maščobo. Testo zlijemo v dobro pomazan pekač za dva prsta visoko. Po vrhu potresemo o-prane in dobro obrisane češnje. Pri srednji vročini pečemo kipnik 20 minut. A. A. Jagnjetina po angleško 1 kg ali manj jagnjetine, sol, 5 dkg masti, 2 poli papirja, 5 dkg drobtin, 5 dkg moke, sok od limone, peteršilj. Meso operemo, obrišemo, mu porežemo kožice in mast, nato ga osolimo in zavijemo v pomaščen papir ter ga damo v pekač in pečemo 1 uro. Papir polivamo z mastjo. Ko je meso mehko, papir odstranimo, meso pa potresemo s presejanimi drobtinami in g» še nekoliko popečemo, da dobi lepo barvo. Nekaj masti, na kateri se je meso peklo, odlijemo, ostanek pa popraši-mo z moko, zalijemo z mrzlo vodo in dodamo sesekljan peteršilj ter limonin sok. I li Ali bi mi ne mogli pokazati kaj drugega? Veste, sem ginekolog... Vprašanje avtonomije na občinskem svetu v Doberdobu Svetovalci podprli predlog PSI ki priznava pravice manjšini Družbo SEL VEG pooblastili, naj napravi načrt za elektrifikacijo Dola - Odobritev načrta za ureditev poti v zgornji delJamelj V nedeljo dopoldne je bila v dvorani županstva v Doberdobu seja občinskega sveta, katere so se svetovalci polnoštevilno udeležili. Ha dnevnem redu je bilo več važnih točk, med katerimi je bila na prvem mestu razprava o vprašanju deželne avtonomije. K obravnavi tega vprašanja so prešli takoj po prečitanju zapisnika zadnje občinske seje. Diskusija o avtonomiji se je pričela z govorom svetovalca Stanka Lavrenčiča s Poljan, ki je uvodoma prikazal pomen avtonomije za naše kraje ter dejal, da je ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina predvideno z u-stavo. Govornik je predlagal, naj občinski svet podpre posebni statut PSI, ki ga je stranka predložila v diskusijo v parlamentu, ker ta osnutek predvideva zaščito naše narodne manjšine, medtem ko zakonski osnutek za posebni statut, ki ga je predložila Krščanska demokracija, o naši manjšini sploh ne govori. V živahni diskusiji, med katero so nekateri svetovalci izražali pomisleke o pravičnosti osnutka PSI, so svetovalci sprejeli predlog s 13 glasovi, proti so glasovali samo trije svetovalci manjšine. Naslednja točka, ki je bila na dnevnem redu, je bilo pobiranje trošarine. Občinska u-prava ne more sama pobirati trošarine, ker bi jo to preveč stalo. Zaradi tega so se odločili, da stopijo v konzorcij za pobiranje trošarine, v katerem so že številne furlanske občine. Konzorcij sj bo za pobiranje pridržal od 10 do 11 odstotkov. Ena izmed važnih točk je tila tudi elektrifikacija Dola. Ze pred časom je SELVEG postavila plačilo dolga za napeljavo elektrike v Jamlje kot pogoj za pripravo načrta za elektrifikacijo Dola. Pred časom je občinska u-prava dolg poravnala in je sedaj takoj pristopila k reševanju tega vprašanja. Elektrificirajo naj se vsa naselja od Vižintinov do Bonetov. Svetovalci so soglasno pooblastili družbo, da takoj prične pripravljati načrte, da bi se z jelom pričelo čimprej. Odobrili so tudi načrt za popravilo poti v zgornji del Jamelj. Kakor je znano, je pot zelo slaba in vijugasta. Občinska uprava jo je sklenila popraviti ter je s lem namenom pripravila načrt, ki bi ga izvedla z delovnim centrom. Kakor se zdi, bi občina plačala 537.000 lir, država pa ostalih šest milijonov. Gradnja ceste bi za 227 delovnih dni zaposlila 35 delavcev. Pri slučajnostih so govorili o namestitvi prometnih znakov po občinskih poteh. Po zakonu bodo v vsakem naselju namestili table, da je dovoljčna največja brzina 40 km na uro in da je v bližini šolsko poslopje. Zadnje dni meseca visoke cene na trgu Zaradi slabega vremena, ki je vladalo v naši pokrajini v začetku in konec tega meseca, so nekateri vrtni pričelki izginili z goriškega trga in morali so jih uvoziti