V Novem Mestu 1. avgusta 1895.
XI. letnik.
Izhajajo 1, in lii, vsacega niesecR. Ceua jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice'' načelo I gl(i., za iiol leta 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
ťfeiferjev iiačiu vijiogradarstvii.
(Kipuec.)
Trte pogrutnjje g. Pfeifer iia ta iiaèiii, da spravi vaako trlo celo v ieniljo, ter da pusti od vsake štiri palce (èepe) na diicTii. Te palce napravi iz najvišjih mladik štirih debel vaake trte tako, da ima vsak palec po štiri oífsa. Kodovi-tost ni toraj v letu zagrubanja nioŽno zmanjšana. Po zag'rubaijji obdeluje trte naprej tako, kakor smo v zadnjem listu popisali. Zdaj nastane vpraŠaaje, kaka gospodHrska ocena, kaka g'oapodaraka vrednost je temu naèiiiu vinogradarstva prisojati?
Vsi navzoči strokovnjaki izjavili so se jednoglasno, da je g. Pfeifer-jev uaiin vinogradarstva paè rezultat nenavadne gospodarske bistroumnosti, velike preračunjenosti. Mož si je paž mislil : trtna ufi se kaj hitro širi, vinske, cene se morajo jako povzdigniti, treba je toraj řas, kolikor ga je se do popolnega vtiièenja domaèe trte po trini usi, kar le mogoi^e hitro in dobro izkoristiti. In temu premieip.ku primerno, uporabil je vsa znana mu sredstva. Pridobil si je pa mož znanje sredtitev — za navadnega kmetovalca gotovo nenavadno inanje — pri raiijcein eloveiem dr. IHubek u. Hlubek bil je prvi vodja nekdanje kmeliske šole v Ljubljani. Pozii^Je deloval je pa kakor kmetiski učitelj ua Štajerskem, kjer je tudi svoje laatno posestvo imel. No, g. Pfeifer hil je pa več let na njega-vem posestvu za opravnika. Ker je videl, da je 8vet njegovega za vinograd namenjenega zemljišča pri Gleisdorfu kaj rahel, pri tem pa jako rodovit; opustil je globoko in drago prekopavanje pred nasadom. Sadil je, opiraje se na rahlost sveta in veliko vlažnost tamoânega podnebja, le čisto kratke ključe. Trto, katere se je poprijel, bi si tudi ne mogel boljše izbrati. Izvolil si je namreč Črni burgundec, kateri vsako leto gotovo popolnoma dozori, to tudi na visoko izgojevani trti. Izvolil si je to trto pa tudi za to, ker je vedel, da ona tudi na eamili palcih kaj dobro rodi, in da se dá iz njenega grozdja, dasi črno, prav fino belo vino tiapraviti. Izvolil si je to trto tudi za to, ker je vedel, da vsakoletno večkratno poSčipanje pognan-
kov zlo najboljši prenaša. Fognanke pa poščipuje v namen povišanja rodovilostt trte, kakor so to Francozi pri sadnem (ěpalirnem) drevji uvedli. PoSčipnje jih pa tudi za to, da ne nastane ineđ trtami, katere so do poldrugi meter visoke, ter skozi in skoii s pognanki obraŠčene, prevelika gostost, in toraj škodljiva senca, llodovitost trte povišuje tudi 8 tem, da jej rosnih korenin nič ne odjemlje, da vinograd štiri ali pa tudi še večkrat v letu olcoplje. S kratka, vinogradarstvo g. Pfeifer ja se more paČ v pravem pomena besede vrtnarsko imenovati
Vsi navzoči strokovnjaki izjavili so se pa tudi jednoglasno, da je tako vitnarsko vitiogradar-stvo, kakoršno je ono g. Pfeifer-ja, le tam mogoče, kjer je 1. lak svet kakorsen se v njegovem vinogradu nahaja, 2. Kjer je tako podnebje kakor tam, namreč vlažno, zraven pa še toliko milo, da trta pri visoki izgoji po zimi ne pozebe. 3. Kjer je toliko delalnih moči na razj)olago, da se lahko vsako delo pravilno, v pravem času iti po céuî izvrěi. 4. Kjer trtne uâi ni. Cepljetie ameriške trte le za 10 do 12 let zasajati, to je le do prvega zagrnbanja, to se. ne bode izplačalo. Po prvem zagrubanji pa trina uš trte gotovo hitro ugonobi, ker zadobe evropske korenine.
Cast gospodu Pfeifer-ju, da se je pri razmerah, kakoršne so njemu na razpolago dane, tako bistroumnega vinogradarstva lotil, toda posnemanja vredno je pa kaj izjemno, vzlic trtni uŠi kar nikjer. To je bila sploèna sodba, kateri se je pa še sledeči sklep pridjal : Na cepljenih ameriških trtah, katerim v vsakem obziru prav postrežemo, pridelamo lahko ravno toliko ali pa se več vina kakor po Pťeifer-jevem načinu, in to pa ne le skozi 10 do 12 let, ampak veliko dalje.
Sliort (loleiijskili kiuetijskili podružnic v NoTcm Siestu.
(Dalje.)
