PRIMOkSKI dnevnik lnte?a1T *0*OVto1 ®Wtale I gruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 86 (4549) Poslanska zbornica je s 300 glasovi proti 293 potrdila zaupnico vladi ■oslanci vseh strank, razen neofašistične MSI jo brez izjeme glasovali proti upravni vladi KD Pastore podal pismeno obrazloženo ostavko na položaj ministra - Takoj po glasovanju 0 zaupnici so se ministri Pastore, Sullo in Bo zglasili pri Tambroniju, na vprašanje novinarjev pa niso hoteli povedati nič točnejšega - Poslanec Alliata je izstopil iz PDI, glasoval za vlado, nato pa je bil izključen g (Od našega dopisnika) ■> Wpn." Poslanska zbornica je ob 23.30 izglasova-Tambronijevi vladi: za vlado je glasova-1 Večina 907V' proti nie-i Pa 293- Prisotni poslanci: Za vlad • r Poslani s° S'asovali: poslanci KD, MSI in neodvis-Alij«, Oremsini, Degli Occhi, Lucifero in poslati a« «7 » ki je " ■ PDI in je bil zaradiJtega takoj po gla-M Vla^JUCen-Princi Trm ‘1° ^lasova- ^ PRlPm1' PSDI- PSI> Mija ifv > Predstavnik ^ aeSn^Unit4:!’ Ferra' "ittltini Vlsni socialist ‘l“: o’ Neodvisni mo G^antalupo, Valdo-iki ln. trije juž-0 Glasova- li se nista ude-kP"a.ca Moscatelli V klanec JaHUdo bolan’ ■I ^ttieri (PDI). » ‘Trerto zborniei je bil L “Pisnik-” obisk občinstva i hijih i;.,V razr>ih domačih Si 0 tov; Danes se bo >* »a* ”“a- ,;“-isaas P»i» LP.0seElf 7° j11 Poslancem, kSih i2j debato o pro-iu^ial je I niegove via-ka; ”a nima nič pro- ftlV Zb0rmci % la do o j zo’ ki ie ‘emu a ed?nje vlade, •b ,®°Vedati imel mar- J t’o se rje ‘° Pa zai'adi ** ie tmlročip SI”e spuščati i«klju.'Uda sPnc° dejstva tik pred glasovanjem podal ostav- *1» Je vnega nce, naj veru-oamenom in , ki ji gre le °dobri sodbo o tem, obveznosti. zborni-veliko ki Si,‘J da ^°8°dilo v 5Ca°n e2bn° čuti Si. *• če v nevarnost Šiiti, v tem Palija bila \ti 1 ko u.mednarodnem ^ svett UtegnUa S^ie P“m0enifambronijevem N5 c » tfB e&l knt? 5?ri^ani* da ‘lk>‘kuItaliji v ;'(v tolmačij0ee ™islijo, Ato j 1J0 voljo vo- SiJi Po*i?a<*»b >^Sl«hcT v°n-‘ Podčrtal 'd debat. c-asu Parla-agenta’tŽlveli boli »».surv marsikaj treba*’-niei- Dejal vl«&» do lmeti večje hJ» h. lke , Parlamenta, « /■'Hi i!ame so v 1o L,Je treh« Ja iP ,',so v kri-® V spiQŠ‘jeba, da ne nihi*11 Prim Poloma, « %, f^eru se ne bi sti?BrU Vr , pa da bi | Reki® komuni- i!t? Po drugpk'0 se je, da V tj jktPenh, oblike vlakcu, Lpasa VJ Tambronija %° liL'0 Pn,*!i!jt .trenutku. ^ Se0t>i famk ne ^bron, niore ča-odgovoril, C’ t5t11fav'J>arPoi.tevajo, in’ se po- V nadaljevanju je Tambro-ni dejal, da so ga komunisti obdolžili, da namerava s posebno podporo Neaplju napraviti uslugo Lauru; v resnici pa da gre za zakon, ki so ga zahtevale vse parlamentarne skupine, ker gre za eno najbolj potrebnih mest dežele. Tudi zakon o ladjedelnicah naj bi pomenil uslugo Lauru. Glede tega je Tambroni dejal, da je že leta 1954 predložil znani zakon o ladjedelnicah, ki je omogočil delo de-settisočem; sedaj pa gre za obsežno svetovno krizo ladje-delniške industrije in je zato potrebno zagotoviti novo delo ladjedelniški industriji, ki bo med avgustom in septem- brom ostala brez naročil. Pri tem se je obrnil neposredno na komunistične poslance in dejal, da naj si oni prevzamejo odgovornost za sabotiranje te pobude, če imajo za to dovolj poguma. Glede potreb italijanskega Juga je Tambroni dejal, da bo treba resno upoštevati zakon o javnih investicijah, na podlagi katerega mora 40 odst. vseh javnih investicij in 60 odst. investicij IRI biti namenjenih italijanskemu Jugu, pri čemer pa da bo treba pospeševati zasebno pobudo. In te naloge je treba rešiti tudi kadar gre za izključno upravno vlado. Nato je Tambroni govoril o potrebi političnega premirja v tem trenutku. Dejal je, da nima nič spremeniti glede znanega govora na kongresu v Florenci, da pa je sedaj dobil mandat za sestavo upravne vlade in da se mora tega držati. Saragatu, Realeju in Nenniju, ki so vztrajali na tem, da je treba takoj sestaviti vlado levega centra, je postavil vprašanje, če so se vprašali, ali je taka vlada sedaj mogoča. Malagodiju, ki je zahteval centristično vlado, je dejal, da mu je odgovoril že Saragat, ko je dejal, da bi taka vlada pomenila postaviti se proti težnjam delovnega ljudstva. Malagodi je predlagal še neko drugo rešitev: vladno koalicijo med KD, PSDI in PRI, z vzdrža-njem PLI: toda PSDI in PRI sta izjavili, da na tako foi^ mulo ne moreta pristati. Hkrati pa je Malagodi predlagal vladno koalicijo med KD. PLI in PDI, na katero bi PDI pristal, proti njej pa govori pomanjkanje priprave in konkretna možnost, hkrati pa vrsta nemajhnih ugovorov. Kaj nam torej ostane? — se je vprašal Tambroni. Nova upravna vlada? V tem primeru bi izgubili še več časa in bi bilo treba zaključiti, da se ima nekaj proti njegovi osebi ali proti vsem ali nekaterim njegovim sodelavcem — je dejal Tambroni. Tega jim on ne more zameriti, ne more pa sprejemati političnih odločitev, ki spadajo v pri- stojnost strank in političnih skupin. Te naj se čimprej odločijo, to si želi tudi njegova vlada, ker biti na vladi v takih pogojih pomeni ne imeti pri tem nobene zasluge in nobenega zadoščenja. Nenniju, ki je dejal, da parlament nima pravice zvrniti lastnih odgovornosti na dežele, je Tambroni odgovoril, da ima parlament tudi dolžnost: izbrati v tem trenutku možno vlado, ki jo dežela zahteva. Po Tambronijevem odgovoru so odložili zasedanje, da bi se parlamentarne skupine mogle posvetovati. Zasedanje se je nadaljevalo ob 18.30. Po vrstnem redu so svojo izjavo o stališču do vlade podali: Ferrarotti (Comunita), proti: Bozzi (PLI), proti; Pajetta (KPI), proti; Macrelli (PRI), proti; Tremelloni (PSDI), proti; Lauro (PDI), proti; Vec-chietti (PSDI), proti; Miche-lini (MSI), za; Lucifero (neodvisen monarhist), za; Gui (KD), za, seveda. Nato se je ob 22.20 začelo glasovanje. Zaupnica vladi i- •iiiiiiimimiitiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiN Zorin je predložil mluščena načela sovjetskega razorožit ven ega načrta Moch jih je zavrnil, češ da gre Konferenca bo verjetno prekinila delo od 29. aprila do 7. junija zaradi konference najvišjih ŽENEVA, 8. — Zvedelo se je, da so se delegacije desetih držav na razorožitve«! konferenci sporazumele, da bodo prekinile delo od petka 29. aprila do torka 7. junija po sedmih tednih pogajanj. V tem času bodo strokovnjaki poročali svojim vladam pred začetkom konference najvišjih, ki se bo začela 18. maja v Parizu. Današnji seji je predse- doval sovjetski delegat Zorin, ki je predložil v skrčeni obliki sovjetske predloge, ki naj bi bili podlaga za diskusijo. Predlog, ki ga je sporočil Zorin, je podpisalo vseh pet vzhodnih delegacij. Dokument vsebuje naslednja temeljna načela za splošno in popolno razorožitev: 1. Skupina desetih se strinja o načelu splošne in popolne razorožitve, ki naj vsebuje naslednje ukrepo; likvidacija vseh oboroženih sil in oborožitve; uničenje jedrskega orožja, ukinitev glavnih štadov itd. 2. Razorožitveni u-krepi se bodo izvedli v štirih letih in bodo porazdeljeni v določeno število razdobij. 3. Vsi ukrepi se bodo izvajali pod mednarodnim nadzorstvom, ki bo v skladu z razorožitvijo in z njeno naravo. Ustanoviti se bo morala nadzorstvena organizacija. 4. Ob zaključku razorožitvenega procesa bodo posamezne države imele samo toliko oboroženih sil, kolikor jih bo potrebno za njihovo notranjo varnost. 5. Izvajanje načrta se ne bo moglo prekiniti. Sleherna kršitev bo prišla pred Varnostni svet ali pa pred skupščino OZN. Da se bo ta sporazum lahko izvajal, se morajo države, ki imajo atomsko orožje, obvezati, da ga ne bodo prve u-porabljale.___ "“v"debato je posegel predvsem ameriški delegat, ki je dejal, da zahodne države želijo delati na podlagi smernic resolucije OZN, in je nato polemiziral z vzhodnimi delegacijami. Oporekal je, da načrt Hruščeva vsebuje voljo, da bi dosegli dejansko mednarodno nadzorstvo. Dejal je nato, da so ZDA pripravljene formalno obvezati se glede prepovedi izdelovanja atomskega orožja in glede spremembe sedanjega atomskega materiala v miroljubne namene, Glede enostranske razorožitve v SZ je dejal, da so sovjetske oborožene sile od konca vojne do danes vedno bile večje od ameriških, in da so zaradi tega ukrepi, ki jih ja sporočila SZ, zakasne- li in jih je težko nadzorovati. Eatonu je odgovoril Zorin, ki je pokazal precejšnji optimizem in je poudaril, da bi bilo treba znova proučiti resolucijo OZN v zvezi s tistimi načeli, ki lahko omogočijo mimo diskusijo, in je nato predložil omenjeni dokument, ki vsebuje bistvene točke načrta Hruščeva. Francoski delegat -Moch je pripomnil, da gre za načrt, ki ga je sovjetska delegacija že predložila in ki je zahodnim delegacijam že znan. Pripomnil je da gre za neke vrste srusko solato«. Zorin pa je odgovoril: »Priznavam, da gre za običajno rusko solato, toda nisem strokovnjak v kuhinjski umetnosti. Tudi Francozi so ivrstni kuharji: predložite nam svoj načrt, s tem da ga prilagodite našemu okusu.g s temi besedami o »kuhinjski umetnosti« se je seja zaključila in ie bila odložena na ponedeljek. Na poznejši tiskovni konferenci je Zorin zanikal trditve, da je SZ opustila načrt Hruščeva. Dodal je da je ta načrt še vedno dobra podlaga za diskusijo v skladu z resolucijo OZN. »Novi sovjetski predlogi, ki so bili pred-ie izjavil Zorin, sčili načela, na katerih temelji načrt Hru-iČeva, in so začasno opustili podrobnosti. Zaradi malo zadovoljivih rezultatov poga- loženi danes, so samo izlu ""•■lunini ..................... ei’ter pričakuje na sestanku najvišjih ^predloge Hruščeva glede razorožitve Uradni razgovori za dališo prekinitev dela ženevske konference * Optimizem Slede morebitnega sporazuma e prekinitvi jedrskik poizkusov IV kat* “»kov;' xlerter j« I v- k j. konferen- " -azejn ?avi', da so iHs‘tdenl bi SZ ra* Su^žii.^eVskB Pre-kini- Uhlvi konference SNoLme. ie V? predlog Postavljen U ve Ki - Faz6ovon. jWS&y«*»Cel Zaiern"l tra ^Vfal lunji Pajviaiih ir KSid«“niia-IV«!?* hfV da so ZDA Preki“ ^ ■ da 0 °dloztt ‘i° vzro-4? je Z’tev, Pripom- ‘ti *• da i£r?sa'. ali to uVNs ve ? Hruščev ■; trt,0 je aajvišbI '°Ke na C>■# >ke?hmv Parizu. V £e„boVi . mnenje, da *na0£*‘*ki Vred-® ie*i B Prejšnjim, CVM Her»„ v' obliki VvmIMu JI? dejal, da X Preiti radni raz- S> fet kin“ve poga. SSS ie rt • iVz* nimdrvnl ta> * K4* A fc* elma. nič kaj Ur,’?!1 Pariške! ne K„ev iziavil Vu 0 vztrajal Vprašanju na konferenci najvišjih v tolikšni meri, da bi lahko povzročil krizo. Resna kriza o berlinskem vprašanju na konferenci najvišjih, je dejal Herter. bi lahko škodovala napredovanju za sklenitev sporazuma o ustavitvi jedrskih poskusov. Zatem je državni tajnik Izrekel upanje, da bodo zahodni zunanji ministri, ki se bodo sestali prihodnji teden v Wa-shingtonu, napredovali pri pripravljanju sporazumnega stali, šča o razorožitvi, BerLinu ln Nemčiji. Povedal je, da bo ločen sestanek angleškega, fran-coskega in ameriškega mini-stra, zatem pa nov sestanek z nemškim ministrom ter sestanek med zahodnimi ministri, katerih države sodelujejo na ženevskih razgovorih o razorožitvi, in končno sestanek štirih ob navzočnosti glavnega tajnika OZN Spaaka. Povedal je da se bodo zahodni zunanji ministri ponovno sestali v začetku maja v Istanbulu, ko bo tam zasedal svet ministrov NATO. Kar se tiče jedrskih poskusov, je Herter izjavil, da je še vedno razumno optimističen, in da lahko pride kaj dobrega iz pogajanj s Sovjetsko zvezo o prepovedi poizkusov. Dodal pa je, da je skeptičen glede možnosti, da bo mogoče skleniti v 90 dneh pogodbo glede poizkusov, ki jih je sedaj mogoče odkriti, ker se je treba sporazumeti še o številnih stvareh. Dejal je tudi, da Ei-senhovver ne bi obvezal svoje uprave glede moratorija, ki bi trajal čez januar prihodnjega leta, ko bo prenehal njegov predsedniški mandat. Herter ni hotel povedati glede razgovorov z Mac Mlllanom o evropskih gospodarskih orga. nizacljah. Dejal je samo, da izjave Mac Millana v Washing-tonu glede evropskega skupne, ga tržišča niso bile točno ob-jevljene, in da je sam Mac Mil-lan pomagal resnici s svojo iz. javo v spodnji zbornici ob povratku v London. Na vprašanje, kaj Je reanice f;lede govoric, da bi on privoli, da Zahod podpiše ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če bi se prebivalstvo te dežele izreklo z referendumom za nekaj takega, ni hotel Herter odgovoriti. Izjavil je samo, da je pravica do samoodločbe pravica, ki jo imajo narodi, ter da bi morala biti prihodnost Vzhodne Nemčije in Berlina odločena v »ldadu s voljo nemškega ljudstva n« svobodnih volitvah pod primernim nadzorstvom. Umrl jf edini general v Sviti LAUSANNE, 8. — Ediini švi. carski general Henri Ouisan, ki je bil vrhovni poveljnik švicarskih oboroženih sil med drugo svetovno vojno, je umrl včeraj opolnoči na svojem domu v starosti 86 let. Henri Guisan je bil edini general švicarske vojske, ker običajno poveljuje švicarski vojski vrhovni poveljnik s činom polkovnika. Guisan Je bil v Švici zelo popularen. «»-— BONN, 8. — Predstavnik bonnske vlade je sporoči, da ie minister za begunce Ober-laender zahteval daljši dopust za nedoločen čas. V političnih krogih v Bonnu so mnenja, da ni verjetno, da se bo Oberlaender vrnil na svoje mesto in da njegov dopust firaktično pomeni umik iz po-itičnega življenja. janj v zadnjih tednih, se nam je zdelo potrebno predložiti predvsem bistvene točke, glede katerih se zdi mogoč sporazum in iskanje sporazuma o splošnih načelih.