od drugod. Cene so se seveda takoj dvignile, tako da so morale gospodinje plačati za kg paradižnika 380 lir, za kg česna 500 lir, za kg fižola v stročju 500 lir in tako smo zabeležili, da so bile banane in vrtne jagode cenejše od zgornjih pridelkov. Cena peteršilja je skočila od 50 lir na 225 lir kg. Tudi češnje, ki jih je bilo na trgu Že precej, so se podražile, in po zadnjem vetru in mrzlem valu ne kaže, da se bodo pocenile. «»------- Menični protesti v 1. polovici aprila Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice so zabeležili v prvi polovici meseca a-pri'la v goriški pokrajini 384 meničnih protestov. Protesti so bili med posamezne občine takole razdeljeni: Capriva 1; Rrmin 17; Doberdob 1; Dolenje 2; Fara 4; Gorica 161; Gradiška 38; Ma-riano 1; Tržič 96; Moša 2; Ro-mans 1; Ronke 11, Zagraj 3; Škocjan 12; Steveijan 1; Sta-rancan 7; Turjak 8 in Vil-, lesse 1. o-------- Danes otvoritev razstave vin v Čedadu Organizatorji so prekinili razstavo vina v Čedadu. Glavni vzrok za prekinitev je bil hud mraz, ki je zavladal po vseh nadiških dolinah in ki je preprečil obisk ljubiteljev dobre kapljice iz bližnje in daljne okolice. Organizatorji so sklenili razstavo ot\*>riti na današnji praznik. Ob tej priliki bodo organizirali folklorne prireditve. Prireditelji upajo, da bo lepo vreme pripomoglo k dobremu obisku. «»------------------ Pismo tajništva FIOM - CGIL Nerazumljivo pisanje delavca Tuzzija Tajništvo Delavske zbornice (CGIL) nam je poslalo v objavo odgovor na članek delavca Alda Tuzzija iz SAFOG. ki je bil objavljen v nekaterih mestnih časopisih od priliki izstopa Tuzzija iz CGIL ter njegovega vpisa v CISL. Pismo CGIL pravi, da je bilo tajništvo kovinarskega sindikata (FIOM) presenečeno, ko je iz časopisja izvedelo za kritike, ki jih je delavec Tuz-zi naslovil na FIOM, sindikalne voditelje in na organizacijo sindikata v SAFOG. Presenečenje je toliko večje, ker v letih 1956 - 1957 Tuzzi ni nikoli pokazal v osnovnih organizacijah in pri vodstvih sindikata, kakor bi bila njegova pravica in dolžnost, pridržkov in kritik sindikalne politike FIOM - CGIL v tovarni SAFOG. Tajništvo goriške sekcije FIOM zato ne more razumeti resničnih vzrokov, ki so ga pripravili k temu koraku, in krivičnih kritik, ki jih je naslovil na organizacijo. Obtožbo, da FIOM ne bra ni v notranjosti SAFOG interesov delavcev, tajništvo zavrača, ker ni resnična. Zadostuje povedati, da so aktivisti FIOM ob pomoči delavcev sklenili skupni sporazum za tri leta «proizvodne nagrade*, s katerim se je dvignil povprečni zaslužek delavcev, ki delajo na akord, za odstotke, za delo v prašnih prostorih itd. Obenem je organizacija z zborovanji in letaki prepre- čila zmanjšanje akordov in odstotkov ter zahtevala bolj človeške delovne razmere m zboljšanje tovarniške menze- Organizacija je dalje dala velik prispevek k enotnosti delavcev in akcijski enotnosti sindikalnih organizacij za spoštovanje pogodb, notranje komisije in sindikatov proti politiki ločenih sporazumov, kot bi hotelo ravnateljstvo. Ta delavnost sindikata FI OM - CGIL, zaključuje pismo, je znana vsem delavcem, h katerim se obrača v času sporov in od katerih zahteva svete in mnenje in katerim prepušča presojo svojega delovanja. «»-------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan .in ponoči lekarna Sv. Justa na Korzu Italia 102, telefon št. 31-52. Poročilo trgovinske zbornice o gospodarskem položaje V aprilu je bil zastoj v prehrambeni in ladjedelniški industriji - Povečan izvoz blaga v Turčijo in Jugoslavijo Goriška trgovinska zbornica je tudi v svojem zadnjem mesečnem poročilu iz aprila meseca navečla vrsto podatkov, ki nam dajo precej podrobno ekonomsko sliko naše pokrajine v preteklem