Pri razpravi : „Kaj je sploh ukreniti za po-Vzdigo govedoreje na Dolenjskem", oglasil se je g. Rohrman, kateri je v daljâem govoru pov-darjal, da je splošno pomanjkanje krmeia
slabo krmljenje živine najveS krivo, da nam i'ùvina iie daje taceg& u^^itka, kakor po druzib deželah. Slabi krmi je pripisati, da živina počasi raste in da se pomanjkljivo razvija, kakor vidimo to tudi pri vsih sadežih, 2e jim manjka /Aveža y ïemîji. Dokler ne bodemo zaíeli po Dolenjskem živine bolje rediti, tako dolgo nana tudi najboljše pleme ne bode dosti pomagalo. Dobra plemena 80 vajena na dobro krmo, in Če jo ne dobe, zgube hitro svoje dobre lastnosti. Skrbeti nam je tedaj, da zboljšiyemo naSo živino pred vaem tudi z boljšim krmljenjem, kar bo le tedaj mogoňe, íe bodemo pridelovali več krme. Poročevalec opisuje potem, da se množi od leta do leta ètevilo i^oveje živine, a da ae množi tudi število ljudstva. Na Dolenjskem imamo od leta 1869. do 1890. za 18.000 g-lav vec goveje živine. V novomeěkem okraju je v zadnjih dvajsetih letih narastto število goveje živine od 16.(Î49 glav na 23 832 glav in tudi ětevilo Ijudij je poskočilo od 44 000 na 48.000. Te številke nam kažejo, da je trelm dandanes dosti veČ živeža za ljudi in dosti več krme za živino. Njiv imamo čim dalje več, zato pa ginejo pašniki in sploh prostori za pridelovanje krme. Godé se celo slučaji, da se iraviu'ki pre-oravajo, četudi nam Jih že od nekdaj siltio po-manjkuie.
Velika napaka je to, da so se paSnièki deli poprodali kajžarjem in se tako zgubili za živinorejce. V nadaljevanju trdi, da je treba sedaj na majlinem prostoru več pridelovati kakor nekdaj, kar je pa mogoče le z dobrim obdelovanjem in gnojenjem travnikov in s tem, da začnemo pridelovati več krme po njivah. Po naèih travnikih bi bile košnje lahko Še enkrat tako bogate kakor sedaj in tudi po njivah je mogoče na sedanjem prostoru pridelati več krme. Treba nam je le primernega poduka in dobrih 'izgledov. KoneČiio predlaga: Kmetijska družba na; skrbi za to, da se bode priredil po vseh občinah Dolenjske posameznim krajem primeren popoten poduk oobdelovanju in gnojenju travnikov in o pridelovanju k r m e p o n j i T a h. Predlog se je soglasno sprejel potem, ko je èe g. Župnik Po rent a iz Stopič omenil, da bi bilo treba podpirati gospodarje pri dobavi umetnih gnojil, in je poročevalec na to pripomnil, da se to Že godi od strani c. kr. kmetijske družbe, katera svoiim Članom vsako leto po nizki ceni preskrbljuje umetna gnojila za travnike in deteljiŠča.
Pri drugi točki vzporeda; „Kaj je ukreniti dolenjskim podružnicam, da bi dobile cenejšo živinsko sol", se oglasi za besedo g, Fr. Kastelic iz Novega mesta, ki pravi, da so sedanja določila za dobavo živinske soli veliko pretrda, tako da jo ni mogoče naročevati, ker je živinska sol tudi
dosti predraga, se posebno, če bi jo hoteli tako prodajati, kakor predpisuje nova postava, predlaga, da bi se glavna družba obrnila s prošnjo oa vlado, naj bi se postava âe enkrat pre-naredtla, in sicer tako, da bi se sol ceneje prodajala in po tem načinu, kakor se prodaja sedaj navadna kuhinjska sol, kajti po sedanji postavi ne kaže nobenemu naročevati živinske soli, niti posameznemu gospodarju niti družbam.
Za tem se oglasi g, župnik Šm i do vnik iz PreČine rekoČ, da je sedanja živinska sol premalo Čista. Goveja živina jo ie mara, konji je pa iiečejo. Predlaga toraj, n^j bi se glavna družba za to potegovala, da dobimo boljšo sol.
Za tem predlogom omenja g. Robrman, da so pritožbe zaradi soli popolnoma opravičene, ker je sol zares predraga, njena prodaja pa a takimi težavami in situostimi združena, da jo pri najboljši volji ni mogoče naročiti. V zadnjem času so se začeli tudi pritoževati, da je sol slabo pripravljena, da povzročuje majanje zob in celo želodčne bolezni. Će je to res, potem že celo ne kaže kupovati take soli. Ko je se g. Sever iz Kostanjevice opazil, zakaj bi se ta sol ne pro-daiala tako, kakor sploh druge take reči, n, pr, tabak ali kuhinjska sol, bila sta oba predloga gg. Kastelica in ímidovnika sprejeta (Konec priliudujii.)
I^iudski sliod v Mokrono^i.
(Dalie.)
Gospod državni poslanec F. Po vse je govoril potem jako zanimivo o volilni preosnovi, o davčni preosnovi, o kmetskih zadrugah, o zavarovalnicah in slednjič o sedanjem političnem položaju. Ker je nas cesar podelil svojim narodom pravico, da smejo sodelovati pri vladanju države, zato je treba, da se ljudstvo seznanja vsaj i glavnimi nalogami državne uprave. Pred letom 1848 so le nekateri mogotci vplivali na vlado, potem so dobili volilno pravico širši krogi, sedaj pa se bliža doba, ko se volilna pravica raztegne tudi na delavce, ki davka ne plačujejo, Bivše ministerstvo je hotelo izvesti volilno preosnovo, ker pa ae mu ni posrečilo, volilno pravico prav razdeliti, zato je odstopilo. O volilni preosnovi prevladajo troja mnenja: nekateri hočejo dati volilno pravico vsem že 24 let starim moŽkim, ki BO poštenega življenja; druga stranka želi to pravico nekoliko omejiti; tretji, in to so nemški liberalci, pa nočejo niČ privoliti v blagor delavskega stanu. Za splošno volilno pravico ni še ugoden čas. Goapod poslanec je za predlog Dipaulijev, ki zahteva volilno pravico za vse poštene može, naj plačujejo davka kolikorkoli. V tem slučaju bi se dala volilna pravica do 750.000 možem. V mestih
in trgih naj bi Tolili s tržani in mešiani Tred. Liberalci so se temu ustavili, ker hoiejo, da vladajo Še nadalje kapitalisti. Ho njih volji raoraii bi voliti petakarji (tisti, ki plařujejo po 5 gld. davka}, % delavci vred. S tako volilno pravico, kakor jo želé liberalci, bi se raiiog'o škodovalo Slovencem zlasti v listih krajih, kjer so slovenske maiijâine, kjer pa je obilno delavcev s pravim in krsÔanskim prepričanjem. Po teh zavednih delavcih se mora v takih krajih dvij^niti slovenski živelj, da Slovenci ne bodo le hlapČevali Nemcem, temveč imeli tudi kaj pravic.