« Glede roka, v katerem, naj bi se razorožitev izvedla, je Zorin izjavil, da bi rok štirih let e-ventualno lahko spremenili na podlagi pogajanj, če Zahod to želi, ter je dodal, da glede tega, bila SZ pripravljena pogajati se. Na konferenci za prekinitev jedrskih poskusov pa so nadaljevali diskusijo o do sedaj predloženih dokumentih. SZ predlaga vseevropsko konferenco za razširitev trgovine ŽENEVA, 8. — Sovjetska zveza je predlagala konferenco ministrov za trgovino vseh evropskih držav. Konferenca naj bi bila «v bližnji prihodnosti«, in na njej naj bi govorili o ukrepih za razširitev zu-nanje trgovine «na vseevropski podlagi« in za razširitev vseevropskega regionalnega trga. Sovjetski predlog vsebuje spomenica, ki jo Je sovjetska vlada poslala komisiji OZN za Evropo. Spomenica zahteva, naj se o predlogu razpravlja na zasedanju omenjene komisije, ki s* bo začelo 20, april« v Ženevi. Sovjetska vlada poziva dalje omenjeno komisijo, naj razpravlja o naslednjem: 1. Možnost, da evropske države skupno delajo načrte za industrijske naprave in da jih tudi skupno gradijo. Med temi bi lahko bile velike hidroelektrarne. 2. Sodelovanje pri izmenjavi znanstvenih in tehničnih izkušenj. Lahko bi se i»-menjali strokovnjaki in učen-ci na podlagi vzajemnosti za dve leti ali tri. Spomenica poziva dalje komisijo, naj proučuje posledice razorožitve z naslednjih treh vidikov: 1. Posledice razorožitve za razvoj vseevropske in svetovne trgovine, 2. Pomoč nezadostno razvitim deželam z nakazilom dela sredstev, ki bi bila na razpolago zaradi razorožitve. 3. Posledice razorožitve za življenjsko raven Evropejcev «»_______ Pred prekinitvijo pogajanj o Cipru? NIKOZIJA, 8. — Podtajnik v angleškem ministrstvu za kolonije Amery je imel danes nov razgovor z Makario-som in Kučukom. Uradno poročilo o razgovoru pravi, da so govorili o kompromisu, ki ga je predlagal Kučuk glede površine angleških oporišč, ln da ni bil dosežen noben sporazum. V političnih krogih na Cipru so mnenja, da bi se utegnila pogajanja vsak hip prekiniti. «Po- sliša' vlade, ma naslednjo vsebino: slanska zbornica, ko je la izjave predsednika in ker smatra, da ima stranka relativne večine dolžnost zagotoviti deželi vlado, ki naj reši najbolj pereča vprašanja državne uprave in aktivno sodeluje pri politiki miru in varnosti ter zagotovi prisotnost Italije na najbližjih mednarodnih sestankih; v prepričanju, da bo vlada, ki ji predseduje poslanec Tambroni, te naloge rešila, jih odobrava in preide na dnevni red.» Po glasovanju, ki je s 300 glasovi potrdilo zaupnico Tambronijevi vladi, se je predsednik vlade podal v svoj urad na Montecitoriu, kamor so prišli za njim ministri ra-store, Bo in Sullo. Ko je minister Pastore, zapuščal Mon-tecitorio, je izjavil, da je predsedniku vlade sporočil svojo ostavko na položaj ministra za italijanski Jug. Ministra Bo in Sullo pa nista na zahtevo novinarjev hotela dati nobene točnejše izjave, Sullo je le dejal, da ni nika-kih ostavk. Kar pa zadeva ministrski svet, pa da ne more nič povedati. V pismu, ki ga je Pastore izroči Tambroniju, poudarja, da po izidu glasovanja v poslanski zbornici ne more več ostati minister, ker se vlada vzdržuje z misovskimi glasovi. Pri tem pa se opira na znanih pet točk, ki so bile sprejete na zasedanju strankinega vodstva 26. in 27. februarja t.l. Pastore dodaja, da je ta korak pripisati njegovi politični doslednosti. Nadalje pravi, da se zatrjuje, da je dežela izgubila zaupanje zaradi ponavljajočih se vladnih kriz; nič manj pa ni res — pravi Pastore — da je javno mnenje izgubilo zaupanje predvsem zaradi tega, ker ugotavlja pri večinski stranki pomanjkanje doslednosti. Človek v vesolje še to poletje? ATLANTA, 8. — Ravnatelj konference Združenih narodov o miroljubnem uporabljanju vesolja John Hagen je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo ZDA poslale to poletje v vesolje človeka v kabini »Merkur*. Pojasnil je, da bodo kabino «Merkur« izstrelili v vesolje z raketo »Redistone« ali «Atlas». General Oliver Niess, ki je sedaj v Parizu, je izjavil, da potovanje prvega človeka po vesolju ne bo prekoračilo pasu žarčenija, t, j. 500 do 800 km Visoko. «Pozneje. je dodal general, bo prišel polet okoli Zemlje; 90 minut potovanja, trikrat okoli našega planeta. Ko bo vesoljska kabina letela nad Tihem oceanom, se bo na podlagi komande, ki jo bodo po. slali z neke postaje na Havajskih otokih, začela vračati in potnik bo spet stopil v stik z Zemljo na Atlantskem oceanu ob obali Floride.* Sinoči je na svojem izstrelitvenem podstavku v Cape Canave-ralu eksplodirala medcelinska raketa »Atlas*, v trenutku ko je Imela odleteti. ____________________________TRST, sobota 9. aprila 1960 Ob zaključku zasedanja zvezne skupščine FLRJ Srdjan Priča je poudaril važnost bližnjega obiska Popoviča v Rimu Jugoslavija posveča veliko skrb razvoju sodelovanja s svojimi sosedi Iskanje ustrezne oblike sodelovanja s članicami gospodarskih organizacij - Uradno poročilo o razgovorih Sukarna v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Zvezna skupščina Jugoslavije je končala dvodnevno zasedanje s sprejemom poročila o delu zveznega izvršnega sveta v preteklem letu in več zakonskih predlogov. Na koncu današnje seje so zastopniki zveznega' izvršnega sveta odgovarjali na številna vprašanja ljudskih poslancev. Državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča je v odgovoru na vprašanje o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami ugotovil, da Jugoslavija posveča veliko pozornost razvoju sodelovanja s svojimi sosedi, in je poudaril, da je nedavni obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Mijal-ka Todoroviča v Grčiji in avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega v Jugoslaviji pomenil prispevek k razvoju odnosov Jugoslavije z Grčijo in Avstrijo. Priča je dalje izjavit, da }e k razvoju sodelovanja z Ita lijo prispevala rešitev posameznih konkretnih vprašanj Nedavni obisk državnega podtajnika Italije Folchija je prispeval k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Priča je izrazil prepričanje, da bo obisk državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Italiji pomemben korak v nadaljnjem razvoju odnosov s so-sodno Italijo. V zvezi z odnosi Jugoslavije z ostalimi sosedi je Priča ugotovil, da so se zadnje čase izboljšali odnosi, posebno na gospodarskem, kulturnem in znanstveno-tehničnem področju, z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. «Na žalost, je poudaril Priča, odnosi z Albanijo, zaradi negativne politike albanske vlade, niso pokazali nikakršnega napredka. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je izrazil mnenje, da bi odnosi Jugoslavije s sosednimi socialističnimi di> žavami, s katerimi ima Jugo-slavija~-.pracej podobne poglede v/ mhoglh mednarodnih vprašanjih, morali biti boljši, in je poudaril, da bodo napori Jugoslavije v prihodnje usmerjeni v tej smeri. Jugoslovanska vlada posveča posebno pozornost sodelovanju in izboljšanju odnosov z vsemi državami na Balkanu v skladu z načelom politike miroljubnega sožitja in utrditve miru. V odgovoru na drugo vprašanje je Priča poudaril pomen napovedanega obiska Popoviča v Indiji, Združeni arabski republiki, Afganistanu in Pakistanu in izrazil prepričanje, da bo ta obisk omogočil, da se proučijo aktualna mednarodna vprašanja in uveljavijo skupna načela izvenblokovske politike. V zvezi z gospodarskimi integracijskimi procesi je Priča poudaril, da Jugoslavija kot evropska država pozorno spremlja te procese in skuša najti ustrezne oblike sodelovanja z vsemi organizacijami oziroma članicami teh organizacij, da bi se odstranile eventualne motnje v gospodarskem sodelovanju Jugoslavije s temi državami. Jugoslavija bo za zaščito svojih gospodarskih interesov in razvoj gospodarskega sodelovanja z ostalimi državami, v duhu svoje politike vsestranskega sodelovanja in aktivne koeksistence sprejela ustrezne ukrepe. Predsednik Indonezije Sukamo je danes po 4-dnevnem uradnem obisku odpotoval z letalom iz Zagreba na uraden obisk v Bolgarijo, Od njega so se na zagrebškem letališču poslovili predsednik Tito s soprogo, Mijalko Todorovič, Vladimir Bakarič, Koča Popovič in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Soproga predsednika Sukarna je ostala še en dan v Jugoslaviji. V skupnem indonezijsko-jugoslovanskem uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno pred odhodom Sukarna iz Zagreba, oba predsednika poudarjata, da je v naporih za pravično in vsestransko rešitev sodobnih vprašanj potrebno posvetiti vso pozornost v duhu listine Združenih narodov in dati možnost vsem državam, velikim in malim, da se sliši njihov glas in da bodo njihovi interesi zastopani na konferencah na najvišji stopnji. Tito in Sukarno sta v izmenjavi misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih ugotovila enakost pogledov o o-snovnih mednarodnih vprašanjih, izboljšanje položaja v mednarodnih odnosih in izrazila upanje, da bodo napori miroljubnih sil na svetu za rešitev najvažnejših mednarodnih vprašanj, kot so prepoved jedrskih poskusov, razorožitev in druga vprašanja, pripeljali do trajnega miru na svetu. Poročilo poudarja važnost dajanja mednarodne pomoči na osnovi popolne enakopravnosti in odstranjevanja kolonializma gospodarsko zaostalim področjem za stabilnost na svetu Na področju medsebojnih odnosov so se zastopniki Indonezije in Jugoslavije sporazumeli, da bodo še bolje razvijali medsebojno sodelovanje na političnem, kulturnem, gospodarskem in drugih področjih. Ugotovili so, da bi bila sklenitev sporazuma o dolgoročnem gospodarskem sodelo- vanju v obojestransko korist, in se sporazumeli, da bodo v najkrajšem času podpisali sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju. V brzojavki, ki jo je predsednik Sukarno poslal predsedniku Titu pri odhodu iz Jugoslavije, ugotavlja, da so razgovori »utrdili naše globoko razumevanje in prijateljstvo, tako da so sporazumi in sporočila samo formalna stran tega, kar imamo v srcih«. B. B. Galina Uljanova prepušča mesto mlajšim MOSKVA, 8. — Znana sovjetska umetnica, plesalka Galina Uljanova, j e s 1. aprilom zaključila svojo umetniško kariero. Prejemajo bo mesečno pokojnino 4000 rubljev. Kljub temu pa Uljanova le ne bo popolnoma zapustila odra. Od časa do časa jo bo vodstvo Boljšoj teatra še povabilo, da bo plesala v vlogi Odette v «Labodjem jezeru» ali Julije v sRomeu in Julijin. Ze pred letom se je govorilo, da bo zapustila odrske deske, pa je tedaj sama zanikala te govorice. V tistem času se je pravkar pripravljala na turnejo po ZDA in Kanadi. Sedaj, ko ima Uljanova 50 let, prepušča svoje mesto v Boljšoj teatru Maji Plisecki, Olgi Lepičinski, Rajši Struč-kovi in mogoče tudi mladi nadi Rjabinkini. Uljanova se je rodila v Leningradu l. 1910 v umetniški družini. Oče je bil režiser, mati pa plesalka in učiteljica plesa. L. 192S je Uljanova vstopila v leningrajsko gledališče in se takoj krepko uveljavila zaradi svojih izrednih sposobnosti. Po šestnajstih letih, l. 1944, je postala članica Boljšoj teatra, pri katerem je potem ves čas ostala. Štirikrat je prejela Stalinovo nagrado: l. 1941, 1946, 1947 in 1950. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiimminmiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiimfmimiiiiiiiiiiii De Gaulle spet v Parizu Posvetovanje z Debrejem Debre bo v torek govoril do alžirskem radiu PARIZ, 8. — General de Gaulle se je vrnil danes ob 13. uri iz Londona v Pariz. Pred odhodom iz Londona so ga na letališču pozdravili Mac Millan s soprogo, zunanji minister Sehvin Lloyd, britanski poslanik v Parizu in francoski poslanik v Londonu. Novi minister za obrambo Messmer, ki je pretekle dni pregledal V Alžiriji tako imenovano #lin.ijo Morice* na meji med Tunizijo in Alžirijo, je te oni pred senatno komisijo za zunanje zadeve trdil, da Tunizija vedno bolj sodeluje z alžirsko osvobodilno vojsko, o kateri je trdil, da ima velike količine težkega orožja na tunizijskem ozemlju. Takoj po teh izjavah je pariški list «Fi-garo* objavil članek, v kate- v MHIIIIIIIIII8IN88IIIIUl«lll||||||||||||||||||||||||||||CT1llllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||Illllll|||||ttlllimilll|||||||||||||||||||||||||||||||ni|||||ini|||||||| Južnoafriška vlada prepovedala obe organizaciji domorodcev Stroga cenzura nad agencijskimi vestmi . Nove aretacije CAPETOWN, 8. — Južnoafriška vlada je postavila danes izven zakona Afriški narodni kongres in Vseafriški kongres. Voditelji obeh afriških organizacij so bili aretirani že pred nekaj dnevi, in sicer takoj po surovem napadu policije na domače prebivalstvo v Sharpevillu. Minister za pravosodje Erasmus je izjavil v parlamentu, da bo prepoved omenjenih dveh organizacij veljala do 6. aprila 1961. Dodal je, da bo vlada ukinila izjemno stanje šele tedaj, ko se ji bo zdelo, da so pogoji, zaradi katerih je bilo proglašeno, prenehali. Vseafriški kongres je nastal z odcepom od Afriškega narodnega kongresa. Njegovi člani nasprotujejo politiki Afriškega narodnega kongresa, ki je za sodelovanje z belci Ui z drugimi plemeni v borbi za enakopravnost. Afriški narodni kongres predstavlja 8 milijonov in pol Afričanov v Južnoafriški zvezi od skupnih 9 milijonov. Davi so umaknili enote vojne mornarice, ki so od 31. marca bile pred mestom Nyanga, ki je eno glavnih črnskih predmestij Capetowna. V mestu so še vedno policijske pa- trulje. Danes ponoči je policija znova vdirala v stanovanja črncev ter jih je odpeljala 1500, od katerih so pridržali v zaporu 184. Po stanovanjih so pobrali tudi kuhinjske nože, domače sekire in razno orodje, češ da je »nevarno«. Oblasti trdijo, da je sedaj v Nyan-gi mirno in da je večina prebivalcev odšla na delo. Ker so uvedli strogo cenzuro nad a-gencijskimi vestmi, ni mogoče vedeti, kakšno je dejansko stanje. Pismo Hruščeva konferenci v Akri MOSKVA, 8. — Hruščev je poslal konferenci v Akri pismo, v katerem piše, da sovjetski državljani v celoti podpirajo težnje afriškega ljudstva za spremembo afriške celine v področje miru, s katerega naj izgine atomsko orožje. Hruščev izraža zatem iskreno prijateljstvo sovjetskega ljudstva do afriškega ljudstva in poudarja, da SZ sledi z veliko simpatijo pogumni bor-bi proti kolonializmu, ter iz- reka upanje, da bo konferenca v Akri sledila velikim načelom Bandunga in drugih afriških konferenc ter da bo znova prispevala k stvari miru na vsem svetu. «» -------- Ar- 13. 6. v Rimu BUENOS AIRES, 8 gentinski državni podtajnik za odnose s tujino dr. Cente-no je sporočil, da bo predsednik Frondizi odpotoval 13. junija v Rim v okviru svojega potovanja po prestolnicah Zahodne Evrope. Frondizi bo obiskal Italijo, Švico, Zahodno Nemčijo, Anglijo in Španijo. Podtajnik omenil Franci, je, Belgije in Holandske, toda znano je, da bo Frondizi obiskal tudi te države. Njegovo potovanje bo trajalo tri ali štiri tedne. Frondizija bo sprejel tudi papež. BAGDAD, 8. — Danes je prišel z letalom v Bagdad podpredsednik vlade SZ Mi- kojan. V iraški predstolnici bo odprl sovjetsko industrijsko razstavo, rem omenja francosko bombardiranje tunizijske vasi Sakjet februarja 1958, Kakor je znano, je tedaj nastala velika napetost med Tunizijo in Francijo, in potrebno je bilo angle. ško-ameriško posredovanje, zato da je Francija odnehala. V Parizu se bojijo, da bi se utegnilo sedaj kaj takega ponoviti, zlasti ker de Gaulle odklanja pogajanja z Alžirci na podlagi načel, ki jih je sam predlagal. Tunizijski predsednik Burgiba je prav včeraj izjavil, da de Gaulle ni več sposoben sam rešiti alžirsko vpra. šanje in da on nima več zaupanja vanj. Izjave ministra Messmerja so znale pomeniti, da bo francoska vojska spet začela izvajati tako imenovano teorijo o «pra. vici zasledovanja*. Na podlagi te teorije je francoska vojska večkrat napadla številne tuni-zijslke vasi, češ da zasleduje Alždrce na begu. V zadnjem času se vedno bolj vztrajno govori o pripravah za novo ofenzivo alžirske vojske in v zvezi s tem širijo v Parizu trditve, da se ta ofen. živa pripravlja na tunizijskem ozemlju, zato da bi že v naprej pripravili opravičilo za napade na Tunizijo, ker ta podpira alžirsko osvobodilno gi-banje. Predsednik vlade Debrč, Id bo v ponedeljek odpotoval v Alžirijo, se je danes popoldne dolgo razgovarjal z de Gaul-lom, ki je pozneje sprejel zunanjega ministra de Murvilla in ministra za oborožene sile Messmerja. V torek bo Debrč govoril v Alžiru in njegov govor bodo oddajali po radiu in televiziji. ------- V Rimu razstava jugoslovanske grafiko RIM, 8, — V Rimu so sino-odPr“ razstavo jugoslovanske sodobne grafike, na kateri je razstavljenih 34 del mladih jugoslovanskih grafikov. Ravnatelj italijanske nacionalne kalkografije prof. Pe-trucci je v otvoritvenem govoru zelo pohvalno ocenil u-metniško vrednost jugoslovanskih slikarjev. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški se je zahvalil organizatorjem razstave za trud in poudaril, da podobne kulturne manifestacije prispevajo k boljšemu spoznavanju in zbižanju narodov. Razstava jugoslovanske grafike je bila pred tem v Milanu m Turinu. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. 8] prila $ Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.8, najnižja 10.9 stopinje, zračni tlak 1021, pada, veter 2 km severozahodnik, vlage 85 odstotkov, nebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 9. Tomaž ^ Sonce vzide ob 5.31 hi 18.45. Dolžina dneva vzide ob 16.09 in zatone Jutri, NEDELJA, J*. at” Marko ^ Seja tržne komisije Osrednja ploščad bo samo za domače na trgu vrtnarje Sklep občine za zamenjavo bližnjega zemljišča, kjer je sedaj begunsko taborišče Včeraj se je na tržaškem ■ dovažajo zelenjavo na trg. Od- županstvu sestala komisija tr. ga na debelo za povrtnino in sadje. Komisija je na svoji predzadnji seji določila, da bo osrednja ploščad na trgu skupno z dvorano za dražbe na razpolago samo domačim proizvajalcem, da bodo lahka razpečavali blago. S tem pa so prizadeti goriški proizvaj il-ci, ki dovažajo na trg zelenjavo, sočivje in sadje. Zato s a se pritožili in zahtevan, naj komisija umakne ali vsaj spremeni svoj sklep. Njihovo stališče je deloma podprta tudi zadruga težakov, ker bi težaki zgubili s tem precej dela Oboji pravijo, da bodo zaradi tega prizadeti tudi potrošiti ti, češ da bo manj domačega blaga (goriško pač smatramo ra domače) in bodo zato cene poskočile, kar velja zlasti za vazne vrste solate in radiča. Seveda pa so tržaški vrtnarji, ki niso imeli doslej dovolj prostora za prodajo svojih pridelkov s sklepom zadovoljni. Komisija pa se je sestala tudi zato, ker je nastala negotovost pri tolmačenju nekaterih zakonskih predpisov. Komisija je sicer načelno potrdila, da mora ostati osrednja ploščad na razpolago za stojnice domačih 'pridelovalcev povrtnin, hkrati pa je pristala na to, da se goriški proizvajalci postopno umaknejo s ploščadi, tako da bo ostala za domačine na razpolago skoraj vsa tamkajšnja površina. Komisija je obravnavala tudi vprašanje formalne vključitve predpisov ministrskega odloka, ki začnejo veljati s prvim majem, v tržni pravilnik. Ti predpisi se tičejo embalaže, pakiranja blaga, razlikovanja blaga po kakovosti itd. Končno so vzeli člani komisije na znanje, da bo v kratkem odobren sklep o zamenjavi državnega zemljišča, kjer je bil nekoč sedež vodstva za topničarstvo, z občinskim, na kar pač morajo pristati državni organi. Gre za prostor poleg trga na debelo pri Sv. Andreju, kjer je sedaj begunsko taborišče. Seveda pa to še ni stvar bližnje bodočnosti, ker bodo morali prej poskrbeti za stanovanja beguncem. Ko bo "do zemljišče na razpolago, bodo lahko raz- stranili bodo namreč zid, ki služi za ograjo, ter ga sezidali bolj ob strani. Seji komisije je predsedoval podžupan prof. Cumbat, ki je tudi odbornik občinskega oddelka za prehrano. Komisija pač nima lahkih nalog, kajti na trgu nastajajo vedno nova vprašanja in vseh ni mogoče nikoli zadovoljiti. ——*»—■— Tudi ponoči bodo nadzorovali uvožena živila bo na cestnih carinskih blokih, ki se je doslej vršila podnevi, tudi na nočne ure. Ta sklep je sprejela na svoji zadnji seji po. krajinska komisija za nadzorstvo nad živili, ki ji je predsedoval podprefekt Pasino in zatem so se udeležili tudi pokrajinski zdravnik, predstavnik kvestorja. občinski in pokrajinski odborniki za prehrano ter za zdravstvo in higieno, Calzolari, profesor blago-znanstva na tržaški univerzi, občinski funkcionar za zdravstvo ter ravnatelja kemičnih laboratorijev pokrajine in trgovinske zbornice. Na seji so tudi ugotovili postopno izboljšanje položaja na živilskem področju ter uspešno nadziralno delovanje nad vsem blagom, zlasti pa nad živili široke potrošnje, ki so najbolj podvržena ponarejevanju. 28. maja zaključek pouka letošnjega šol Letos ne bo treba delati sprejemnih in zaključnih izpitov v najhujši vročini Da bo postalo nadzorstvo nad živili, uvoženimi iz drugih pokrajin, bolj učinkovito, bodo raztegnili nadzorno služ- iiiuiiiiiiuiiiiiiuiiiiiHiiiiiiimiiiiuniHiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiHiiiiitiiiiauiiiaiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaHaiiumi Letošnje šolsko leto je 14. marca stopilo v zadnje tromesečje. Učne uspehe bodo ravnateljstva morala objaviti do prvega junija, pouk se bo pa končal 28. maja. Konec šolskega leta so postavili na bolj zgodaj, da ne bi bilo treba delati sprejemnih in zaključnih izpitov v najhujši vročini. Zaključni izpiti se bodo v prvem roku začeli 20. junija, v drugem 12. septembra, po-' navljalni izpiti za prestop v višji razred pa 1. septembra. Začetek sprejemnih izpitov je določen na 3. junij. Šolska skrbništva so že poslala prosvetnemu ministrstvu prošnje profesorjev za udeležbo v izpraševalnih komisijah. Razredni sveti končujejo sestavo vprašanj za izpite iz snovi do zadnjega leta. Seznam teh vprašanj bodo poslali izpraševalnim komisijam, ki morajo iz izpitne snovi izključiti vse, kar je golo spominsko obnavljanje in učenje na pamet. Nadaljevanje razprave proti veliki tihotapski skupini Včeraj je bilo na vrsti kar devet odvetnikov Odvetnik Tiberini je dejal, da so nekateri mnenja, da je člen 94 carinskega zakona protiustaven Na včerajšnji razpravi je bil napravljen znaten korak proti koncu zapletene sodnij-ske afere v zvezi z sojenjem velike tihotapske skupine. K besedi se je priglasilo namreč kar devet odvetnikov, tako da jih sedaj ostane le še malo, ki bodo nadaljevali svoje zagovore prihodnji torek in sredo. Zdi se, da bo do razsodbe prišlo v prvih dneh po veliki noči. Izmed raznih zagovorov na včerajšnji razpravi je treba omeniti zlasti odvetnika U-glessicha ki brani obtoženca Sellacha iz Trsta in ki je vzel za osnovo svojega zagovora razne razsodbe kasacij-skega sodišča ter ugotovil, da bi moral že javni tožilec zahtevati popolno oprostitev njegovega varovanca in ne širili dohod za tovornjake, ki samo oprostitev zaradi po- IHlllillllllilllilillillIliiiilIlllllilllllllllllllliiiiiiiinillliiilllllliiiillllllltlilllliiliiHiillllllliliililll Dražba za dodelitev javnih del Nakazanih 34.940.000 Ur za cesto k mirama Pokritje Žaveljskega potoka, tlako, vanje mestne klavnice in pokritje glavnega kanala v ind. pristanišču Na oddelku javnih del vlad- sta za 5.144.190 lir, ki jih bo nega komisariata je bilo 5. aprila pet zasebnih dražb za dodelitev naslednjih del: Pokritje Žaveljskega potoka, ki teče skozi naselje San Ser-gio na področju industrijskega pristanišča, za vzk'jcno ceno 52.500.000 lir. Dela so dodelili gradbenemu podjetju inž. Au-relio Brussi iz Trsta. Tlakovanje občinske klavnice pri Sv. Soboti za vzklicno ceno 25.740.000 lir. Delo so dodelili gradbenemu podjetju Angelo Giacomelli iz Trsta. Gradnja ceste med obrežno državno cesto (št. 14) in med miramarsko postajo za 34 milijonov 940.000 lir. Tudi to delo so poverili podjetju Giacomelli. Pokritje glavnega odtočnega kanala v industrijskem pristanišču za 9.700.000 lir. Delo bo opravilo podjetje Brussi. Popravljalna in prenovitvena dela v vojašnici Duca d’Ao- opravilo podjetje Scarcia iz Trsta. Združenje stanovanjskih u. pravičencev priredi v nedeljo ob 10.30 na Garibaldijevem trgu javno zborovanje, na katerem bedo orisali velike uspehe, ki so jih dosegli v korist ljudskih hiš in poročali o naslednjih temah: »Znižanje stanarin v ljudskih hišah države in občine, ki jih upravlja IACP». «Vlada je sprejela vazne zahteve najemnikov za odkup ljudskih sta- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-«>8 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. H. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finanfrno-uprsvni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir Nedeljska številka mesečno 100 lir letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči -ačuir Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1 , tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev novast})). . Vsi stanovalci ljudskih his in vsi tiati, ki se za to vprašanje zanimajo, so vabljeni, da se udeležijo zborovanja. Poročilo bo podal tajnik Artemio D’Agosto, zborovanju pa bo predsedoval predsednik Stefa-no Fulfigno. «»--------- Sestanek odbora za deželno razstavo manjkanja dokazov. Ne obstaja noben dokaz, je dejal dr. Uglessich, da bi Sellach sodeloval pri tihotapstvu. Se vee. Obstajajo dokazi, da je slednji nedolžen. Dokaze o resničnosti te trditve bi sodišče lahko dobilo, če bi zaslišalo pričo Schivija. Opozoril je še na dejstvo, da se tihotapljeno blago prodaja za gotov denar, medtem ko je slo v Sellachovem primeru za menične operacije. Po zagovorih odvetnikov Angrisana, De Vincentisa in Brisotta, ki branijo milanskega trgovca Roffa Aimeja odnosno Catalisana iz Arenza-na ter Golfettija iz Badia Polesine in za katere so zahtevali njihovo popolno oprostitev, 'je flHšbl ria vrsto tržaški zagovornik Tiberini, ki zastopa Bortola Giacomettija iz Trsta. Tibenirijev zagovor je bil še posebno važen, ker ni pretresal samo vprašanje obtoženčeve krivde ali nedolžnosti, temveč je postavil problem tihotapljenja sladkorja v gospodarsko-politični okvir. Najprej se je zagovornik do. taknil vprašanja čl, 94 carinskega zakona, za katerega mnogi trdijo, da je protiustaven. Po tem členu je vsakdo, ki živi na področju, ki je podvrženo posebnemu carinskemu nadzorstvu, dolžan, da dokaže zakonitost izvora inozemskega blaga. Območje tega področja sega 10 km od carinske meje na morju ali na zemlji. Kot je samo po sebi umevno, bi pravzaprav vsak Tržačan moral dokazati, če to zahtevajo carinski organi, da je plačal carino za blago tujega izvora. Ce bi strogo upoštevali ta carinski predpis, bi' moral privatnik hraniti dokumente, ki potrjujejo plačanje carine vse svoje življenje, ali vsaj toliko časa, dokler prizadeti predmeti fizično obstajajo. Pametno bi bilo, je dejal dr. Tiberini, da bi carinski organi zahtevali take dokumente samo toliko časa, dokler se nahajajo v rokah imetnika. V tej zvezi je tudi poudaril, da Giacometti ni razpolagal z računskimi listinami, ker ni v navadi, da bi te izdajali v nadaljnjih transakcijah med trgovci. Tu pa je zagovornik načel vprašanje (dobička pri prodaja, njtu sladkorja, kii je prihajal iz proste luike. Po njegovem zatrjevanju je Giacometti kupoval sladkor, katerega cena je bila samo za 2 liri nižja od cene, ki jo določa kartel sladkornih tovarn. Ta cena seveda ni obvezna. toda vse tovarne se je v glavnem držijo. Tiberini je Pokrajinska uprava poroča, da so se v prostorih deželnega odbora za pripravljanje razstave italijanskih dežel včeraj preldpoldne sestali člani odbora in komisije strokovnjakov, ki bodo pripravili deželni paviljon na turinski razstavi ob stoletnici zedinjenja Italije. Se. stanka so se udeležili predsednik tržaške pokrajine prof. Gregoretbi, predsednik videmske pokrajine odv. Candolini, strokovnjak; prof. Rutteri, Tu-zet, Bozzi in drugi, generalni tajnik pokrajine dr. Leotti, arhitekt Noridio itd. Navzoč je bil tudi pisatelj Mario Soldati, ki je umetniški vodja razstave. Na sestanku so se pogovorili predvsem o glavnih zamislih, ki bodo vodile strokovnjake pri pripravi deželnega paviljona. Po kratkem poročilu prof. Gregorettija o dosedanjem de. lu je dr. Soldati orisal glavne zamisli in smernice, na katere se bo opiral odbor bodisi v pripravljanju materiala bodisi glede njegove razporeditve na razstavi. Po dr. Soldatiju so spregovorili še drugi. Sestanek se je ponovil pčpoldne in na njem so razpravljali posebno o tehnični in umetniški plati deželnega paviljona. še poudaril, da italijanski sladkorni kartel pritiska z vso svojo težo na veliko množico potrošnikov. Italijanski slad. kor je najdražji sladkor na svetu. Medtem ko stane kilogram v Angliji 70 lir, v Franciji in Švici 90. pa doseže cena v Italiji 220 lir. Iz teh izvajanj je zagovornik zaključil, da razlika dveh lir dobička pri kg sladkorja ni tihotapstvo. Kar se pa tiče dejstva, da so pri prodajanju sladkorja trgali zunanje ovitke, kjer je označen proizvajalec, je zagovornik trdil, da je to normalna praksa, ker noben prodajalec, v prime, ru relativno znižane cene, ne želi, da bi kartel zvedel za to okoliščino. Kupoi sladkorja tako niso mogli nikoli vedeti, da je izvor blaga nezakonit. Posebno še zato, ker so količine tujega sladkorja v italijanskem prometu, in še posebno v trža. škem. prav neznatne. Ker je temu tako, je poudaril Tiberini, mora sodišče oprostiti Giacomettija vsake krivde. Izmed popoldanskih zagovorov je treba posebej omeniti obrambo odvetnika Jacuzzija v korist Gismondija. Po zagovornikovem mnenju je poziv na razpravo, ki so ga prejeli obtoženci, neveljaven, ker obtoz. niica v nekem svojem delu ni zasnovana na dejstvih, temveč proglaša zgolj juridičen princip. ki ga vsebuje odgovarjajoči člen zaikonika. Razen Jacuzzija so govorili na popoldanski razpravi še od. vetniki Volli in Comand. Učenci, ki so študirali zasebno, bqdo imeli priliko, da se s to lžpitno snovjo seznanijo ter se ji v pripravi pri-lagode, lahko bodo pa predlagali tudi svojo. Izpitne komisije bodo tako odločitev seveda upoštevale pri ocenjevanju. Nova snov za izpite bo po-, stala v celoti obvezna leta 1962. Navodila za njeno izbiro in oblikovanje je dal pred časdm minister MedicL Pq približnih podatkih se ho letos po vsej državi udeležilo zrelostnih in usposob: ljenostnih izpitov kakih 130.000 kandidatov. Lani jih je bilo okoli 120.000. Za njihovo izpraševanje bo potrebnih približno 1700 izpitnih komisij, ki bodo zaposlovale 16.000 profesorjev. ——«» —- Obisk predstavnika lloyd’s Registra» « Včeraj se je pripeljal v Trst z -Orient expressom» predsednik družbe «Lloyd’s Register of Shipping* iz Londona Mr. Kenneth R. Pelly s soprogo. Mr. Pelly je začel svoje potovanje po Italiji iz Genove, kjer je glavni urad družbe za Italijo, medtem ko je njen tržaški urad drugi v državi po važnosti. Predsednik obiskuje urade družbe ob priliki 200-let-nice njene ustanovitve. Snoči ob 18. uri je bil v hotelu Excelsior -cocktail party», ki ga je priredil na čast gostu ravnatelj tržaškega urada družbe Mr. Lumsden. Povabljeni so bili predstavniki oblasti in med njimi župan dr. Franzil, gospodarstveniki in zastopniki ladjedelniške industrije kakor tudi konzularni zbor. Sprejema se je udeležil tudi generalni konzul FLRJ dr. Žiga Vodušek. .«»------- Smrtonosni padec moža v barkovljanskem pertiču Sinoči ob 22.15 sta 19llet stari Eugenio Brissi iz ceste na KontoVel II in 17 let StfiM Giancarlo Giustin iz Ul. Pan-zera 22 našla na skalah barkov. ljanskega portiča truplo starejšega moškega. Ker j[e bilo o-čitno, da je mož mrtev, sta, mladeniča o najdbi takoj obvestila policijo, ki je po daljši preiskavi ugotovila, da je smrt po vsej verjetnosti pripisati nesrečnemu slučaju. Nesrečnež, ki je našel smrt v portiču, je 65 let stari Mario Majcen iz Androna S. Cilino št. 17. Že popoldne je prišel v Barkovlje, kjer si je v portiču slekel suknjič in na tla položil južino. Morda mu je postalo slabo ali pa je izgubil ravnotežje, tako da je padel z glavo naprej in udaril ob skalo. Ko so ga našli, je ležal na skalah s hrbtom navzgor, na glavi pa je imel precejšnjo rano, ki je bila zanj verjetno usodna. Po preiskavi so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zapušča ženo in tri otroke. Položaj v srbski pravoslavni občini Na pozornici se je pojavila nova skupina nasprotnikov Štirje ugledni člani občine naj bi ustanovili «tretjo si!o» in zahtevali intervencijo oblasti proti delovanju Vurdelje Zadnje vesti o položaju v srbski pravoslavni občini ne kažejo, da bi prevladala tendenca pomirJ?nj'a, ki jo je v svjjjem pastirskem pismu (sicer zamolčanem) naka azal beO' grajski patriarh German. Nasprotno!, Zdi se, da prihaja med bratstvenilci do vedno hujših . nasprotij .in da se je pojavila tudi -tretja sila*. Predvsem moramo ugotoviti, da ni naše vesti.o odstopu sedanjega popa Malcukova nihče zanikal, tako da lahko to vest sedaj potrdimo. Očitno je, da se g. Malčukovu ni godilo pod Vurdeljevim vodstvom nič bolje kot njegovim prednikom in je bil pač prisiljen izbrati edino pot, ki mu jo je velevala vest. Potem se je zvedelo, da je podal ostavko na mesto drugega tajnika tudi bratstvenik Petrovič. Tudi ta vest ni uradno potrjena, vendar je že tako znana, da ji je treba verjeti. V zadnjem času sta torej podala ostavko kar dva člana uprave oziroma bratstva, kar je že samo na sebi dokaz o nezdravih razmerah v srbski pravoslavni občini. Posebno zanimiva pa je vest, ki te dni kroži med člani srbske pravoslavne občine, da se je pojavila tako imenovana -tretja sila*. Zvedelo se je namreč, da so prvi tajnik občine Aleksander Vidovič, bivši drugi tajnik Petrovič, pop Malcukov in ugledni član bratstva Dušan Šajn (za katerega se je govorilo, da naj bi bil bodoči predsednik občine) podpisali in poslali pismo oddelku za verska vprašanja notranjega ministrstva, v katerem zahtevajo oblastveno intervencijo proti Vurdelji, in sicer zaradi njegovega nepravilnega delovanja. ~ Tudi ,ta vest ru uradno potrjena, vendar tako vztrajno kroži med prizadetimi -člani, da ji je treba verjeti. Zlasti še zato, ker so se vse doseda-ko\ absolut- nje vesti izkazalei no točne. Očitno je, da postaja polo- bski pravoslavni obči- žaj v srbs ni vse bolj napleten, tako da ni moč predvidevati, kako se bp stvar kpnfala, Vsekakor pa -je dejstvo, da se vse več brat- stvenikov upira Vurdelji in ni izključeno, da bo girej ali slej ostat v manjšim. «ji,- Volitve odbora univerzitetnih študentov Takoj po velikonočnih praznikih, in sicer 22., 23. in 24. aprila bodo na tržaški univerzi volitve novega odbora univerzitetnih študentov. Volitev se bodo skoraj gotovo udeležile študentovske organizacije «Unione goliardica italijana«, ki je levičarsko u-smerje-na. «Liberi Goliarci», ki je bolj naslonjena k liberalcem ter «Intesa Universitaria«, ki je izrazito demokristjanska. Poleg teh organizacij, ki spada, jo v širši vsedržavni okvir, se bo verjetno udeležila volitev tudi lista »Adria«, ki je prvič nastopila na zadnjih volitvah. Vse kaže. da se teh volitev ne bo udeležila nobena lista v imenu študentov iz Furlanije. ker so se tamkajšnji'študčntje medjem ig. vključili..y. vsedržavne organizacije, ki imajo kolikor toliko jasno in določeno politično in ideološko u-shierjenost. Tržačanka zadela 100.000 lir na loterijo «Agnano>: Glavni inšpektor loterij sporoča, da je v natečaju, ki je bil združen z državno loterijo Agnano, med -drugimi zadela dobitek 100.000 lir tudi Marče-la Stranič iz Trsta . Ul. Beato Angelico 65. Predavanje prof. Penka v Lonjerju V četrtek je predaval v prosvetnem društvu Lonjer-Katinara prof. Tone Penko. S predvajanjem prelepih diapozitivov in s svojim priljubljenim načinom kramljanja nam je prikaza! lepote in vrednote alpskega cvetja. Posebej smo mu hvaležni za opozorilo na našo kraško floro, ki jo vse premalo poznamo in zato tudi prav nič ne skrbimo za njeno ohranitev. Lepo število poslušalcev je pozorno spremljalo in tudi sodelovalo pri kramljanju. Želimo si da bi nas prof. Penko še in še obiskal. [ OLEPALlSČA Slovensko gledališče v Trstu DANES 9. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU FRANCES GOODRICH in ALBERT HACKETT DNEVNIK ANE FRANK Režiser BRANKO GOMBAČ, kot gost Scenograf JOŽE CESAR Kostumograf ALENKA BARTL-SERSA Prevod JARO DOLAR Osebe: Otto Frank - Rado Na-krst, Eidith Frank - LeLi Na-krstova; Margot . Bogdana Bratuževa: Ana - Mira Sar-dočeva; Gospod van Daan -Julij Guštin; Gospa van Daan - Zlata Rodoškova; Peter . Livio Bogateč (Igr. šola); Dussel - Modest Sancin; Miep - Nora Jankovičeva (Igr. šola); Kraler - Justo Košuta. Prodaja vstopnic do 18. ure v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter dve uri pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15/11. Jutri 10, t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v KRIŽU DNEVNIK ANE FRANK GLEDALIŠČE «VERDI» Pilatu je delno odtrgalo levi uhelj Po Trgu Piave se je včeraj ob 4%40 peljal„z vespo 20-letni poštar Lui3J. Pilat jz Ul, Pri-, mule 5. Namenjen je bil v Ul. Carducci, 'oda z nasprotne strani je privozil avto Fiat 600, ki je krenil nenadoma na levo in zijdel,jv,jespq. Pilat je/le| tel na tla Ih s? precej poško- clovali, pobil in raoil se je nam. reč po čelu in desni nogi. delno pa 'mu je 'tudi odtrgalo levi uhelj. Ponesrečenca so najprej od-'peljafi' na rešilna- pčstajo potenj pa v bolrušnico, kjer so -ga sprejeli .na 1. kirurški ‘.oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. Šofer, k! je Pilata povozil, se ni ustavil, vendar je prišel na rešilno postajo na Trgu V. Venelo, kjer se je predstavil za 60 let' starega Pietra Rallija iz Ul. Milano 19. Z vespo v obcestni drog •IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIUlIlflllllinillllllllliniMMIIIIIIItllMMIIIIIIIIlllinilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllltlMMIIIMMlIlllll Huda nesreča zidarskega mojstra Nenadoma je izgu in padel z 10 metrov visokega odra Včeraj so se ponesrečili kar trije delavci - Zdi se, da zlasti zidarska podjetja ne spoštujejo vseh varnostnih predpisov Ob 11.50 so včeraj sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek 39-letnega zidarja Mosea Movia iz Ulice Universita 16. Movio je včeraj dopoldne delal pri gradnji nove hiše v Ulici Sot-toripa 3, in sicer na ogrodju v drugem nadstropju stavbe. Nenadoma je iz neznanih vzrokov izgubil ravnotežje in padel z višine 10 metrov. Zlo- mil si je desno nogo in za-e desne roke ter se po* pestje bil in opraskal po rokah in glavi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHnlMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiniiiiiiiuiM»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiniiiiii<»iiiii»iiiiiiimiin Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Popoldne se je pri gradnji nove tovarne Plastidel v industrijskem pristanišču ponesrečil 34-letni Giorgio Bitac-co iz Ulice Svevo 15. Na lestvi se mu je spodrsnilo in je padel z višine 3 metrov. Zlomil si je zapestje leve roke ter se pobil in opraskal po obrazu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga spreja- Stari običaji velevajo, da je treba za cvetno nedeljo kupiti oljčno vejico — tako kot za božič smreko in ob prazniku vaškega patrona štruklje ali potico. Proseške in kontovel-ske žene so znale že v starih časih, ko so bili bregi nad morjem polni oljčnih nasadov, izkoristiti to navado in so vejice opletle ter jih prodajale v mestu. Potem je prišla huda zima, ki je uničila večino oljčnih nasadov (mimogrede naj omenimo, da proseški in kon-tovelski kmetje še danes plačujejo davke na zemljišča, ki so v mapah označena kot • oljčni nasadi*, čeprav nasadov ni več in so zemljišča v glavnem porasla s travo in grmičevjem). Toda navada je ostala in nekaj oljčnih dreves tudi. Tako zlasti starejše žene še danes prepletajo oljčne vejice in jih prodajajo v mesto, kjer gredo kar dobro v denar, zlasti še, ker gre za male denarje. Zaslužek ni velik, a je vendarle zaslužek. Skoda le, pravijo žene, da ni kaj več cvetnih nedelj v letu, čeprav jih pri prodaji ovirajo nekateri duhovniki, češ da njih oljčne vejice niso »žegnane*. To zato, ker podpirajo prodajo vejic v režiji klerikalne organizacije. li na ortopedski oddelek. Pi-tacco se bo moral zdraviti 40-50 dni, * * * V podjetju »Acciaierie Tra-filerie Triestine« pa se je ne-koiinp 'pred 16. uro ponesre-čiltprij delu 29-letm Salvato-re " MarsI iz 'Sframarja 888. Marši je nekaj prevažal, pa je nenadoma nanj padla iz že^jgv* koviriskg plošča. Močno ga je“ ifdarila pd glavi in ga.panjia do čelu. JN a U. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti od 3 do. 10-.dni. *** Kakor smo že pred časom poročali, je iz statističnih po- datkov razvidno, da je sorazmerno največ nesreč pri delu na našem področju v železarni Ilva in v gradbeni stroki. Omenili smo tudi, da velja za gradbeno stroko še Na neki stranski poti se je včeraj malo pred poldne peljal ž vespo 46-letni Basilio Predonzan iz Ulice Domus ci-vica štev. 1. Na zadnjem sedežu je sedel njegov 21-letni nečak Emilio Predonzan. Ko je mimo privozil neki tovornik in močno zatrobil, se je Basilio prestrašil, zgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v obcestni cementni drog. Pobil in opraskal se je po čelu in obrazu ter kolenih in dobil rahel pretres možgan. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na I. kirurškem oddelku približno tri tedne. Njegovemu nečaku se ni zgodilo nič hudega. «»--------- C Fenice 15.30 «Vojak pjfiii nato Rascel, Aldo »» Excelsior 16.00 «Tisu Excelsior io.w «»■--T. Hunter,. S. Filodramrnatico ll>wTechi^ ---------------------- Ted«* Tihega oceana* Grattacielo ^ & in vohun*, ca. Supercmema 16,00 «Ti' ^ '* vil ». U. Tognazzi » nello. jOrk"1!-.! Arcobaleno ..f6-®0., (jclink0' ! japonski film_ Y - ■"t;” z®.«; sr*1 zgodba v zadrtj1 ^ai0oe sfevvens, »ratf Capitoi 16.30 «J°V giivatfjSj ge«, Van Hefljn. gano. Prepovedano Crislado 16.30 «Vrag° ^ Kirk "Douglas. . ^ to*)* Garibaldi 16.30 «K e furija«, Victor , F Impero 16.30 jem življenju«, J , SSnžfjSD k a«, G. Grant, J. ‘v , nicolor v mes1 Massimo 16.00 »Not če«, Richard Moderno 16.00 «M°«1CI* f ko nadlog«. ,cnn«S6*?/) Vittorio Veoeto 16-' Mladci £at», D. Bergman » As^r^dzogi^5' ja!» Ideale 15.30 «Oper»c$nJ ža», Gar.v Grant. * jjJ Marconi 15., 17-20- ------- . W'I JC*‘ J/p dolar ljubezni*. . jlca " Nastopata velika jljj. , Wayne in Deain ^to. Sa".^a.rC?„ '6^nič» 06-,» Wayne in Dwn sn Marco l6-00.,- o-— prepovedan čnP', • za C'*r Savona 16.00 VU Sophia Loren, Gf« R S<* Odeon 16.00 der, technicolor. ( ?>OI»SKE_ Ravnateljstvo . stvenega liceja s 5 sporfKJrf nim jezikom v Tr*,„je t»S * r IT/ ja vložiti it Li ne in sprejemne ji* j ni licej do vključn . taJ.ut , 11- U.J illlfl - Jutri zvečer bo v gledališču »Veroi« recital slavnega ruskega v.olinista Davida Ojstraha, ki ga bo pri klavirju spremljal Vladimir jarnpolsky. David Ojstrah. ki ga imajo danes za enega izmed največjih živečih violinistov, se je rodil v Odesi 1. 1908. V.olu.o je pričel š.ud.rati, ko mu je bilo 5 let pr: slavnem ukrajinskem giasbe-niku Petru S oljarskem. Potem je študij nadaljeval na konservatoriju v Odes:, kjer je 17-le-iten diplomiral, S.uciij je potem nadaljeval sam. Vendar sta na njegovo umetniško oblikovanje mnogo vplivala Aleksander Gla-zunov, pod čigar vodstvom je 1. 1927 v Odesi igral njegov po- pularni orkester, ter Sergej Prokofjev. Svoje prve velike uspehe je dosege! na koncer'ih v Leningradu I. 1928 in v Moskvi 1. 1929. Leta 1935 je prejel prvo nagrado na zveznem natečaju glasbenikov v Leningradu. Leta i937 je spet prejel prvo nagrado na mednarodnem natečaju vi'olinis'ov. l-oiem je' leta 1349 prerei Stalinovo nagrado. Od I. 1934 je redni profesor za violino na konservatoriju v Moskvi. Ojstrah, ki igra na S.radivari-jevi violini, ki mu jo je posodila država, bo izvajal skladbe Le-rlaira, Beethovna, Bacha, A. Menuclsohna, Prokofjeva in Ravela. Danes dopoldne se prične prodaja vstopnic za ta izreden recital. l. — pojasnita pni'v,-Znanstvenega lice j vS3ko ^ zaresto vecch'0 9-n dne od 10. do 12. ure vi f IZ -------------------- vse» ^ Izlet SPDT. Ko *%>. “j, M* JrdlhJ?dei ek3 fc skih Brdih cesnji ,g , likonoči.i P°ne , GorisKi Ji,«/* redi SFDT PomlodaneeZ Moše čez Meoano, erjait » ‘a- ^^.‘".''iaviV/tV Moše na Kojsko in v •vjjo * J leženci naj se j6. t-"1 ulici 15-11. do sobote , Nedeljo 8. rn^ V Trento k izviru t>u'-Rimski ulici l°"u KAK*A Jutri 10. aPr['L,rat,sl0<(^ seja izvršnega °a zv.eje g-ipoaarskc-kulturu sui v Ul Koma d- TRŽAŠKA Fr*1. m-** iimi - n. »'• I | Ilegalno je prekoračil mejo poseben odlcdr .predsednika republike o e^ščiti ,{i«lavcev na delu. Žal moramo ugotoviti, da se, nesrtče prj delu v gradbeni stčoki vedno bolj pogostoma dogajajo. Včasih je treba to pripisati tudi neprevidnosti delavcev, v večini primerov pa gre za kršitev varnostnih predpisov. Agenti letečega oddelka so prijavili sodišču 32-letnega Artura Cecconija iz Empolja, ker je brez potnega lista prekoračil mejo in ni upošteval opozorila policije, naj se vrne domov. Cecconi je že februarja prišel v Trst, toda agenti kvesture so ga opazovali tudi zaradi njegove preteklosti in so mu ukazali, naj se vrne domov. Prepovedali so mu povrattk v Trst do prihodnjega. leta. Cecconi se , je v naše mesto vrnil 6. t. m. nato ilegalno odšel v Jugoslavijo, tod| jugoslovanski obmejni i organi »o i ga izročili agentom italijanske obmejne straže. ~ * «»—— Poskus samomora V trenutku živčne razburjenosti si je včeraj dopoldne 60-letna Carrtiela Lia Branca poročena Russo iz Ulice Ca-maur 19, prerezala žile na levi roki. Na ta način si je hotela vzeti življenje, toda ni ji uspelo, ker so jo pravočasno zapazili ter poklicali rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo morala dober teden. O Ko je včeraj okrog 19. ure 51-letna Marčela Korenič por. Slah iz Ulice Mirtilli 5 hotela izstopiti iz avtobusa v Ulici Ginnastica, se ji je spotaknilo in je padla. Pri tem se je pobila in ranila po glavi. * * * Običajni neznanci so pred-sinočnjim ukradli iz avtomobila. ki ga je pred svojim domom parkiral 38-letni Silvester Rauber s Proseške ceste 95 na Opčinah, 4 kose blaga in ženske čevlje v skupni vrednosti ‘90.000 lir Rauber je tatvino prijavil na komi-sarijatu javne varnosti na Opčinah. •■■•Milinim.................m 111111111111 iiiiiiii umil m iiim OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMKTT iN POROKE Dne 8. aprila 1960 se j« v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 77-letni Vito Ni-cola Forleo, 75-letna Ermlnla Be-nolli, 76-letna Teresa Goldin por. Cavestro, 74-letna Ida Taucceri vd. Beari, 70-letni Amedeo Ma- rani, 79-letna Luigla Cebulec vd pollenti, 71-letnl Marco Neri, 20- letni Romano Strohmayer lekna Francesca Ruzzier. 90- NOCNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, litrska ulica 43: Pizzul Clgnola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerdale 26 PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO I TEATRO NUOVO Danes ob 21, uri prva pred ta-va «Kocke in puška« Alfreda Balduccija Novost za Trst. Prodaja vstopnic pri gledahški blagajni. Jutri ob 21. uri predvajanje filma za CUC »Nasmeški poletne noči*. Ingmar Bergman (Jtajite in širite PRIMORSKI DNEVNIK NOVO: Škerjanc: Orl Bacha do Šostakoviča Gaj TrankviL 12 rimskih cesarjev iP- KINOPROSEKf?!!^ — tb predvaja dancS Jnj flU’ 19.30 ruski Osvajalec Mor# m. | Igrajv. lo$K predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob cinemascope barvni film ColumrL irvni mm ■ —^ , GAR.Y COOPER, • RITAHAYWO®H VAN HEFLIN • TAB HUKTER lil r r pa t) RICHARD C0NTE ■ MICHAEL CALLANJJ M Režija ROBERT HOSSEN GnemaScopE • EASTMANCPf^ DNEVNIK — 3 9. aprila 1960 P Vsaki dve sekundi trije novi zemljani Lela 2000 nas bo že 5 ni i IIjard Dramatična dilema: prilagoditi ekonomske rezerve potrebam prebivalstva ali sprejeti nadzorstvo nad rojstvi? kNveUtn° 86 žloveštvo vsa' sekundi poveča za tri »uto - C6- L za na mi' tisoj' ®r*bivalce, t. 28 5.400 na uro, za 129 kot^ dan' oz'roma za fc ..