aprilu. Za poljedelstvo je bil položaj dokaj ugoden, le prve dni meseca se je pojavila slana, ki je posebno v maju hudo prizadela naše podeželje. Cene poljedelskim pridelkom so ostale v glavnem iste; koruzo so namreč prodajali po približno 4400 do 4600 lir stot. Se vedno pa je bila v aprilu zelo nizka trgovina z vinom, katerega cene takrat še niso narasle. V industriji so zabeležili precejšen padec v odnosu na njen položaj v marcu zaradi dolge stavke električnih varilcev in tako je zastala vsa proizvodnja v ladjedelniškem oddelku. Nobenega razvoja niso zapazili v drugih velikih podjetjih naše pokrajine, kot | so livarna v Gorici in teks- mi n um n iitiniu m m nuni umiti'm n mu n m n umu n .. Po poročilih trgovinske zbornice Indeks življenjskih stroškov v Gorici ponovno Vsedržavni indeks življenjskih stroškov, ki ga za leto 1938 označujejo z 1, je znašal na podlagi računov za 61 pokrajinskih glavnih mest v marcu 1957. leta 63,94 proti 63.35 v mesecu februarju ter 62,54 v lanskem marcu. V primeri s februarjem se je indeks zmanjšal za 0,5 odstotka, povečal pa se je za 0,8 odstotka v primerjavi z lanskim marcem- Indeks prehrambene stroškovne skupine je znašal v marcu 1957. leta 72,74 proti 73,34 v februarju, v lanskem marcu u.a je znašal 73.75. Zmanjšanje v primer, s februarjem je prišlo zaradi pocenitve olivnega olja, jajc. krompirja in povrtnine. Indeksi ostalih stroškovnih skupin so porasli. V občinah z nad 250.000 prebivalci so vsedržavni indeksi v mesecu marcu 1957 bili v primeri z indeksi v lanskem marcu za 2,4 odst. večji v Catanii ter za 1,3 manjši v Bariju. Indeks življenjskih stroškov v mestu Gorici so bili naslednji; Stroškovna Dec. Jan. Feb. skupina 1956 1957 1957 Prehrana 75.02 75,47 75,49 Oblačilo 51,56 52,81 52,86 Elektrika in kurjava 49,38 49,83 50,21 Stanovanje 23,22 26,71 26,71 Razni stroški 516.34 57,08 57,04 —♦»— Promet prekinjen na dveh cestah Županstvo sporoča, da bo zaradi popravil do nadaljnjega prekinjen promet po Ul. Slataper v Podgori. Te dni pa so pričeli asfaltirati Ul. Leoni, po kateri bo promet ustavljen, dokler ceste ne popravijo. V soboto seja pokrajinskega sveta V soboto 1. junija se bo ofo 16. uri sestal v občinski dvorani na Korzu pokrajinski svet. Na dnevnem redu je imenovanje pokrajinskih predstavnikov v razne komisije, najem posojila za kritje ob- računskega primanjkljaja za leto 1954, diskusija o resoluciji, ki so jo svetovalci KPI predložili o prosti coni ter o delovanju turistične ustanove. Nesreča kolesarja pred tekstilno tovarno Ko je včeraj ob 15. uri zapuščal tekstilno tovarno v Podgori, je 34-letni delavec Aldo Lokar s Trga C. Battisti št. 5 padel s kolesa in se potolkel. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rano, ki si jo je prizadejal na nogi. Ozdravel bo V štirih dneh. " ] , smrti in poroke V goriški občini je bilo od 19- do 25. maja 12 rojstev, devet oseb je umrlo, porok je bilo 4, oklicev pa šest. Rojstva; Giuseppina Galvo-ne, Mauri-zio Godeas, Marija Devetak. Claudia Bosco, O-rietta Gabrielli, Alessandro Zoccoletto, Adriano Viezzoli, Franco Balic, Stefano Zorzin Michela Cusobio, Maria Emanuela Cacchinato in Maria An-tonietta Zorrentino. Smrti; 78-letna Tereza Klav-čič vdova Peteani, 65-letni odvetnik Mario Bocini, 70-letni upokojenec Pietro Ambrosi, 6l-letna Paolina Vemazza vd. Rizzi, 42-letni delavec Benigno Margherita, 60-letna Mar-gherita Schnell por. Costa, 69-letni upokojenec Josip Bizjak, 64-letni upokojenec Er-nesto Simsig in 86-letna Fran-cesca Osbot vdova Blasizza. - Oklici: uradnik Ladi Mi- chellut in Lidia Ciubei; agent javne varnosti Michele Mug-giano in gospodinja Giuseppa Pema; finančni stražnik Nel-lo Chelli in tkalka Onelia Antonacci; dr. Giovanni Bat-tiata Monolo in Veleda Cortesi. Poroke: zidar Giovanni Nanut in Bruna Borsi; uradnik Enea Casavola in učiteljica Tea Ferrari; visokošolec Wal-ter Bertolini in učiteljica Irene Vetrih; mehanik Gastone Bressan in šivilja Anna Puia: delavec Anton Mrakič i« El-da Žigon. tilni tovarni v Ronkah in v Podgori. Večji razmah je zabeležila gradbena industrija, predvsem se je namreč povečala gradnja stanovanjskih poslopij. Zelo slab pa je bil položaj v prehrambeni industriji, ker ni razpoložljivih trgov za prodajo proizvedenih artiklov. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl V zunanji trgovini se je predvsem povečal izvoz blaga v tujino, predvsem v Jugoslavijo. V Avstrijo so izvozili precej bombažnega blaga, v Kanado čokolado, karamele in druge slaščice, v Nemčijo marmornate plošče in v Turčijo večje število strojev za tekstilno industrijo. Prvi nastop sovodenjskih folkloristov V nedeljo bo na stadionu ePrvi maj» v Trstu revija narodnih plesov, pri kateri bodo nastopile folklorne skupine z Opčin, iz Brega, iz Skork-Ije, Rojana, Gorice in iz Sovodenj. Folklorna skupina v Sovod-njah se je formirala januarja tega leta na pobudo domače mladine. Sedaj je v vasi šest parov deklet in fantov, ki jih enkrat tedensko vadi tov. Olga Gorjupova iz Trsta. V njeni odsotnosti se mladina uči sama, toda največja težava mladih folkloristov je v pomanjkanju harmonike, s katero bi spremljali svoje plese. Kadar je prisotna tov. Gorjupova, takrat se pari vadijo ob spremljavi klavirja, drugače pa si pomagajo kar s petjem. Vsekakor mladi folkloristi kljub oviram, ki jih imajo, redno obiskujejo plesne vaje, ki se vrše v domači dvoranici. V svojih dosedanjih naporih so dosegli že lepe rezultate in tov. Gorjupova je sklenila, da se bo na nedeljski reviji narodnih plesov v Trstu predstavila tudi mlada sovodenjska mladinska skupina. Aktivnim mladincem in mladinkam, ki se niso ustrašili truda, želimo ob njihovem prvem nastopu obilo u-speha, ki naj bi jih spodbudil za nadaljnjo gojitev prelepih narodnih plesov. Prišel je cirkus Palmiri V prihodnjih dneh bo razpel svoj ogromni šotor na Trgu C. Battisti cirkus Palmiri. Otvoritvena predstava bo v soboto zvečer. Ob nedeljah in praznikih bodo imeli dve predstavi. V Gorici se bo zadržal več dni. «»----- — KINO — CORSO. 14.30: «Gangster išče ženo«, T. Ewell, J. Mansfield, v cinemascopu in v barvan. VERDI. 14.30: «Suznja Kartagine«, M. Allasio, G. M. Ca-nale, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE. 15.00: «Casi im kri«, A. Toso, ob 21. uri »Odnehaš ali nadaljuješ«, zadnja predstava ob 22.15. VITTORIA. 15.00: «Divja zaseda«, ob 21. uri «Odnetiaš aii nadaljuješ«. MODERNO. 15.00: «Kakšna sreča biti ženska«, S. Loren. Športni dnevnilc Po 11. etapi kolesarske dirke po Italiji Počitek v Montecatini Terme danes pa etapa na kronometer Doslej odstopilo 22 dirkačev pri povprečni hitrosti nad 40 km na uro - Vsi favoriti že v ospredju MONTECATINI TERME. 29. — «Giro» je danes po 11. etapi počival v Montecatini Terme in le popoldne so se številni dirkači odpravili v Forte dei Marmi, kjer so ii ogledali in tudi preizkusili dirkališče, na katerem bodo jutri morali prevoziti 56 km na kronometer. Odmor daje priložnost za nekatere bežne ugotovitve. Predvsem je treba ugotoviti, da jc dosedanji del proge bil razen v dveh ali treh etapah precej težak, da so ga pa dirkači obvladali v izrednem borbenem duhu o čemer priča izredna visoka povprečna hitrost, ki znaša kar nad 40 km. Da so bili dirkači tudi fizično kos dosedanjim težavam, dokazuje razen tega tudi dejstvo, da je doslej odstopilo le 22 kolesarjev, kar pomeni povprečno 2 na etapo. O favoritih za končno zmago bi bilo morda le še prezgo daj govoriti, ker etape, na