Državni zbor se je bavil tudi z davčno pre-osiiovo. Sedaj je veliko milijonarjev, ki imajo ogromne dohodke, a uiČ ne plačujejo, dočim morajo ubogi gnintarji plačevati davek od vsake še tako majhne parcelce, enako tudi siromaSiii kočarji. Sedaj pa se ima vpeljati osebni davek, po katerem bi se davčno breme malim obrtnikom in poljedelcem znižalo, bogatinom pa zvijalo, Ta novi osebni prihodninski davek bodo morali plačevali tisti, ki imajo na leto najmanj po iiOO gld. Čistih dohodkov. Po tej poti bi se dobilo nad 25 milijonov goldinarjev letnih davčnih dohodkov. Od te svote dobe tri milijone posamne dežele po velikosti realnih davkov. Kranjska dežela bi dobila GO.OOO gld. Ta olajšava bi bila jako dobra za deželo, da ue bo treba doklad iztirjavati. Gruntni davek se bo znižal za 15%, hišni davek za l2Va%, obrtni davek za 25%. Pri hišnem davku bi se a. pr. odračiiiiila vsaka izba, ki ni zapisana kot stalno stanovališče. Ko bi se predela! obrtni davek, bili bi odpravljeni tajni zaupni možje, ki marši-kedaj iz osebnih ozirov delajo krivice davkoplačevalcem. Vsi obrtni davkoplačevalci bodo po tem novem načrtu izmed sebe volili zaupne može, da ne bo davek po krivici razdeljen na posam-nike. Davčni urad bo imel natančni seznam davkoplačevalcev, ki bo 14 dnij razgrnjen vsakemu pri davkariji. — KrŠčansko-socijalna stranka je sicer zoper to dai'Čno preosnovo ; a kranjski poslanec se mora vprašati, bo li to v blagor ljudstva. Gotovo! Na Kranjskem je namreč le malo obrtnikov, ki bi po odbitih stroških (davki, popravki, zavarovalnina itd.) imeli še fiOO goldinarjev čistega letnega dohodka; zlasti ker bodo smeli trgovci odračaniii tudi obresti od dolgov. V razpravi je tudi postava za pregled zemljiškega katastra. Jedro slovenskega prebivalstva ie kmet. Od novega davka bi bili pa izvzeti vsi kmetje, ki imajo manj nego 300 gtd, katastralnega prinosa. Na Kranjskem je ie 4Va odstotkov toliko inaovitih kmetov, da imajo več nego 300 gld, katast. priiiosji, vsi drugi manj. Torej bi bila preosnova ugodna za kmeta
Bivši kmetijski minister je sprožil misel o ustanovitvi kmetskih zadrug, Le-te bi dajale
praktične nasvete vladi. S tem bi se prišlo v okom prekupcem, ki imajo sedaj navadno veČ dobička nego pridelovalci sam'. Zadruge bi prodajale žito voja.^ki upravi. Zndruge bi se lotile tudi tega, da bi zmanjšale obresti od dolgov, ki so ogromni. Dolgovi na kmetskih gruntih v Avstriji zuaáajo namreč 3000 milijonov gld. ; in samo ua Kranjskem celo 50 milijonov gld.
Tudi domovinski zakon se mora spremeniti, da ne bodo imele občine tolikih troSkov za ljudi, katerih marsikdaj občina niti ne pozna in niso nikoli v dotičnem kraju živeli. Po novem zakonu morali bodo za onemogle delavce skrbeti tisti, kateri so rabili njih moČi, Jako potrebno je tudi, da se zavarovalnice sprejmó v deželno upravo, da ne bodo židje imeli vso korist od teh naprav, temveč dežela, oziroma zavarovanci sami. V iio-vejSem času se kaže tudi potreba zavarovalnic za živino, ker se pokaže tolikokrat živinska kuga. Uprav sedaj se širi na Ogerskem in Českem neka prašičja bolezen, od katere je okuženih na Češkem že 6700 hlevov; na Ogerskem pa je naredila èkode do 22 milijonov goldinarjev. Ker je ta nevarna bolezen Že na Hrvatskem, naj se kmetjs pred njo zavarujejo. — Kmetijski odsek predlaga v državnem zboru kmetijsko enketo na Dunaju, ki bo na jesen. Poročali bodo v to odločeni kmetski možje sami o svojem položaju. Gospod poslanec je obljubil, da bo poskrbel domačim možem vse polajáave na Dunaju, ko pridejo gori.
Na to preide go.spod poslanec na sedanji jolitični položaj v državni zbornici. Burna po-)vala je sledila tem besedam v znameiije, da so vsi yolilci popolnem zadovoljni s postopanjem g. poslanca v državnem zboru.