® milijonov na leto. € napravijo zelo ve- |ik ‘majo Vti v* ju ajo S’ *0C*a vze*e posamič vrednost in ne kot merodajni Potrebni so pri' to sani Podatki, ker si lah-Javo - v medsebojno povezavo« j**1’11. demografskih to . Pstvarimo dovolj jas- tsšniem°?'J ?redstavo o da-tr«ivirtiJPolozaiu v svetu in lodofriosti° DraZV°3 V ji y n , ■ Pred tremi stolet- Po vL„°,Vlci leta 1600 jt bilo Zeaalji ?ost°inih računih na ■Pota ijJf skorai 500 milijoni J ,. * v začetku 1800, to-»aj v„, ^ 'etih, pa že nekaj »d tjdai . . milijonov. Toda kiv; tedaj alstva -«va *?» naraščanje predenih no večalo in ni PovečaniBZnakov’ da bi se to Utišal zaUitavilo ali celo bivalstvo°' Leta 1900 ie pre' Jf?li eno ”a,..Zemlii ze pre- Pozn ■ lardo in pol, 30 Pa !e ete 2 milijardi, sedaj iardi. ^ bl‘žui_emo tretji mili-lapuj f šel razvoj tako r,°,stevil0 iiPdi v pol st°m gJ??dvojeno in še pred i9»d. vea kot Pet m*' ^kentir*^6 *n te skrbno do-V tajnn,,11*, hipoteze najdemo §PdvVj ejsem delu Alfreda ti ^ ki temi Po'emičnilma 'V italiianšči' 2000». (Laterza. le, leta 366 : jj,- Sau. naslov «Premalo ,!s°t SaVtrani' 2200 Ur)- Proza ]’e Prancoz in ve- tll'|l,>arode-lega najslavnejših **i je j, n’s znanstvenikov, 'tih j. ? Področju demograf-^kenibn^ Van) dal že zelo nPazovan;t prisPevke. Njegova ill5tstven-' k' temelje na "a vs. 1 resnosti, so vred-Vseni nr<.j20rnosti- pred-,uti !. deva, da bo ta PfitiO(jn;.,asl Prebivalstva v Hitler esetletjih zelo ne-*f|)zraj., en glede na različna (ht. Južna aAPodro«ia- Srednja ‘ n8Predn m”ika n' pr' naj - v°l Azija V mnogo hitreje •naj h; m Afrika, medtem l4i,' Prea . kateremu smo j »tijjljj, Vs®m zaradi razvo- Sv' is*- Kfriskih — ja b ^°darski problemi, kakri rešiti sprid° i 61 V Zb "f bil° J»j«ga Rodovini. Vzroki se- I ja števlla So e San,, ■ 1 )asno do- itn^Pireč yjeVa teza — ni-t)OJstevila nenadnem pora- bo uVseib ,r°JStev, paa Pa so ^Stereo Ultat napredka, Mletju36 Pr'Š1° V Zad' .Oiektiv J^lutvo, ^lvneea Življenja. se je povpreč- S>cij0 V Obiska a Je C p°dalis . doba .0 “‘Jsala . posamez- .. a (pred franco-‘ko>t*4no^rii° Je ilovek živel dodp30 let, danes že 1( št asno t ln da se C vi)o “ Udl stulno veča- Poj * VerjetnStev’ Podstavlja ki ,n° naibolj resen i(-•bllste ■ bPia politike, tja.'0ti k *n sociologe, kar >1 že 'U,leta i™« Pred-le Malthus. Potreb0^084 za z°dovo-V ^tašču* eštva v stal" ^t -bevain, lu? Ali pa ob" •»s. basit f ’ da bo Preved *^Si v Za -Je razPoložljivih *iit«,Z> boii^'Vljen)e zadostno ‘n bi,0«o ajaV^‘ne in uboštva? - . vjr ln celo iz me-lstična v 80 prišla tako - a''iSaTi0 h opozoril )e vii ' Zdta Predvidcvanja, da 8 k naravnost kata-pr. teza A- „V°gta- "ttai8**!! '*BtV5i-ae )e izognil Sa j aHh absčem in pre- Nj^° raz,a-ljuekHm' daje še :XS. L?ledvsem pa za s!dočnost. je za-če se i' «c z "'^bčain "aprej zana' • h ktib inost« ne pa da v Hei- ‘i odn«_______________ ^itv^kja* °dgovorne za svo-\i.8t|je ’Pledvsem pa za Si,* dH'Tel’kega števila ItiOž« Jlm prei za" dyt pQstav?St Vzdrževanja. Ha el»ki di1Ja zaradi tega V akonom ami: aH prila-klso u Drav rezerve sve-\80«lavj.rS0 dokumentira-NkStih 'n komentarjih »Sa. kiza rešitev tega 8°v0rni Ze, zdaj zaskrb- Sti? Pava, JPdi naS'b dr- ^ niu bi Vi Štiri P°ti- P« J- v * tcšitve0 m0Žn° pHti "oV. v pSROEALNA RESI h5sri *w lh dogodkov, kv- iz kitajske grafike ce in 160 milijonov ton koruze. 50 milijonov ton raznih žitaric se vsako leto vskladi-ščijo po ‘aznih skladiščih. Vsklaaiščevanje tega velikanskega bogastva je torej ogromnega pomena, ker i® treba to veliko bogastvo zavarovati pred vlago, pred mikroorganizmi, plesni, bakterijami, insekti, glodalci in številnimi drugimi škodljivci, kajti vsi *i škodljivci zmanjšujejo prehrambeno in biološko vrednost tega najbolj splošnega človekovega prehrambenega blaga. Seveda se v svetu z žitaricami različno ravna. Ponekod ga hranijo v navadnin, primitivnih shrambah, ponekod pa v modernih silosih, ki so opremljeni z najnovejšimi sodobnimi tehničnimi sredstvi. Seveda razpolagajo s primernimi silovi predvsem industrijsko razvite dežele’. In silosi znajo biti že nekakšni umotvori sodobne tehnike, ker razpolagajo z avtomatično kon-tiolo vlage, toplote, z rentgenskimi aparati, s katerimi ?e ugotavljajo skrite oblike drobnoživk n insektov v zrnju, ki jih s prostim očesom ne moremo niti opaziti. Poleg tega imajo razvite dežele posebne laboratorije, v katerih ugotavljajo količine mikroorganizmov v žitu in razne kemične spremembe, do katerih prihaja v zrnu in v raznih izdelkih iz žitaric. V zadnjem času prihaja v p_štev za konserv.ranje zalog žitaric tudi atomska veda Gama žarki ubijajo insekte in m kroorganizme v žitu. Naj-brlj enostaven način tega po-"tepka je sledeč: V globokih jarkih ali jamah, seveda pod zemljo, se zgrade dve dvorani z dva do tri metre debelim svinčenim zidom Pokvarjeno žito se s primernim dvigalom presipa iz ene ((dvorane«, iz enega prostora v iinclfo in Radio Trst A 7 30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Igrata Yankovic in Griffin; 13.30 Plošče prvič v oddaji; 14.45 Mojstri sodobnega Jazza; 15'lK) Koncert operne glasbe; 16.00 Dante: Božanska Kome- dija- V-i-Ce - XXI. spev. 16..25 Kavarniški koncert; 17.00 ((Veseli Planšarji«; 17.20 Pesem in ples- 18.00 Radijski tednik za najmiajše. 18.30 Glasba za godalni orkester; 19.00 Sestanek s poslušalkami. 19.20 Slavni solisti; 20.00 Šport; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 ((Oprostite, če motim«, kriminalna zgodba Ezia D’Errica; n ato Malo ritma z Bregma-nom 22.00 Pizzini: Dolomiti, simfonična pesnitev; 22.15 Odmevi z Broadvvaja; 22.40 To-ny Dallara in «The Continen-tals«; 23.00 Louis Armstrong ln Harry James; 23.30 Glasba za lahko noč: Sobota, 9. aprila 1900 Iz italijanskih oper; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Prenos RL; 19,00 Poje Marino Barre- to; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Simfonična glasba: Roussel, Kaure, Horvegger; 12.10 Pojd Del Mo-naco, Glgl.oli, La-tilla, Teddy Reno; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Ital. folklorna glasba; 17.40 Jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Literarni teden; 21.00 Magična flavta; 21.20 Radijska igra Ab Van Eijka ((Telefonska kabina«; 22.00 Glah-ba Oresta Natolija; 22.30 Odmev odrskih del; 22.45 Razgovor s poslušalci; 23.15 Orkester p. v. Carla Esposita. Sloveniia Trst 12.10 ((Tretja stran«, 1505 Furlanski pisatelji: Renzo Va-lenfe; 15.20 Z orkestri Terry Gibbs, Perez Prado in Ervin Haltetz. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Popevke in ritmi; 14.30 »Primorski tednik«; 14.45 Dva valčka: II. program 9.00 J utiranje veuti; 10.10 »Elegantissimo«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 šest glasov ln 8 Instrumentov; 13.45 ((Severnica« — moda; 16.00 N. M a g a lov izvaja Chopina; 16.20 Fantazija motivov; 17.00 Radijske sličice iz Evrope; 17.30 Najbolj znane pesmi iz preteklosti; 18.35 Plešite z nami; 20.30 Opera «Arležanka» Fran-cesca C lee. III. program 17.00 Baletna glasba; 18.00 «Mesopo.amia», pripravil Ugo Bianchl; 18.30 Bach; 19.15 Razvoj ital. Juga; 19.30 R. Ward #Can-can» in »Poloneza«; 15.10 «Simfoni)a St. 1»; 20.00 Vsako- večerni koncert: Corelli, Haydn; 21.30 Koncert p. v. R, Kem-peja: Mozart, Strawlnsky, Berg; 21.30 Zgodba iz serije TV fil. 8.05 Zabavna glasba; 8.55 Radijska šola; 9.25 Virtuozne skladbe; 10.10 V svetu operete; 10.35 Invalidski pevski zbor; 11.00 Cam-ille Saint-Saens: Koncert za klavir in orkester; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Karel Pahor: Najdihojca; 12.00 Ham-mond orgle; 12.15 Ing. Adamič: Rekonstrukcije mladih nasadov; 12.25 Pohorski fantje In Dravski flesarji; 12.45 T. Kozlevčar in A. Stanko pred mikrofonom; 13.30 Iz slovanskih oper; 14.00 Orkester Emil Štern; 14.20 Iz znanosti in tehnike; 16.00 V dvoranah »Svobod« in prosvetnih društev; 16.30 Veliki orkestri — znane melodije; 17.10 Od popevke do popevke; 17.45 Dva romanska skladatelja; 18.15 Vesele citre; 18.30 Domače za poskočne pete; 1845 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! Ital. televizija 13.30 TV šola; «1 tiovadba«, «Gospodinjstvo»; 17.00 TV za mladino: »Potovanje po Finski, Danski, Avstraliji«, Pripoveduje krotilec živali; 18.30 TV dnevnik; 18.50 Kronike iz prejšnjih časov; 19.15 Človek in knjiga; 19.30 Poje Nat «King» Cole; 19.55 Teden v svetu, 20.08 Sedem dni v parlamentu; 20.30 TV dnevnik; 21.00 «11 Musichiere«. Jug. televizija Zagreb 18.00 Otroci Zagreba pojb; 19.30 TV pošta; Beograd 20.00 TV dnevnik; 20.30 Zabavno glasbena oddaja; drugega in pri tem presipa-nju gre žito skozi posebno celico, v kateri se obseva z gama žarki. Žito, ki se na tak način »zdravi«, je izpostavljene gama žarkom le za nekaj sekund, kljub temu pa je že to dovolj, da se v njem uni-č)jc vsi insekti, vsi »tuji« organizmi, tako da postane žito povsem sterilno in je nato sposobno, da ga ohranimo tu-J- za zelo dolgo dobo. Toda obsevanje z gama žarki nima le tega namena. Uporablja se n. pr. tudi za to, da se 'doseže tako imenovana trajnost kruha. Govorili smo o žitaricah in o kruhu, toda isto velja tudi za razne druge ((derivate«, n. pr. za sir, za meso in podobno. Obsevanje pa služi lahko tudi za preprečevanje klitja raznih 'kopavin. Ce n. pr. obsevamo krompir, ne bo klil, tudi če ga hranimo več let. Seveda se bo ob tem nujno postavilo vprašanje, ali ni tako obsevanje škodljivo zdravju tistih, ki bodo tako ((preparirano« prehrambeno blago pozneje uživali. Poizkusi ki Su jih izvedli v mnogih deže-nh, predvsem v ameriški vojski, so dokazali, da prehrambeno blago, obsevano z gama žarki, ne postane niti malo radioaktivno, potemtakem niti malo zdravju škodljivo. Omenili smo gornji način, tako imenovani način »čiste-obsevanja«. Obstaja pa tudi kombiniran način z manjšimi dozami gama žarkov in zmrzovanjem. V teni načinu konserviranja so se posebno uveljavili jugosicvan-ski strokovnjaki, ki so to pre- kusili pri konserviranju zna-r°ga jugoslovanskega sira vrste kačkaval. Praksa je namreč pokazala, da pri močnejšem obsevanju te vrste sira nekaj ne gre tako, kot bi bilo želeti. Določena primes, ki da-ie temu siru svojo značilnost, pr močnejšem obsevanju oksidira in tako sicer rumen sir postane bel in dobi priokus po kovini in žaltavosti. Da bi se temu izognili, so oosku-sali sir le malo obsevati, pač pt ga hkrati hladiti. In rezultati so bili zadovoljivi, celo ohrabrujoči. Podobno so peskušali tudi z raznimi drugimi pridelki, ki jih obsevajo in hkrati ohlajajo, da bi jih mogli dalj časa hraniti. Posamezno naglo kvarljivo prehrambeno blago se more tako ureparirano zelo dolgo časa ohraniti. Strokovnjak Prehrambenega Zabavna glasba; 15.20 Trio Avsenik; 15.40 Prenos RL; 16.00 Dunajske melodije; 16.30 »Do- . . godki in njih odmevi«; 16.45 23.00 Iz Stendhalovih strani. mov O nevidnem človeku. oddelka na tehnološki fakul- stavnih in praktičnih metod, teti v Zagrebu ing. Ljuoomir Milatovič je glede jugoslovanskih izkušenj na tem področju med drugim izjavil: «V nnšem zavodu, kot drugod po ?vetu, se strokovnjaki največ ukvarjajo s problemom, kako konservirati hrano, kako jo ohraniti pred kvarjenjem, da se pri tem, hkrati, ne spremeni njen okus, njen duh in barva, kar se je doslej dogajalo, posebno pri mesnih iz-Člelkih. Na Prehrambenem oddelku tehnološke fakultete se proučuje tudi problem, kako izločiti iz moke razne kvarne substance, da bi se pa hkrati o) ranila prehrambena in bio-ška vrednost moke. Kmalu nameravamo predložiti pre- s pomočjo katerih bi se ugotavljajo, ali je v neki vrsti orehrambenega blaga, še posebno žitaricah, kaka substanca, ki se bo pozneje mogla odstraniti z najnovejšimi metodami zaščito in konservira-n.ia.» V tej praksi prihajajo vedno bolj v poštev umetni ra-dioizotopi. V številnih centrih, ki se ukvarjajo s tem, se ustvarjajo možnosti, da se žitarice, kot tudi ostalo prehrambeno blago, s časom povsem zaščiti pred kvarjenjem, da se torej prehrambeno blago tako sterilizira, da ostane dolgo sveže; da 'pa pri tem ne izgubi niti najmanj na svoji hranilni vrednosti in hrambeni industriji nekaj eno-I tudi na svojem okusu, vesti je 86 strani. Strani sicer ni dosti, je pa zato knjiga skoraj dvakrat tako velika v širino in dolžino, kot so po navadi knjige V knjigi je kar precej slik, menda na vsaki drugi strani. Preproste so, pa tem bolj prisrčne. Narisala jih je Slovenka Ančka Gošnik-Godec. Zgodba sama je prevede na iz hrvaščine. Otroci, manjši in večji, bodo prav radi knjigo vzeli v roke že zaradi prikupne oblike in gotovo jo bodo tudi radi prebirali. S to knjigo se je Andjelka Martič slovenskim čitate-Ijem, posebno mlajšim, spet prav lepo predstavila. Njeni novi znanci se je bodo z veseljem spominjali in jo še želeli srečati. m V Ančka Gošnik-Godec: Ilustraciji iz knjige »Deček in gozd« gozdu KMETIJSTVO Zapleveljena njiva slab gospodar Kakor hitro se narava prebudi in komaj se pojavi novo klitje, že nas opozorijo nase nezaželene rastline, ki rastejo «ia polju proti naši volji, ker jemljejo koristnim rastlinam hrano, ne da bi imeli od njih kakšno posebno korist. To je ibevel, ki mu upravičeno re-1 ,ahka, čeprav že razpolagamo čemo ropar letin in kakovo- s kemijskimi sredstvi za nje- Kako zatiramo semenski in kako koreninski plevel sli ker usevem ne krade le hrane, ampak tudi svetlobo, v ago in toploto, kvari rodne Ir-stnosti nekaterih kmetijskih rastlin (divji oves se križa s pravim) in prinaša različne bolezni. Velika je gospodarska škoda, ki jo plevel povzroča kmetijstvu, saj večkr-t ednese četrtino in celo polovico pridelka, Mnoge naše njivske površine preraščajo razni pleveli. Ni več nekdanjih plevic, ni delovnih rok, ki bi znale ceniti zemljo. Ali pa ni primernega načina obdelovanja, ki bi plevel zatrlo. S tem pa ni rečeno, da bi ne bilo pri nas dobro in celo temeljito •azplevel jenih njiv kot vidnih prič pridnih in naprednih gospodarjev. Borba proti tievelu ni tako enostavna in iiiriiiiiiiimiimiiHmimmiiiiiiiimiMiiiiiiifiiiititiiiiiiHmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiitiMiiiiiii HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Majhni spori, ki vas bodo spravili v slabo voljo. Bodite čim bolj odkritosrčni in držite se svojih principov . BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Skušajte izgladiti pot načrtom, ki jih imate pripravljene. Zavedajte se, da ne bodo tako zlepa prodrli, ker so tvegani. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): V vaše zadeve se bodo vmešali nekoliko preveč drzni ljudje. Zna biti, da se za tem krije tudi kak poseben interes. KAK (od 23. 6. do 22. 7.): Ne bo vam prav, kot bodo z vami ravnali. Zato pazite na svoje poteze, da se ne bi morda ’ osmešili. LEV (od 23. 7. do 22. 8.); Čeprav bo finančni posel, ki se ga boste lotili, navidez e-nostaven, se bo izkazalo, da je vse bolj zapleten. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Dan za naporno delo in za posle, ki terjajo odlično pripravljenost. Ce pa se ne čutite dovolj pripravljene, se .jih ne lotevajte, t TEHTN1G4 fcnd 23, 9. do 23. 10.); Dosegli boste nekaj, na kar ste že zdavnaj pozabili. Srečali se boste z nekom, ki bi se znal krepko vplesti v vaše življenje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Ce imate odgovorno mesto, bodite zelo previdni, posebno pazite, da ne delate krivice svojim podrejenim STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.); Srečo boste imeli v vsakem delu, ki se ga boste lotili. Pazite pa, da se ne prenaglite. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Več zaupanja vase, ker si boste s tem pridobili simpatije vseh, ki z vami delajo. Zadoščenje in dobiček. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Ce je potrebno, bodite tudi popustljivi, pa čeprav bi šlo na škodo vaših interesov. Znalo bi priti do sprememb v družini. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.): Krepko se boste morali 0-prijeti dela, če boste hoteli ostati na položaju, ki ga i-mate. Tekmecev je namreč na pretek. gevo zatiranje, ker ima ta rastlina za svoj obstoj in raz-množitev ustrezne lastnosti, s katerim prištevamo predvsem njegovo trdoživost. Mno-g pleveli se že po svoji prirodi krepkeje razrastejo kot aeristne rastline in se bolje zavarujejo proti suši, mrazu, slani, mokroti in sploh proti vtem njim nevarnim učinkom. Značilna je tudi njegova izredno velika količina semen (do 20 ib celo 100 iisoč). Obe plevelni skupini: se- menski in koreninasti plevel st« usevom enako nevarni. Najuspešnejši ukrep za zati-ianje tega škodljivca se začne po njegovem izvoru. Ta je piedvsem v gnoju, ker je ta sestavljen iz rastlinskih in živalskih ostankov (odpadkov), ki vsebujejo polno plevelne-ga semena. Tudi veter in veda ga raznašata. Tuds na pridelke se to seme prilepi. ‘Največ plevela se razmnoži s semenom, ki izpade pred in tudi med žetvijo sejanih kmetijskih rastlin. Gnoj pa je le najbogatejši vir plevela. Mi.ogo plevelnega semena, zlasti drobnega, gre brez škode skozi želodec domačih živali. Se več pa ga pride na gi.oj s smetmi iz jasel, skladišč, kašč itd. Tudi stelja je zapleveljena. Najbolje torej zatiramo plevel s pravilnim oskrbovanjem gnr^i, se pravi, da ga pripravimo tako, da propade čimveč plevelnega semena. Ce se gnoj na gnojišču segreje, propade precej tega semena, če pa se naglo močni, segreje, izgubi kaljivost večina semena. Tako se gnoj tudi zboljša. Mislimo, da ni potrebno posebej omenjati, da je za zatiranje plevel« potrebno tudi čiščenje semena (žita), ki je večkrat važen vir pievela Cim drobnejše je seme Kmetijskih rastlin, tem siabše je po navadi očiščeno (detelja, travna semena). Kupljeno seme ie pogosto bogato uleveelnih zrn. Doma pa ga «tridelamo» v odpadkih pri rnuitvi ('osebno bogati na plevelu so opreniki, saj vsebu- jejo do 5 kg plevelnega semena na 1000 kv. m ali nad 3 milijone zrn. Koreninski plevel (skratka, tiavulja itd.) ima podzemne ieie; ti srkajo iz zemlje hrano, ovirajo obdelovanje, sla-h:jo mrvičavost zemlje, maši-ij pluge itd. V težki zemlji se bolje počuti in je tudi bolje zavarovan kot v lahki. Na površino izkopane živice in koieninne moramo pobirati in odnesti z njive. Se bolje je da jih zažgemo na polju. Koreninski plevel se množi z obdelovanjem. Globoko ie-žece seme spravimo z obdelovanjem na vrh, razen tega oialo korenine raztrga in tako plevel razmnoži. Dva poglavitna ukrepa pro-t' množitvi plevela sta pred-' sem v tem, da preprečimo dostop plevela na njivo tn n egov razvoj. Semenski ple-vtl zatiramo, če ga izpodre-žvmo in posušimo, oziroma škropimo s kemijskimi pripomočki (kar pri nas ne poznamo), koreninski plevel pa zatremo tudi tako, ter mu vzamemo vso svetlobo. Iznebimo se ga tudi s pravilnim kolobarjenjem rastlin. Dobro ga zatre detelja. Pri nas ie slaba navada, da mečemo plevel na osredke, na zide, na poti itd., češ dt ga s tem zatremo. Pri tem pozabljamo, da je tudi v nedozorelem plevelu že nekaj zrelega in kaljivega semena, k. ga veter in voda odneseta na njegov življenjski prostor. Le ogenj ali globoka jama oremogočita tega škodljivca. Mlad listnat plevel, recimo »iak, pa more služiti za krmo. J F. Matetič Ronjgov 80-letnik Poleg Viktor« C ara - Emina in dr. Mije Mirkoviča -Balote je ime jutrišnjega slavljenca Ivana Matetiča -Ronjgova prav gotovo eno največjih imen Hrvaške Istre. Zato ni nič čudnega, da mu ob njegovem 80. rojstnem dnevu, ki ga bo istrski skladatelj slavil jutri, pripravljajo na Reki, v Pulju in po drugih istrskih tnaseljih vrsto slavnosti, kakršnih prav gotovo ni doživel še noben Istran. Kdo je Ivan Matetič - Ronj. gov? V teh nekaj vrsticah je nemogoče prikazati pomen človeka, ki je vse življenje posvetil svojemu ljudstvu. Rodil se je 10. aprila 1880 v majhnem naselju Ronjgi pri Kastvu. Po siromašnih o-troških letih v krogu zelo siromašne istrske družine je mladi Matetič prišel v Koper, kjer je končal učiteljišče. Ze tu se je začel uveljaviti v glasbi in njegove prve skladbice datirajo že iz te dobe. Nato je kot učitelj služboval v majhni istrski vasi, dokler se mu ni posrečilo priti v Opatijo. Toda ta njegova «smola«, da je moral službovati po Zakotnik vaseh, mu je nudila možnost, da je zbiral izredno zanimivo istrsko folklorno bogastvo, ki mu je ustvarilo kapital za njegovo poznejše delo. V Času prve svetovne vojne se je vpisal v glasbeno šolo na Dunaju in nato po sili oblekel avstrijsko unifor. mo, da bi jo čimprej slekel in se nato ob razpadu Av-stroogrske vpisal na zagrebški konservatorij. Kolikor je bil srečen, da je mogel sleči avstrijsko uniformo, ga je konec p-ve svetovne vojne razočaral, kajti njegova Istra je prišla pod oblast Italije in z nastopom fašizma mu Je bila zaprta pot v kraje, ki jih je tako ljubil in katerih ljudje so mu oberoi nudili ogromno bogastvo, ki ga je obdeloval v svojih teoretičnih študijih in skladbah. Da pa bi bil blizu svojemu domu in tem virom, se je zaposlil kot profesor petja na Krku. Pozneje je bil imenovan za tajnika glasbene akademije v Zagrebli, kjer je ostal do leta 1938, ko je na lastno željo stopil v pokoj. Preselil se je nato za nekaj časa v Beograd. Takoj po koncu druge svetovne vojne pa se je vrnil v svojo l-stro, kjer še naprej dela in ustvarja. Ko govorimo o Mateliču • Ronjgovu, bi morali napisati dolgo študijo o njegovih te-oreltskih delih. Toda ta študija bi terjala strokovno obravnavanje glasbe. Istrska ljudska pesem in glasba namreč temelji na glasbenih lestvicah, ki eo svojstvene samo njej. To je bilo že dolgo znano in mnogi strokovnjaki so se že prej s tem u-kvarjali, vendar je le Mate-tiču - Ronjgovu uspelo fikst-rati štiri istrske skale, ki so postale predmet študija številnih glasbenike v doma m v svetu. Kar se pa tiče njegovega, če smemo tako reči, praktičnega dela, bomo navedli, da je zbral skoraj vse istrsko folklorno glasbeno bo. gastvo, da šteje med svoje plodno delo več sto skladb, med katerimi tudi znane skladbe kot so n. pr. «Cače moj», «Roženice», »Galeotova pesem«, Malo montinjade v Rike na Palade» in še mnogo, mnogo drugih. Toda Ivan Matetič - Ronjgov ni bil in ni le skladatelj in zbiralec folklornega bogastva Istre, pač pa tudi velik Hrvat. Ze v dobi, ko je kot mlad siromašen istrski študent živel v Kopru, je prišel v spor z italijanskimi šovinisti, ki so ga zmerjali s «Cičo» in «Sciat>o«. Ni bil I. Matetič - Ronjgov užaljen zaradi tega, ker so žalili njega, pač pa ker so v njem žalili vse Hrvaie. Tedanji profesor petja na koprskem u-čiteljišču je mlade šoviniste opozoril, naj mladeniča pustijo pri miru. «ker bo veliko pokazal«. In res je tedanji mladi študent veliko pokazal. Vse njegovo življenje je bilo pod vplivom onega prvega revolta. Toda to ga je veliko stalo. Večino svojega najbolj plodnega življenja je moral prebiti od doma, izven svoje Istre, ki mu je dajala sok umetniškega življenja in ustvarjanja. Za svoje plodno žiotjenje je bil Matetič - Ronjgov že odlikovan, na jutrišnji proslavi velikega jubileja pa mu bodo izročil i nova in zaslužena priznanja. *• 1«"» ,('*'% r Kur spusti, saj bosta m.slua, da je bil Arnor, PRIMORSKI DNEVNIK Gorlško-benešbi dnevnik Predlog goriškoga občinskega sreta trgovinski zbornici Sovodnjam spet odrekli pravico do predstavništva v odboru proste cone Traktorist padel pod vozilo Predstavniki opozicije bodo izvoljeni v odbor proste cone in v posvetovalno komisijo Po obsežni diskusiji, ki je trajala do 21. ure, je goriški občinski svet na včerajšnji seji, ki se je pričela ob 18., z večino glasov odobril osnutek pravilnika, ki ureja izvajanje zakona o prosti coni od 1. decembra 1948, podaljšanega dne 11. decembra 1957. Osnutek pravi, da so bile z zakonom priznane olajšave samo Gorici, zaradi izrednih razmer, v katerih se je znašla po razmejitvi. Občinski svet predlaga, naj se odbor trgovinske zbornice, kadar obravnava zadeve, ki se tičejo proste cone, pomnoži ne le z žu panom ali njegovim predstavnikom, ampak tudi z dvema občinskima svetovalcema posvetovalni komisiji naj bo 5 občinskih svetovalcev. Vsi ukrepi, v zvezi s prosto cono, naj se objavljajo na oglasni deski trgovinske zbornice. Priziv na odbor trgovinske zbornice se dovoljuje v predvidenem roku. Občinskemu svetu pa naj se vsako leto poroča o opravljenem delu Svetovalci so dalje sporočili, da bodo v odbor trgovinske zbornice izvolili dva svetovalca, od katerih bo eden pred stavljal skupino, ki ni zastopana v občinskem odboru; od petih svetovalcev v posvetovalni komisiji pa bosta vsaj dva, katerih predstavniki niso zastopani v občinskem odboru. O predlogu, ki so ga poslali trgovinski zbornici in ki predstavlja stališče goriškega občinskega sveta do tega važnega vprašanja, se je razvila živahna diskusija, v kateri je prišla do izraza volja večinske stranke in desnice, da se pod nobenim pogojem ne prizna sovodenjski občini pravica, da bi imela svojega predstavnika pri trgovinski zbornici in da bi bila deležna enakih pravic glede izvajanja za-kona o prosti coni kakor Gorica, ki se prav tako razpro- no mejo, Sočo in Vipavo. To krivico je v svojem govoru poudaril tudi odv. Sfiligoj, ki je dodal, da bi goriška občina ne imela nobene škode od vključitve Sovodenj. Predlagal je, naj se prosta cona razširi s področja med obema rekama in državno mejo tudi na vse ozemlje goriške občine. Tudi svetovalec KPI dr. Ne-reo Battello je poudaril svoje stališče, ki ga je že pred časom izrekel v občinskem svetu v Gorici, naj se v upravni odbor proste cone pokliče mimo predstavnika sovodenjske občine tudi predstavnika opozicije. Predlog pravilnika je bil sprejet z dvema nasprotnima (MSI) in dvema vzdržanima glasovoma (odv. Sfiligoj Bratuž). V začetku seje je župan odgovoril na vprašanje liberalca Attemsa, ki je zahteval od občinskih predstavnikov naj prikažejo komisiji, ki bo prišla v Gorico, nevarnosti za pokrajino, če se bo ustanovila avtonomna dežela. Zupan mu je odgovoril, da on tega ne bo napravil, pač pa upa, da bo s to komisijo lahko govoril. Zanj še vedno velja stališče, ki ga je skoraj soglasno sprejel občinski svet o vprašanju avtonomije. Včeraj ob 15.50 se je zgodila pri Moši huda nesreča, v kateri se je ponesrečil 32-letni Giuseppe Mian, kmetovalec iz te vasi. Mian je s svojim traktorjem oral njivo. Ker se mu je vozilo hipoma ustavilo (ver. jetno Je nastala na vozilu kakš. na okvara!) je na prejkone labilnem sedežu izgubil ravnovesje in telebnil na tla s takšno silo, da si je zlomil lobanjo in si povzročil tudi hude notra. nje poškodbe v glavi. Čeprav nam niso postregli s točnejšim opisom nesreče, se nam vse zdi, da je moral Mian po nesrečnem naključku pasti na takšen način na tla, da mu je vozilo stisnilo glavo. Osebe, ki so bile v bližini, so poklicale rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek. 