katerih pride običajno do zadnje selekcije, šele pridejo. Kljub temu pa so se domala vsi glavni kandidati že prerili v ospredje. Med njimi so tako malenkostne časovne razlike, da je skoraj nemogoče dajati prednost bodisi Bobetu, Defi-iippisu, Gaulu, Pobletu kot Nencimiju, Fornari, Gemimiani-ju, Baldiniju, Impanisu in še kakšnemu, kot na primer Van Steenbergenu, čeprav je ta poslednji kljub dvem etapnim zmagam ze dokaj zaostal. In še ena ugotovitev ne bo odveč. Kljub temu, da so v 11 etapah odnesli inozemski tekmovalci devet etapnih zmag, so jim italijanski v splošni klasifikaciji vendarle povsem enakovredni, kar predstavlja skoraj majhno presenečenje letošnjega «Gira», za katerega so veljali inozemci kot absolutni favoriti. NOGOMET Danes v Madridu finale: Real Madrid - Fiorentina MADRID, 29. — jutrišnja tekma v finalu prvenstva evropskih prvakov med Real Madridom in Fiorentino se no začela ob 16,30, kot je bilo že sporočeno. Spanci so namreč hoteli, da bi bijla tekma v večernih urah pod žarometi, nakar pa vodstvo Fiorentine ni pris.alo. Računajo, la bo tekmi prisostvovalo 125.900 gledal cev. LAHKA ATLETIKA Iharos se je vrnil BUDIMPEŠTA, 29. — San-dor Iharos, sloviti madžarski tekač na srednje proge, se Je vrnil v domovino -skupno z ženo Ilono Laczo, ki je ena najboljših madžarskih metalk kopja. 27-letni Iharos je svetovni prvak v tekih na 2, 3 In Šport med slovenskimi dijakinjami Odbojkarsko prvenstvo dijakinj srednjih šol Prvo mesto in pokal so osvojile dijakinje trgovske akademije Talko kot dijaki, so tudi dijakinje zaključile svojo medšo.-eko odbojkarsko prvenstvo slovenskih srednjih šol, katerega so se udeležile trgovska akademija, realna in klasična gimnazija ter učiteljišče. Prvenstvo je vodila prof. Suhadolčeva, Vse tekme so bile odigrane v telovadnici šole pri Sv. Jakobu ob lepi udeležbi gledalcev. Posamezne šole so nastopale v naslednjih postavah: Trgovska akademija: Zam- par, Batista, Valoppi, Roli, Jerina, Hmeljak (Ferletlc). Realna gimnazija: Martiinuz-zi, Bolko, Martelanc, Fonda. Metlika, I.uin (Campanali). Klasična gimnazija: Kalc, Colja, Marc, Benčič, Prelec, Ukmar (Furlanič). Učiteljišče: Malalan, Sirca, Vidau, Ukmar, Mezgec, Slavec. Izidi tekem: Trgovska ak. - Klasična gimnazija 15:10, 15:12: Klasična gimn.-Realna gimn. 15:5, 15:2. Trgovska ak. - Realna ginrn. 15:8, 15:3. Trgovska akad. - Učiteljišče 15:10, 15:12. Klasična gimn. - Učiteljišče 15:5, 15:7. Končna lestvica! Trgovska akademija: 3 teK-me, 3 zmage, 0 porazov. Klasična gimnazija: 3 tekme, 2 zmagi, 1 poraz. Realna gimnazija 2 tekmi, • zmag, 2 poraza. Učiteljišče: 2 tekmi, 0 zm»*. 2 poraza. Dijakinje trgovske akademije so povsem zasluženo osvojile prvo mesto in z njim lep pokal. Turnir je v celoti lep« uspel in se bo v naslednjih le. tih ponavljal. SERGIJ BONAČ 6 milj miiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiHiiiiHimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiimiiiiimiMiiiHHimiiimiiiiiHiiiiiiiMMiiiiiiiiiHHiiiniiiiiiiiiHHiiiiHiiiiiMii* Evropsko prvenstvo srednje kategorije Z zmago nad Scortichinijem Humez ostal evropski prvak Duilio Loi premagal Nemca Lang er ja po točkah MILANO, 29. — Humez je ohranil naslov evropskega pr-vaika srednje kategorije z zmago po točkah nad Italijanom Scortichinijem. Francoz Humez je že v prvih rundah pokazal, da si ne bo pustil zlepa odvzeti naslova. Že po prvih izmeničnih tipajočih udarcih je bilo opaziti boljšo Humezovo tehniko. Predvsem so bili učinkoviti njego-govi udarci z levico, ki so skoraj vedno pogodili v polno. Scortichini proti njej ni mogel najti učinkovite obrambe uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po ameriški reviji «Ring Magazine> Lestvica profesionalnih boksarjev za