Tretji govornik g. posl. dr. Žitnik omenja v uvodu, pa pridejo vsi trije govorniki poročat o svojem delovanju v državnem, oziroma deželnem zboru. Vsak volilec ima pravico, da tukaj jasno izrazi svoje želje, zadovoljnost ali pa grajo, oziroma nezaupanje svojim zastopnikom. Će je torej kdo med navzočimi, kateri se ne strinja s tem ali onim, naj prostodušno pove svoje mnenje, kajti to je prava pot do jasnosti.
Načela veljajo v politiki, načela dajejo strankam peČat in tudi življensko moČ. In načela naše niirodno-konservativne stranke so izražena v priznanem geslu; vse za vero, dom in cesarja! Stranke izumirajo in porajajo se nove, toda prava načela krSČanske pravice in resnice, ta ostajajo, ker so večna! Vsacega ljudskega, posebe pa kme-tiškega zastopnika jedna prviti skrbij mora biti v sedanjih razmerah, da se vsaj ne zvišajo bremena davkov, da se varčno in, če treba, tudi skopo uporabljajo dohodki iz mnogovrstnih davkov, in da se poljedelcu, sploh malemu davkoplačevalcu odprejo novi viri dohodkov ter olajša boj za obstanek.
In teh načel smo ee držali navzlic mnogim očitanjem in napadom od nasprotne strani. Kdor ima priliko, prebirati domače liste, ta naj izreče STojo sodbo, ako si jo j« naredil po treznem in nepristranskem premisleku.
Govoril je nadalje o raznih gospodarskih Tprašanjih, katere je deželni odbor obravnaval zadiyih èest tet. Dežela v resnici po svojih skromnih razmerah potroši mnogo za povzdigo kmetijstva, vinarstva, pogozdovanja Krasa in vodovode. Ljudstvo naše brez razlike političnih strank, izvzemii prijatelje lova. želi in zahteva, da se prenaredi, oziroma sadjerejcu in poljedelcu v korist zboljša lovski zakon,
Za malo kranjsko deželo razmerno veliko stanejo dobrodelne naprave: bolnica, blaznica, najde-iiiŠnica in porodnišnica. Za bolnico se povprek na ieto porabi 62,000 gid,, za blaznico nad 60.000 gld. Krščanska usmiljenoat zahteva od omikanih narodov, da ekrbé za revne bolnike in največje reveže, to je blazne. Vsakdo izprevidi, da se morajo osrednje, velike bolnišnice graditi T stolnih mestih, pri nas v Ljubljani, Vendar ne smejo v zdravstvenem oziru zapuíčeni ostati od mesta in železnice oddaljeni kraji. Zato je naša stranka ugovarjala previsokemu proračunu za nova bolniška poslopja v okroglem znesku 573,000 gld. In kakor kaze, se ni motila, kajti že doslej stanejo poslopja okroglih 600,000 g-ld. in prediio bode vse dogotovljeno, bodo troški narasli blizu 700.000 gld. — Doslej sa je želja uresničila v Kandiji in T Novem mestu, kjer so usmiljeni bratje pripravili la okolico prijazno zavetišče revnejšim bolnikom.
Veliko troskov provzroČajo deželi tudi kranjski bolniki v tujih bolnicah. Tako je dežela I. 1892 za domače bolnike v Trstu, Zagrebu, Brežicah, Karlovcu, Gradcu itd. izdala 81.fî75 gld.
Govornik dalje naglasa velik pomen ljudske Sole za splošno izomiko priprostega ljudstva. Dobra ljudska šola, v kateri se otroci vzgajajo v pravem krščanskem duhu, je vredna in potrebna vsestranske podpore, A ce jemljemo v poštev, da se stroški za ljudsko šolstvo vsako leto pomnože za okroglih 10 do 12.000 gld., navdaja to ljudske zastopnike z opravičenim strahom, da s časom dežela ne bode mogla zmagovati raznih stroškov. Torej vsaka stvar do gotove meje I Mi smo, pravi govornik, prijatelji dobrega, vspesnega šolstva, s to trditvijo se nočemo dobrikati nikomur, a slabe finančne razmere dežele sedaj ne dopuèéajo, da bi se zbolj-Řale učiteljske plaČe, ki so pri nas v resnici borue, dokler so prazne deželne blagajnice. — Govornik pojasnuje gledališko vprašanje in potem obrazloži obravnave o višji slovenski dekliški Šoli. Dalje pojasni tudi obravnave o prisilni legalizaciji, ki je v dež. zboru in po časnikih vzdignila mnogo prahu.
Letos je bilo vprašanje o zvi.i!inju deželne prikUde zopet na vrsti. Z naše strani smo predlagali, ker ni bilo druzega sredstva, da se vpelje naklada na pivo, kakor je že v navadi v nekaterih deželah in občinah. Nekateri zastopniki mest in veleposestva so resno ugovarjali tej nakladi, čeŠ, da se s tem podraži pivo, ki je baje nekako Živilo nižjega ljudstva; tudi ljubljanski gostilničarji so vložili prošnjo proti tej nakladi. Konečno je obveljala zmerna naklada, ki pa na najvišjem mestu èe ni potrjena.
Govornik priporoča Raiffeisenove posojilnice ter omenja raznih vzrokov, ki našega oratarja tirajo do propada.