'Ok. ŽC7 m Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Brez nevarnosti nedeljski tekmi Juventusa in florentinskega moštva Triestina igra na domačem igrišču z OZO iz Mantove TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 19 stopinj ob 14. uri, najnižja 7.2 stopinje ob 6.15. Vlage 74 odstotkov. ............................................................................ Izpred kazenskega sodišča Naivno gostilničarko ogoljufali za dva so premetenci milijona lir Za izposojeni denar so pri njej zastavljali «kokain» ter ji obljubljali bajne zaslužke Na zatožni klopi goriškega okrožnega sodišča so sedeli včeraj 37-letni trgovec Luigi Paoletti iz Ul. Casarossa št. 10, 60-letni sedlar Pavel Širok iz Ul. N. Sauro št. 4 in 35-let-ni mešetar Corrado Žižmond iz Ul. Lunga 32. Vsi trije so bili obtoženi, da so z različnimi pretvezami ogoljufali kuharico in bivšo lastnico gostilne «Pri luni» 59-letno Olgo Humar za vsoto dveh milijonov. V zadnjih mesecih leta 1955 je imel Paoletti pri Humarjevi 50.000 lir dolga. Kot nekakš- no garancijo ji je izročil ste-stira na področju med držav-■ klenico belega prahu. Humar- luninimi ............ 12. aprila volitve notranje komisije v CRDA FiOM zahteva skrajšanje delovnega časa in dokončno ureditev proizvodne nagrade na podlagi proizvodnosti jevi je izjavil, da je prah či-| dokaz, da je ni hotel ogoljufa-sti kokain, ki. je vreden okrog ti, ampak da gre samo za po- V zvezi z volitvami notranjih komisij v tržiški ladjedelnici v torek 12. aprila je kovinarska stroka FIOM vnesla v svoj program poleg splošnih zahtev, ki smo jih objavili v včerajšnji številki našega lista, tudi zahteve, ki se tičejo podjetja samega. Na prvem mestu je zahteva po skrajšanju delovnega časa zaradi novosti v tehničnem procesu in povečanja fizičnih naporov delavcev. Dokončno naj se določi sistem o pravici delavcev do proizvodne nagrade na podlagi proizvodnosti. Odločneje naj se rešuje uprašanje «rezanja» akordov s strani ravnateljstva v sedanjem kritičnem trenutku in naj se sporočijo na podlagi pogodbe notranjim komisijam in delavcem časi in cene za posamezna dela. Celi vrsti delavcev naj se priznajo stalne doklade, kar v ostalem določa tudi sporazum od februarja 1958. V podjetju so dozoreli pogoji, da ravnateljstvo zviša pokojnine delavcem, tako da bodo delavci, ki so dopolnili 60 let prejemali boljšo pokojnino kot je sedanja. FIOM dalje zahteva zbolj šanje in okrepitev delovanja notranjih komisij s pomočjo stalnih stikov z delavci in uradniki. Vrhu tega pa naj se navežejo stiki z notranjimi komisijami CRDA v Trstu. Suspendirani delavci naj se podvržejo enakemu postopku kot je predviden za An-saldo v Genovi. Končno poziva FIOM vse delavce, naj podprejo zakon ske osnutke, ki so jih predložili parlamentu in ki se tičejo koristi delavcev, da bi ti osnutki čimprej postali zakon. Uresniči naj se tudi zahteva CGIL-UIL-CISNAL, da bi notranje komisije pravno priznali. FIOM je predložila v ladjedelnici vrsto kandidatov, med katerimi je tudi Slovenec Karlo Cernic iz Doberdoba; lista ima številko 5. Lista FIOM v elektromehaničnih delavnicah pa nosi številko 3. Za FIOM kandidirata tudi dva uradnika. 400.000 lir. No, da bi izplačal dolg, se je kmalu vrnil po mamilo. Humarjevi je obljubil da bo dolg poravnal, čim bo prodal kokain. In tako je šla zgodba naprej. Vedno znova so potrebovali denar za nakup novih količin kokaina in vedno so obljubljali, da bodo dolg poravnali, ko bodo pričeli služiti na veliko. Ta zgodba se je vlekla toliko časa, da jim je Humarjeva izročila v več ali manj velikih obrokih približno 2 milijona. Zgodilo se je celo, da je morala prodati gostilno «Pri luni., da bi se sama ne zadolžila pri dobaviteljih. Končno se je Humarjeva odločila in je celo zadevo prijavila policiji. Paoletti je skušal ukreniti vse potrebno, da bi se on in tovariša izmazali iz zadrege Ustrahoval je Humarjevo, češ da bo morala v zapor. Poleg tega pa ji je izvabil še pisme. no potrdilo, da mu je ves denar posodila. S tem je dobil - l3ff< 7. Fagni (Only-Sta») N» 8. Fallarini, 9. SchaPP tucci in vsi ostali1* -^. SPLOSNA LESTVIC^, 1. Tinazzi 2. Cestari (Ignis) * .f (*} kom 5”, 3. Bui **!» «*«**;* Triestina bo igrala v nedeljo proti OZO iz Mantove v postavi, ki je preteklo nedeljo zaigrala neouločeno v No-vari. Tako je izjavil trener Trevisan po včerajšnjem treningu. V večernih urah je Trevisan izročil tajništvu društva seznam igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo enajstorice. Seznam vsebuje 13 imena igralcev, med katerimi sta tudi Szoke in Cazzaniga, ki bosta za rezervi. Včerajšnji trening ni bil naporen. V glavnem so se igralci razgibali s prostimi vajami. iS& lil A ui tuiiatv *,w lq $0 gji I treningom, medtem str^ Mcaiusuui, , uge » gi ze počivali. z. u‘ e«a -pa so napadalci P )r»t* štva obstreljevali v^_. ,'e je a ODStreijeva * . se j. je branil De Mm/1 šk°S precej opomogel oa f., , |t Trening se je za*c/tr8j8lD mo v odbojki, ki Je bližno eno uro. h Malta za ol LA VALLETTA, nakazala J A teška vlada je čemu olimpijskemu „. šterlinkov (pribhzn lir) za udeležbo repfe^erjet^ na rimski olimp>a(?!: na i i ni ib /v 1 uii‘“P*" ..i_ se bo Malta udelez>la jfji olimpijskih iger v .Ui** streljanju in lahki LAHKA ATL SANTA BARBARA-Trije velikani v 10 ..j je j in sicer Bill Niedef. .,jj P sedaj zabeležil najd p*l znamko 19,99 rei0 A Long z osebnim^. svet°o. 19,77 m in uradni rekorder Parry 0®r i do 16. t. m. pomeriti . boj boj na tekmovanju. če' Kaliforniji. Manjkal p« «veliki» v metu Ua„| ki je 26. marca 19,46 m daleč. Ni ‘z*vJSlflL tem tekni; {e t* oao v tem ( s« * a ostri -eonkuren nj , izboljšali f ? da bodo v tako krat kord in da bo letela 20 metrov Lul.gl mn• S ll»l b h1 h1 H RIM. 8. Pfi Svetovno šahovsk0 Talj ■ve"1 premagal Bot MOSKVA, 8. vanju 11. partije za ^alj rj prvenstvo v šahu le magal Botvinika 10 vodi s 6.5:4.5. .d ..CIRIL KOSMAČ 12. Mil nje leto pa je začela hirati. Kar vidno je kopnela. Že dva me- to še ni vse. še nekaj drugega je. SeCaJe.iezala- Zdravnika niso klicali. Bilo je torej jasno, da — Kaj pa je? — se je pob preplašeno zazrl vanj. s Saj se bom... — je prikimal. ni več upanja. Umrla bo. Toda te resnice ni še nihče glasno izrekel. To je bilo nečloveško. Pobu je omahnila glava, toda kljub vsej pretresenosti, je pomislil, da je oče to kruto resnico glasno potrdil z nekim določenim namenom, ki ga bo zdaj povedal. Pob je samo skomignil z rameni, kakor bi hotel s to kretnjo povedati, da je pač takšna njegova usoda. Tedaj pa se je oglasila mama. — Daj, uči sel... Napravi mi še to veselje! — je rekla s tistim svojim posebnim, zelo mehkim, a vendar ne prosečim glasom, ki je pobu zmeraj segel zelo globoko, še globlje pa so mu zdaj segle zadnje materine besede, ker je z njimi — hote ali nehote — povedala, da so ji dnevi šteti. Zato je stisnil zobe. da bi že v grlu zadavil jok, in začel prikimavati. — No, vidiš! — se je oddahnil oče ter se s hvaležnim in hkrati žalostnim pogledom ozrl v mater. Brada mu je rahlo vzdrgetala, pa jo je poribal z dlanjo in vstal. Pob se je obrnil in šel iz sobe. Oče je stopil za njim. Pob je začutil, da mu namerava še nekaj reči, zato se je podvizal skozi izbo in skozi vežo. Na dvorišču se Je Kadetka igrala s tremi najmlajšimi. Ko ga je zagledala, se je hitro vzravnala, prekrižala roke na hrbtu in ga vprašujoče pogledala. Pob je brez besede zavil proti svojemu grmu zelenike na polici za hlevom. Oče je molče šel za njim. Ko sta prišla na polico in obstala, mu je položil roko na rame in ga obrnil k sebi. Pob je vzdignil glavo in mu pogledal v oči. — Mama bo umrla... — je izdavil. — Umrla bo... — je z zamolklim glasom prikimal oče. Ti dve besedi sta ga skoraj podrli; v glavi mu je zašumelo, kolena so se mu zašibila. To je bila sicer po pameti že dognana resnica, tudi zanj dognana resnica, toda srce jo je stalno odbijaio. Mama je bila jetična. Bolehala je že devet let. Zad- Oče je z dlanjo počasi potegnil po čelu in po hrbtu nosu ter s prejšnjim glasom ponovil: Umrla bo... O, nikar ne misli, da sem lahko izgovoril ti dve besedi. Toda potrebno je bilo... Ti boš še živel. In ostali štirje bodo tudi živeli. In jaz tudi. In če vas bom hotel preživljati, bom moral kljub mamini smrti orati, sejati, žeti, kositi — delati! čeprav je pob še pravkar mislil, da bo oče nekaj povedal, in je tudi čakal, kaj bo povedal, zdaj njegovih besed ni niti dobro slišal niti dobro razumel. Zastrmel se je bil v grm zelenike, in glej, drobni trdi lističi so bili skoraj črni. še isti hip ga Je spreletela misel, da je smrt že v bližini in da že vse obrača v črnino. Oče je spet potegnil z dlanjo po nosu. — Moral bom delati! — je prikimal. — življenje neizprosno teče svojo pot. Kakor Idrijca, — je rekel in pokazal v reko Tekla je po dolini, teče in bo tekla... tudi ko naše mame ne bo več. O, nikar ne misli, da se bo obrnila in začela teči nazaj proti Idriji!.., Pob je vzdigni) glavo in se ozrl v reko, ki je neugnano žuborela med okroglim prodnim kamenjem. Zamaknil se je vanjo z obupom in sovraštvom. — Ni pomoči... — je rekel oče in razširil roke. Pob je trznil z nosom, nato pa je skoraj z očitkom izjecljal: — Zakaj mama ne hodi več k zdravniku? Saj vem, da ni denarja, toda če bi si izposodili... — Denarja ni. Dolga je že precej, — je rekel oče. — Toda Oče ni takoj odgovoril. Videti je bilo, da še premišlja. Naposled pa se je le odločil. — V sedemnajsto greš, — je rekel počasi, — Dovolj si star, da ti lahko povem. Mama ne hodi več k zdravniku tudi zaradi tebe. - Zaradi mene! — je zahropel pob in se začel tresti. — Zaradi nas vseh, — ga je pomiril oče. — Ze spomladi je rekla, da ne bo več hodila. Pred tremi meseci pa se je trdno odločila. In ko sem jo silil in silil, mi je takole rekla: ,Vsak mesec grem v Gorico. Vsaka pot stane najmanj petdeset lir. To je šest sto lir na leto, ali tri teleta.’ Moj bog, kaj pa imajo teleta pri tem? — se je zgrozil pob. — Tudi sam sem ji tako rekel. .Hodila boš lf zdravniku,’ sem ji rekel, ,pa čeprav bi moral denar izkopati iz zemlje.’ Vidiš, pa se mi je grenko nasmehnila in rekla: ,Res je. Gozd smo izsekali, mecesne smo posekali, hraste smo posekali, orehe smo posekali, samo zemlja nam je še ostala. Zemlje pa ne boš prodajal. Sam dobro veš, da mi ni rešitve. Vsi zdravniki mi ne morejo podaljšati življenja niti za leto dni. Umrla bom. In zakaj naj bi otroci ostali brez matere in še brez doma? Saj še tako ne vem, kako jih boš preživil’... Pob si je z rokami pokril obraz in majal z glavo. — Nemara ni bilo prav, ker sem ti to povedal, — se je spet oglasil oče, —- toda... prej ali slej moraš pogledati življenju v oči... Ni lahko, ni. Trdo je... Zato pa se začni pripravljati zanj, — je rekel z bodrilnim poudarkom in mu spet položil roko na ramo. — Uči se! Ne bodi več tako mulast! Razjezi se! Zagrizi se! Uči se iz trme, če ne gre drugače! Pob je zmajal z glavo. — Saj vem, da še ne znaš misliti nase, — je rekel oče. — Zdaj sploh ne. Toda če se ne moreš učiti zaradi sebe uči se zaradi mame, ker-si ji obljubil. No, vidiš, — se je oddahnil oče in takoj v daljeval: — Kar jutri bova vzela pot pod noge ih V i' mm, da se takoj dogovoriva na gimnaziji. Slišal se* ’ ravnatelj Furlan in da ni slab človek. * IV . bil - . Ravnatelj gimnazije je bil res Furlan in res h* r M človek. Bil je zelo visok, zelo suh, kakih petdeset iet . Sedel je v kotu za pisalno mizo, kakor bi bil ujet » je t in po izrazu njegovega obraza bi se dalo sklepati, <* je * imel podobne občutke. Z podobne občutke. Z vsem gornjim delom telesa žg slanjal na mizo, ki je kar izginjala pod njim, izP°“.ePili — * * ** puu ujmi, so mu gledale nenavadno dolge noge v križastih v0 LviP ^ kolenkah in velikanskih, zelo izhojenih in blatnih -nsw. 1 jih- Oblečen ni bil slabo, toda s tisto vzvišeno mul01 ki je lastna nekaterim ljudem duha. Pa tudi obrit ih ^ ni bil. Vse je kazalo, da je samosvoj in nemiren čl° ^ vplival je pomirljivo in izpodbudno. m pM Govoril je v goriskem italijanskem narečju, včtf. pritaknil tudi slovensko besedo, posebno kadar s« 1 ^ k očetu. Ko mu je pob povedal, kaj bi rad, je 10 K in nekajkrat dvomljivo zatleskal z jezikom^ češ da 0 velik grižljaj. Vrgel je s čela razmršene sive lase ih nil vanj. Motril ga je precej časa, nato pa Je P^itn0ja po * da je pob videti bister in da je tudi dovolj star, Pa d* nemara res kos nalogi, ki se je hoče lotiti. ---------------------------j,c ionu. — Denarja seveda nimata preveč, da bi ga lflhlc0rti ^ vala za šolske knjige, kaj? — je vprašal. Odgovora/M (f S primernim ropotom je postavil pokonci svoje jsP11 «-razširil dolge roke, zgrabil mizo na obeh koncih, ju * v