mesec maj Loi še vedno prvi izzivalec Joeja Brotvna NEW YORK, 29. — Lestvica revije «Ring Magazine« najboljših boksarjev za mesec maj: Težka kat. - prvak: Floyd Patterson, 1. Hurricane Jackson, 2. Eddie Machen, 3. Willie Pastrano, 4. Harold Johnson, 5. Bob Satterfield, 6. Archie Moore, 7. Zora Folley, 8. Nino Valdes, 9. Roy Harris, 10. Ingemar Johansson. Srednjetežka kat. - prvak: Archie Moore, 1. Tony Antho-ny, 2. Gerhard Hecht, 3. Yolan-de Pompey, 4. Hans Stretz, 5. Chuck Spieser, 6. Willi Hoep-ner, 7. Ciarence Hinnant, 8. Dogemar Martinez, 9. Charlie Colin, 10. Randy Turpin. Srednja kat. - prvak: Ray Robinson, 1. Gene Fuilmer, 2. Charles Humez, 3. Spider Webb, 4. Joey Giambra, 5. Joey Giardello, 5. Rory Calnoun, 7 Tiger Jonas, 8. Bobby Boyd, 9. Charley Joseph, 10. Chebo Her-nandez. Srednjelahka kat. - prvak: Carmen Basilio, 1. Tony De-marco, 2. Gaspar Ortega, 3. Isaac Logart, 4. Virgil Arins, 5. Del Flanagan, 6. Johnny Sax/ton, 7. Vince Martinez, 8. Tombstone Smith, 9. Walter Byars, 10. George Barnes. Lahka kategor. - prvak: Joe Brown, 1. DUILIO LOI, 2. Kenny Lar,e, 3. Orlando Zulue-ta, 4. Raiph Dupas, 5. Lary Boardman, 6. Willie Tovveel, 7. Baiby Vasquez, 8. PAOLO ROSI, 9. Al Nevarez, 10. Johnny Gonsalves. Peresna kat. - mesto prvaka nezasedeno, 1. Cherif Hamia, 2. Higan Baissey, 3. Miguel Ber-rios, 4. Flash Elorde, 5. Ike Chestnut, 6. Jean Sneyers. 7. Paul Jorgesen, 8. Richard Moreno, 9. Kid Anahuac, 10. Ciro Morasen. Petelinja kat. - prvak: Al-phonse Halimi, 1. Raton Ma-cias, 2. MARIO D’AGATA (It.), 3. Billy Peacoc, 4. Leo Espino-sa, 5. German Ohm, 6. Dantj Bini, 7. Orlando Reyes, 8. Al Assuncion, 9. Joe Beccera, 10. Masakazu Ofcsuka. Mušja kat. - prvak: Pascuai Perez, 1. Young Martin, 2. Dommy Ursua, 3. Memo Diez, 4. ARIST1DE POZZALI, 5. Hi-toshi Mimki, 6. Pone King-petch, 7. Germano Pardo, 8. Robert Pollazon, 9. Danny Kid, 10. Ramon Arias. V 5. in 6. rundi je Humez po-pooplnoma nadvladal svojega nasprotnika, čeprav se je ta zelo pogumno branil. Isto sliko sta nudili tudi naslednji dve rundi, medtem ko bi v 9. rundi skoraj prišlo do za Hume za usodnega preobrata. Scortichini je namreč z močnim u-darcem v čelo spravil prvaka na tla in ko se je ta pri sodnikovem štetju do 8 dvignil, se je Scortichini zopet spravil nanj in ga obdeloval, dokler ga ni rešil gong. Toda Humez je v naslednjih rundah pokazal, da je bil njegov spodrsljaj bolj posledica naključja kot pa njegove zde-lanosti. Čeprav je Scortichini do konca dvoboja še sprožil tu pa tam kakšen uspel napad in skušal rergirati na Humezove udarce, je vendarle vse boij popuščal, dokler ni v zadnjih treh rundah bil samo še cilj za udarce, ki niso poznali u-smiljenja. V zadnji — 15. rundi je bila borba naravnost dramatična. Oba boksarja sta bila očitno utrujena, vendar pa kljub temu tako zagrizena, da sta celo preslišala končni gong in se še kakih deset sekund obdelovala, dokler ni sodnik brez vsakega oklevanja dvignih Humezovo desnico in ga s tem proglasil za zmagovalca. Njegova odločitev je občinstvo sprejelo z žvižganjem, ki gotovo ni bilo dokaz objektivnosti. Scortichini sam je po dvoboju :zjavil: «Več nisem mogel napraviti, mislim pa, da sem dokazal, da nisem bil preveč inferioren«. V zadnji točki programa sta se pomerila še Duilio Loi, evropski prvak lahke kategorije in nemški prvak peresne kategorije Rudi Langer. Kljub razliki v kategorijah je bila borba zelo zanimiva in Loi jo j« odločil v svojo korist le z večjo izkušenostjo in boljšo tehniko. V 9 .rundi je Tržačan spravil svojega nasprotnika celo na tla za 5 sekund. Izidi ostalih dvobojev: V mušji kategoriji je Burrini premagal Petrangelija po točkah v 6 rundah; v peresni kategoriji je Zuddas premagal Ciancarellija v 8. rundi zaradi diskvalifikacije; v težki kategoriji je Bozzano premagal Franzoza Touzarda po zdravniški intervenciji v 4. rundi. * # * PRAGA, 29. — Na evropskem prvenstvu diletantov je v srednji kat. Jakovljevič (Jug.) premagal po točkah o-limpijskega prvaka Čatkova (SZ). Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trsi KINO SKEDENJ predvaja danes 3«. t. m. ob 18. uri fiim: «lei9Clice vkcpnliscm ESTER VVILL1AMS Od 71. do 22. ure televizijski prenos tlODNEHAS ALI NADALJUJEŠ* 'inrnirrh * predvaja danes 3U. t. m. z začetkom zanimiv tlim: ob 18. url «NEP0KLICANA> Igrajo; LEA PAUOVANI AMEDEO NAZZAHI Od 21. do 22. ure televizijski prenos •ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ* OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOCKOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaoOOO JOUOOOUUOtlUUOuOOUOOOOO GEORGES SIMENON 1 86. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba | ♦Precej. Pripeljal bi ga bil k vam, gospod komisar, pa se je že tako preveč zamudil. Ta človek se strašno boji žene. Sicer mu lahko telefoniramo domov, kadar hočemo. Ne stanuje daleč. Tu na otoku Saint-Louis.» Tudi Francine Latour je imela telefon. Maigret je poklical njeno številko, a je že naprej sklenil, da ne bo odgovoril in da bo brž zaprl aparat, če bi se kdo oglasil. Toda doma ni bilo nikogar in to si je lahko mislil. ♦Tja boš moral, Janvier. Vzemi s seboj kakšnega spretnega tovariša. Glejta, da ne bosta vzbujala pozornosti!* ♦Naj pregledava stanovanje?* ♦Ne takoj. Čakala bosta, da vama telefoniram. Eden nai gre v bližnji bar in naj mi sporoči po telefonu številko bara.* Premišljal je še nekaj časa in je videl, da je ukrenil vse, kar je bilo potrebno. Tudi pn Citroenu so dobili nekaj podatkov: Serge Taran je delal pri podjetju kakšni dve leti. Potem Je šel v urad k inšpektorjem. ♦Slišite, fantje, nocoj vas bom potreboval večje število. Najbolje da ste mi kar vsi na razpolago. Pojdite večerjat zdaj eden, zdaj drug, ali še bolje, naročite si kar v urad obloženih kruhov m piva. Na svidenje. Pojdiva, Colombani!* ♦Mislil sem, da boš večerjal z Marchandom.* ♦Tudi ti ga poznaš?* Ta Marchand je bil začel svojo življenjsko pot kot prodajalec vstopnic pri gledališču, zdaj je eden najbolj znanih ljudi v Parizu. Ohranil pa je še robato vedenje in kosmato govorjenje, kakršnega je imel v začetku. Sedel je v restavraciji s komolci na mizi, ko sta vstopila Maigret in Colombani. Prav tedaj je naročil natakarju: «Hočem kaj zelo lahkega, Georges. Čakaj, ali imate jerebice?* ♦Z zeljnatimi glavicami, gospod Marchand?* «Sedita, prijatelja! O, glej, glej! Tudi varnostna je prišla! Georges, se en pribor. Kaj pravita k Jerebicam z zeljnatimi glavicami, a? Hop! Najprej prinesi postrv na belo! So še žive, Georges?* ♦Lahko izberete v akvariju, gospod.* ♦Medtem nam daj kaj za predjed, da se ne bomo dolgočasili. Na koncu omleta. Drugega nič.* Kosil in večerjal je zmeraj le tako, tudi če je bil sam. Takim kosilom in takim večerjam je sam pravil malice. Po predstavah je verjetno hodil še enkrat večerjat. ♦Torej, prijateljčka, kaj lahko napravim za vaju? Upam, da ni kaj takega, kar bi se tikalo mojega gledališča.* Ni bil še čas, da bi z zadevo zaceli. Zopet je pristopil natakar s seznamom vin in Marchand je nekaj minut izbiral. ♦No, zdaj sem vama na razpolago.* ♦Boste lahko obdržali zase skrivnost, če vam povem nekaj zelo zanimivega?* ♦Pozabljate, prijatelj, da ga v vsem Parizu ni človeka, ki bi vedel za toliko skrivnosti kakor jaz. Vesta, v mojih rokah je zakonska in tudi izvenzakonska sreča sto in sto, tisoč in tisoč ljudi. Ce znam molčati?... Saj moram samo molčati!