Državni zbor je ono mesto, kjer se pritiska davčni vijak. Dokler bode ondi odločevalna nemška lev;ca, ki je kot zastopnica velikega, mejnarod-nega kapitala, tako dolgo ni misliti na boljše Čase, ne v gospodarskem, ne v narodnem oziru. Obtičala je davčna in volilna reforma. Dokler se te dve preosnovi ne izvršita v korist kme-tiškega in sploh nižjega prebivalstva, tako dolgo bodo še vedno veljale besede našega pesnika : „Jokajo se milijoni, da se jeden veseli!" (Živahno odobravanje!)
Shod je trajal skoro do sedme ure zvečer, a poslušalci so ves Čas vstrajali in poslušali z veliko pozornostjo. Omeniti nam je še, da je bil prostor, koder se je vr^il shod, okrašen z raznimi zastavami.
Predsednik shodu, g. prof. dr. Marinko zahvali gg. govornike za njih trud i[i bodri narod, uaj se čvrsto drži katoliško-narodnih načel, ker le ta so prava.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjski deželni zbor je bil sklican te dni, da se ukrene najvažnejše glede škode napravljene po potresu. Sestavil se je v to svrho poseben odbor poslancev.
Državni zbor je zaključen. Po nemških liberalnih in nacijonalnih listih pa je še vedno velik krik zaradi celjske gimnazije. S tem pa se Nemci le silno smešijo, ker ves njih časnikarski ropot prav nič ne pomaga. V Celju nameravajo ustanoviti posebno društvo, katero bi podpiralo nemške dijake in z denarji seveda tudi slovenske dijake zapeljevalo. Celjsko nemštvo je pač na slabih nogah, da se tako zelo trese pred nekaterimi slovenskimi profesorji in dijaki. Kako se bo sedanji položaj razvil, se ne more še vedeti. Gotovo pa je, da je v nemški liberalni levici hud razpor med poslanci, ki stranko samo zelo slabi. Slovanom bi bilo v veliko korist, ko bi se stranka popolnoma razbila.
10. avg". nameravajo Rumuni, Slovaki iii Srbi, ki stanujeio na Ogrskem, pklicati «hod v Pesti, kjer 86 bodo pogovorili, kako bi mogti najuspešneje skupno postopati zoper mažarsko nasilstvo, ki jih lioèe vse potujèiti. Mazarski listi so zaradi tega vsi iz sebe in ne vedo, na kak iiaííin bi mogli shod preprečiti. Ker je na Ogerskem tako kakor nikjer drugod, utegne rea vlada zborovanje zabraniti.
Kaii je novogii po širokem svetu?
Pred nekaterimi dnevi je bil umorjen najslavnejši sedanji bolgarski državnik S t a m b o I o v. On je s svojo močjo pripomogel Bolgariji do veije eamostoinosti, zato ga Rusija ni mogla videti pri vladnem krmilu. Odkar je knez Ferdinand njega odpravil od vodstya vlade, gre y Bolgariji vse navskriž. Morda bodo celo kneza pognali iz deîiele. Stambolov je vřasih res prekriito postopal, zato si je nakopal toliko sovražnikov tudi v domovini. Kdo ga je umoril, se ěe ne ve gotovo.
Na Angleškem so se pretekle dni vrSile volitve v zbornico. Velik6 veèino ini^jo unijonisti, katere so po nasvetu svojih škofov volili tudi ka toližki volilci. S tem bo najbrže rešena na Angleškem verska šola, šole katoliških redov, katere je doslej angleška vlada popolno prezirala.
Na Spanjskem še vedno nabirajo vojake za vojsko na Kubi, ker ustasi se ne dajo premagati. Vjeli 90 celo poveljnika épatijskih žet, ki se je pa rešil, a le z veliko silo.
PiŘe se nam:
Iz Črnomlja. [Šolske reći.] Sklenili srao drugo rolovico šolskega leta v Ďruomlju in v Dobličih 13. jul., v Petrovi vasi in na Maverlu pa 15. julija. Seveda kakor smo z Bogom pričeli, tako smo tudi končali, namreč povsodi s sv, maSo, k kteri je prišla aolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev.
Letoo poročilo Franc-Jožefove šole v Crnoralju je kratko in površno. Učiteljftkili močy je naštet h Sest, namreč dva učitelja, dve učiteljici in dva kateheta, Med učiteljstvom na i)rvein mestu pogrrešamo g. nad-očitelja in nadzornika Antona Jer s novica. Imenuje sicer v letopisu, da je bil z dné 26, marca 1895 imenovan okrajnim šolskim nadzornikom, in vsled tega yodstvo šole prevzel II, učitelj, g. Fran Setina; fendai- bi zaslužil biti vvrsten med uciteljstvom, kajti bil je celo prvo poluletje in še v drugem poluletju do 12, aprila voditelj šoli in «čil v tretjem razredu. Ker 86 je letos zvršila tudi sprememba v krajném Šolskem 8Tètu, bi ne bilo odveč, da bi v poročilu bili tudi naznanjeni udjekrajnega šolskega sveta, kakor večkrat prejšnja leta, da bi ljudstvo poznalo svoje šolske zastopnike; pa se prav nič ne omenijo.
O napredku učencev ne morem natanko poročati, ker je razvrsteiye po zasluženju odpravljeno. Le pohvaljeni se od druzih razločiyejo, da so z debelejšimi črkami natisnjeni; od 42 pohvaljenih jih je 28 iz Črnomlja. Otrok je hodilo v vsakdaiyo solo 385, od kterih je bilo 154 iz mesta, 231 iz zunanjih vasi.
skupaj 385. V ponavljalno šolo je hodilo 120 otrok; vseh skupaj 505. — V Petrovi vasi, kjer je enorazred-nica, je obiskovalo vsakdanjo solo 58, ponavljalno 35, skupaj 93 otrok. — Dobliška občina ima dve soli — enorazrednici, namreč v Dobličah, v ktero je pohajalo v vsakdanjo Šolo otrok 76, v ponavljalno 30, skupaj 106, in na Maverlu, kjer vzdržuje nemški Sulverein šolo, je bilo vsakdanjih 45, ponavljalaih 20, skupaj 65 otrok. Število vseb v fari šolo obiskajočih učencev in učenk je bilo to leto 779, Kar zdravje zadeva, ni bilo, hvala Boguî nobene nalez^ive ali nevarne bolezni, Umeri je le en učenec v Črnomlju in ena učenka v Petrovi vasi. Poduk v soli je bil vedno reden, ako izvzamemo nektere dneve letošnje zime, v ktej'i je tako velik in toliko časa ležeč sneg zadržal nektere učence iz daljnih vjiai doma, da niso mogli v Šolo. Ako še opomnim, da je bilo za prvo av. spoved pripravljenih 126 otrok, 102 pa da jih je pristopilo k prvemu av. obhajilu, bo za enkrat dosti.
Iz Črnomlja. [Kaj potrebujemo?] Pri zadnjem katoliškem shodu v Črnomlju razloži le g. R. Dolénc, vodja kmetijske šole na Grmu, nadloge kmetijskega stanu. Pri tej priliki podučil je zbrano ljudstvo, kako naj sadé uove vino^ade z ameriškimi trtami, in naj se tudi v večji meri poprimajo sadjarstva. Med njegovim govorom omenil je znani prijatelj kmeta proti nekaterim kmetom: „Lahko Dolénc'o tej stvari podučuje, ker sem mu jaz vse to pred razložil." Smešno! Neverjetno! Kako bi mogel dotičnik g. Do-lénea o tej stvari podučiti, ko sam stvari ne razume? Koliko vé o trtoreji, dokaže sledeči slučaj:
—	Ta gospod je tudi nadzornik državne trtnice v Omoudju. Pred par tedni pustil je vse ameriške trte škropiti z raztopljino modre galice. Ali njegovo delo je bilo zaman, ker on ni škropil s prav« raztopljino, ampak z apnom. Pustil je namreč djati v en škaf mrzle vode, v katero je streael določeno množino modre galice. Ker pa modra galica ni sladkor, ostala je navzlic vsemu trenju cela, neraztopljena. Na to neraztopljeno modro galico je pa še koneèno pustil apna djati, misleč, da apno galico raztopi, kar je pa še manj mogoče, ker voda je bila od apna se bojj napojena in ni mogla se galico raztopiti. Tedaj po pravici rečemo, da trte niso škropljene s pravo riiztopijino modre galice, ampak z apnom.
—	Kaj tedaj potrebujemo? Pravih ljudi, ki Imajo
srce za kmeta in mu hoče
o res pomagati, ter odrasle
ali vsaj njihove otroke podučevati, kako se cepijo trte, kako jih treba izgojevati, škropiti in sploh vb^, kar umna trtoreja zahteva. Potrebujemo pravega nadzornika državni ti*tnici, ki bode stvar raznmel, zn&l voditi in nadzorovati delo in delavce, dalje moža, ki ne bo imel toliko služb, kakor jih ima dosedanji, ki ne more ravno vsled množine teh opravil vspešno voditi in nadzorovati državne trtnice.
DomaČe vesti,
(Odlikovanja.) Za izredne zasluge povodom potresne katastrofe v Ljubljani je podelil cesar, nadalje sledeča odlikovaiya: Gospod vilji poštni upravite^ Matija Šorli, pri deželni vladi nameščeni okrajni komisar g. baron Viljem Rechbach, načelnik železniškega obratnega urada di'Žavne železnice, g. Josip Dettela in načelnik južnoželezniške postaje g. Eygen Gutmann zlati zaslužni križ s krono; vladni kouci-pijent g. Karol Ekel, sin rajnega našega okrajnega glavarja in vlad. svètnika in poštni oficijal g. Franc-
Magajna zlati križ za zaslu^ej železuiSki čavaj na jnzni železnici, Ivan P avl o vi č, srebrni zaslužni križ. Dalje je dovolil cesar, da se izrazi načelniku ljubljanske prostovoljne požarne brauibe, çosp. Francu Doberletu najvišja zadovoljnoat za njegovo uspešno delovanje.
(Odlikovanje.) Veleslavni deželni aolski svèt je Í2rekel č, oo. frančiškanom, učiteljem na tukajšnji deski Ijudiiki soli pripoznanje za njihovo gorečnost pri poduku in prav povoljne uspehe v soli.
(Duhovske premembe na Dolenjskem.) Pre-stavljeni so sledeči č. gg, kapelani ; Ivan Pele iz ymartna pri Litiji na Vinico, Viktor Koecliler iz Boátanja v Šmartno, Anton Oblak, semeuiski duhovnik v Boštaiy, Ivan Volk iz Škocijana pri Dobravi v Stari Trg pri Poljanah, Matej Kos iz Starega Ti-ga T Škocijan. — 26. julija je bilo v Ljubljani posvede-mh novomašnikov.
(Mon s. Luka Je ran), papežev častni kanior-nik in ljubljanske stolnice korar, obhajal bo prihodnjo nedeljo ĎOletníco inašnistva. — Ćastitamo I
(f Umrl) je 29. julija v boluianiei Usmiljenih bratov frančiškanski brat Peter Arhar po drtlgi, Jako mučni bolezni. — Sinoči umrl je po kratkem bole-hauji g. Franc Viktor viteu Langer Podgoro, vitez redît železne krone III. razreda, v 66. letu svoje starosti. Pogreb bo danes ob 6. uri na pokopaliâcu ¥ Šmihelu. — V Metliki je umrla po kratkih mukah gospa Franja Šuroer roj. fiajuk, soproga c. kr. soda. pristava v 22. letu svoje .starosti. — V Krškem umrl je pa 28. julija g. dr, Josip Kersnik, c. kr. okr. zdravnik, v 43. letu svoje dobe. — Sveti jim večna luč!