* To je bilo zabavno. V resnici ni od jutra do večera niti za trenutek imel zaprtih ust, prav tako resnično, je tudi, da ni nikoli povedal, kar bi bil rad. ♦Poznate Francine Latour?* ♦Nastopa z Dreanom v dveh prizorih.* ♦Kaj se vam zdi?* ♦Kaj bi dejal? Se bo že razvila. Vprašajta me čez deset let!* ♦Obeta veliko?* Marchand je pogledal komisarja. Njegovo vprašanje ga je zabavalo in se mu je hkrati čudil. ♦Zakaj naj bi veliko obetala? Ne vem, koliko naj bi bila stara, a gotovo še nima dvajset let. In že si naroča obleko pri najimenitnejših pariških krojačih. Mislim tudi, da ima že lepo zbirko draguljev. Tistega dragocenega kožuha, v katerem je bila prvič prejšnji teden, niti ne omenjam. Kaj hočeta še več?* ♦Ima kaj ljubčkov?* ♦Prijatelja ima kakor vse take.* ♦Ali ga poznate?* ♦Bolje bi bilo, da ga ne bi poznal!* ♦Tujec, kajne?* ♦Dandanes so vsi bolj ali manj tujci, ker Francija daje samo zveste zakonske može.* ♦Slišite, gospod Marchand, zadeva je veliko resnejša, kakor si morete misliti.* ♦Kdaj ga mislite zgrabiti?* ♦Upam še nocoj, a ne zavoljo tistega, kar mislite vi.» ♦Prešlo mu je že v navado. Ce se prav spominjam, je bil dvakrat obtožen zaradi izdajanja nekritih čekov ali nekaj podobnega. Zdaj je videti, da ni v stiski za denar.* ♦Kako mu je ime?* ♦Vsi mu pravijo Monsieur Antoine. Piše se Avarescu. Kakor vidite, Romun.* ♦Nekriti čeki,* je zamrmral Colombani. Maigret je pa samo zamahnil z roko. ♦Nekaj časa se je vtikal med filmske ljudi. Mislim, da ima še zmeraj kaj zraven.* Marchand bi bil lahko na pamet zdrdral življenjepise vseh vidnejših osebnosti v Parizu, tudi največjih prevejancev. Dodal je samo: ♦Lep človek, simpatičen, odprtih rok. ženske norijo za njim, moški ga gledajo nezaupno. ♦Ljubi tisto Francine?* ♦Mislim, da. Vsaj niti trenutek je ne pušča same. Pravijo, da je ljubosumen.* ♦Kje mislite, da sta sedajle?* ■ ♦Ce so nocoj konjske dirke, sta verjetno šla tja. Ženska, ki si v zadnjih mesecih naroča obleke v Ulici Paix in nosi take dragocene kožuhe, ne bo opustila take prilike. Prav v v tem trenutku sta morda šla na aperitiv na Champs-Elysčes. Ona nastopi okoli pol desete in bo v gledališču ob devetih. Do tedaj imata še dovolj časa, da gresta večerjat k ,Facquetu’, k ,Maximu’ ali k ,Ciru’. Ce ju hočete poiskati...* ♦Ne takoj. Ali jo Avarescu spremlja v gledališče?* ♦Skoraj vedno. Pripelje jo do garderobe, potem se motovili med kulisami in nazadnje se ustavi v baru, kjer klepeta s Felixom. Po drugi sliki gre v njeno garderobo in brž ko se preobleče, jo odpelje. Redko kdaj nista zvečer še kam namenjena.* ♦Stanuje pn njej?* ♦Najbrž. To najbrže izvesta pri njuni vratarici.* ♦Ste ga videli tudi v zadnjih dneh?* ♦Njega? še včeraj sem ga videl,* ♦Se vam je zdel kaj vznemirjen?* ♦Take vrste ljudje, vidva že vesta, so zmeraj malo nemirni. Ce človek hodi po napeti vrvi... No, če prav razumem, se mu bo vsak čas pretrgala. Lepa smola za malo! Sicer pa lahko dobi kaj boljšega, zdaj, ko je že uvedena.* Medtem ko Je Marchand dajal Maigretu te podatke, je jedel, pil, si brisal usta, prijazno pozdravljal goste, ki so prihajali ali odhajali in pri vsem je še našel priliko, da je spregovoril s tem ali onim natakarjem. ♦Ne veste, s čim je začel?* Marchandu so v izsiljevanju izurjeni časnikarji že večkrat metali v obraz začetke njegove kariere, zato se je ob tem vprašanju vznevoljil in je odgovčril suho: ♦Tega, prijatelj, ne smete spraševati poštenjake!* Cez čas je dodal že umirjeno: ♦Kolikor vem, Je imel nekaj časa gledališko posredovalnico.* ♦Pred kolikim časom?* ♦še pred nekaj meseci. Lahko poizvem.* •Ni treba, želim samo to, da nocoj nič ne omenite našega razgovora.* ♦Pojdeta v gledališče?* ♦Ne.» ♦še bolje. Ravno sem vaju hotel prositi, da ne bi opravljala svojih poslov v mojem gledališču * (Nadaljevanje sledU.