(Mestna hranilnica v Novem mestu,) V mesecu juliju je vložilo 120 strank 16.366 gold. 63 kr,, vzdignilo pa 38 strank 8821 gld. 94 kr, ; toraj se je več vložilo 7.544 gld. 59 kr. Na posestva se je izplačalo 27 posojil z 18.450 gld,
(Družba sv. Cirila iu Metoda) bo imela letošnji občni zbor v Kranju 8, avgusta,
(Pri sv. Miklavži na Gorjancih) bode letos vsled privoljenja preč, knezoškofijstva cerkveni shod v nedeljo dné 11. avgusta ob 10. uri s sv. mašo, pridigo in davovanjoiu za cerkvene potrebe. Pridite toraj isti dan častilci sv. Miklavža, patrona zoper po-Todenj In hudo uro — na Gorjance — pa tudi po svoji z;inožaoHti položite dar na altar, da se zmanjša T«liki dolg, kteri je še plačati zarad novo sozidane cerkve, da m pa tudi preskrbijo pt»prave, ktere so Že nastale pri novem poslopji.
(„Centralna posojilnica slovenska") 8 sedežem (začasnim) v Krškem je z odlokom e. kr. okrožne aoduije v Rudoltovem z dné 16. julija 1895 St. 880 regiatrovana. V načeUtvu (začasnem) so gg, : Ivan Lapajne (ravnatelj), dr. Tom, Romih (ravnateljev namestnik), Flor. Rozman, Ivan Rupuik, Fr, Ivanec, (odborniki).
(Zmaga pri občinskih volitvah.) Ni se dolgo, kar je zmagala katoliško - nai^odna stranka pri občinsikih volitvah v Trnovem na Notranjskem, kjer je bila dotlej jedna najmočnejših liberalnih postojank. Pretekli teden je ista stranka vzela liberalcem novo močno postojanko, namreč tjtari Trg pri Ložu, kjer je bilo v občinski odbor izvoljenih 28 katoliako-nai-od-uih mož in le 4 narodni liberalci.
(Ponesrečenci po potresu) so pretekle dni vložili svoje prošnje za iiođporo, katero' jim je naklonila vlada. Toda le malo se jih je oglasilo za 3% posojilo, veôina želi posojilo brez obresti, največ
njih pa prosi za podporo, katere ne bi bilo treba nikoli povrniti. Seveda se vsem ne bo moglo ustreči po njih željah, — V vseh ljubljanskih cerkvah se zopet masuje, le v cerkvi Jezusovega Srca ne.
- (Kmetijsko bralno društvo v Št. Vidu na Dolenjskem) priredi dné 11. avpusta t, 1. na L u k a n o v e m vrtu s sodelovanjem slavne domaČe požarne brambe, si. ljubljanskega četverospeva „Ilirija", združenih zatiških in domaćih pevcev pa telovadcev veliko veselico na prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 4. ud popohulne. Vstopnina 20 kr, ^
—	Ob nedoločenem vremenu vrši se veselica na istem prostoru, ob izključno deževnem pa se preloži za teden j dnij (na 18. avgusta t. 1.) — Ozirajoč se na blagi , namen, vabi odbor jirav prisrčno vse dolenjske rojake, da se blagovolijo te slavnosti udeležiti.
-(Telesne poškodbe.) Povozil je na cesti mej Kandijo in grmsko kmetijsko šolo po nepazljivosti ^ neki voznik 241etnega Franceta 8m aj dek iz liegerče vasi in mu povzročil mnogo obribanj in otisk po celem životu. — 741etnemu Jožetu Cesar iz Vrha, splaSil sň je konj ue daleč od mesta, prevrgel voz iu vlekel starčka nekaj korakov naprej. Imenovani poškodoval se je precej težko na glavi, levem laktu in na nogah.
—	161etnega Kocjana Pvogar iz Jablane sunil je ; vol z rogom v trebuh in mu tako povzi'oćil zmeč-kaniuo. — Pri pretepu 21. julija v Vavti vasi so ranili 281etnega Franceta Novak in 201etnega Andreja Šti h. Prvi dobil je v celem 13 ran; in sicer po glavi, prsih, hrbtu, rokah in trebuhu. Najbolj nevarni bili ste 2 na trebuhu, kajti iz obeh so izstopila Čreva, katera so bila na petih krajih ranjena. Umrl je že tietji dan pozneje za vnetjem potrebušnice VBled omenjenih ran. Drugi dobil je le dve rani, eno nepomenljivo na levem nadlaktu, drugo v ledji, kjer je bila koža in mišičje precej na dolgo prerezano. — V petek 26, julija padel je 67letni Jakob Saje iz kozolca iu ai zlomil tako levo roko in nogo. — Vsi omenjeni ranjenci so bili sprejeti v bolnišnico Usmilj-bratov v Kaudiji.
(Poboj.) V nedeljo 21. julija popoludne so se stepli nekateri mladeniči v Valti vasi, ki pa niso bili iz iste iare. Dva sta bila v boju nevarno ranjena z nožmi; pripeljali so jih v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je jeden že drugi tlan umrl v groznih bolečinah. Vzrok temu zločinu je bil, kar se žalibog tolikokrat zgodi, pregrešno znanje,
(Slovensko-angleško slovnico) je spisal slovenski misijonar v Ameriki Peter Jeram. Po-rabna je posebno za tiste, ki gredo v Ameriko ali pa so že tam. Dobiva se pri uredaištvu „Amerikanskega Slovenca" v Tower-u, Minuessota,
(Potres.) Sinoči ob polu 12. uri bil je tukaj precej močan sunek čutiti, kateri se je proti eni uri ponavljal.
(Huda vročina) je nastopila koncem julija; bati se je suše. Nedavno pa je bilo par noči tako mrzlih, da je po nekod padla slana; na kamniških planinah pa je zapadel sneg. Letos natf obiskujejo vse mogoče vremenske in druge nezgode!
(Današnji list) ima dve strani naznanil za prilogo.
Razne vosti.
* (Tisočletnicii) ustanovitve Ogrske dežele po knezu Arpádu vršila se bo prihodnje leto na kaj slaven način. Vráile se bodo velikanske slovesnosti. Otvorile ali pa ustanovile se bodo velike palače, muzeji
in spominki. Po deželi se bo ustanovilo 50U l^judskili áol. Vse to bo mnogo milijonov state. Za velikansko razstavo, ktere zaščitnik je presvitli cesar sam, so tudi pridobljene atvan, ktere niso bile dosedaj kmalo komu dostopne. Tudi to bo mnogo milijonov potrebovalo. Kje bo toliko denarja vzeti,
*	(NesreĚ) je vedno mnogo po svetu, in vsaki Čas dohajajo taka poročila. Pri neki morski vaji priletela je barka v drugo ter jo raztreščila ^ 144 ljudi je potonilo. — Po rudnikih je tiudi bilo vež nesreè, ter je na stotine ljudi se pokončalo.
— * (Mesto Most na Češkem se pogreza,) Pod njim je premogovnik, zato je zemlja vsa izpod-kopana. 19, julija na večer se je «drlo v zemljo več hia; poslej se jih je se nekaj pogreznilo. Nekatera poslopja pa so tako poškodovana, da niso več za rabo. Škode je že okoli S milijona goldinarjev. Hvala Bogu, da 30 ljudje se o pravem času bežali iz mesta in se rešili grozne smrti.
*	(Nasa cesarica) je bila nedavno v kopališču Bartfeld na Ogrskem. Nekdaj je zagledala ur nekem sprehodu skozi priprosto vas ubožno kmetico Slovakinjo, ki je sedela za plotom in jedla krah. Visoka goapa je stopila h kmetici in si izprosila od nje kos krulia, katerega je dejala v svoj žep, rekši: „To bom svojemu možu pokazala!" Lahko si mislimo, kakšen kruh je to bil, da je cesarica nanj pozorna post:ila,
(Kraljevi princ — dijakon.) Sv. Ane dan je bil v Eichstattu posvečen v dijakoua aiu saksonskega kralja, Maksimilijan. V kratkem sprejme tudi mainiško posvećenje. Princ je ob jednem doktor prava.
~ * (Zlata polja.), zelo obširna, so se pokazala "V Avstraliji. Zlata zrna po dva do Štiri unče bojda niso redka.
(G-rozno bogoskrunstvo) je zvrail predzadnjo nedeljo neki socijalist v mestu Roubaix, Bil je isti dan v treh cerkvah pri sv. obhajilu, a svete hostije je izpljunil, vtaknil v tobačnico in jih očitno zaničeval. Zvečer jih je pri «hodu socijalistov prodal za 5 frankov. Drugi dan so ga zaprli in sedaj se vrši preiskava. Vsi verni kristljani v tamošnji okolici so silno razburjeni zaradi tega pošastnega zločina.
Vsemu slovenskemu učiteljstvu pa: Pokažite s tem, da se udeležite v prav obilnem številu zborovanja, da želite sebi in šoli napredka, da ne samo varovati, temveč tudi povzdigniti hočete svoj ugled, posebno še, da želite tudi skupne složne delavnosti, katere je istinito potrebal Ne iščite nikakorsnega izgovora, temveč pridite o zavezinera zborovanju v našo metropolo. Dolenjske, iu pripomozite, da se stvar alo-vesneje izvrši!
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam neb6 blagoslovi!"
Krajni odbor za VII. glavno zborovanje Zaveze v Novem mestu,
dné 20, julija 1895.
ĆaHtnJ jiredfledtûk :
Franjo Perko, žitpau. L. pretlsf^duik :	II, predaadulb ;
Fr. Koncilija.	fvan Barle, naduSite^j.
I. tujcik :	11. tajnik ^
H, Hiti, naduĚitelj.	Val. Zavrl, učitelj.
Milodari za pogorelce na To|}licah.
Po goBp. Fran ŠuíterSiĚu iz Čmomlja 22 glđ. ; gosp. J. Gol) iz Iđrije 10 gld.; giisj), Marija Ilakoíe 5 gli; ^p« KujilJen-ova nabrala med toplii&rji 11 tild. 40 kr. Še Jedenkrát Tsem II, u. veleduBuim dobrotnikom najtopleja stahvala.
). Babnik,
župnik.
Loterijske številke.
Trat 20. julija	85 32 31 30 81
Gradec 27.
34 27 86 2 66
Obžaljujem, da siiti K. Rozmana iz Rudalfavega nevede obdolžil kaznjiyega dejanja odtrganja kopa-lisûnega reda.
(174)	Zhuber^
Poziv I
Sedma skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" zborovala bode 4. in 5, sept. 1.1. v Novem mestu. Z veseljem pozdravlja v imenu tukajšnega UČiteljstva, kakor tudi meščanstva ta sklep podpisani odbor, kateri je pripravljen vse storiti, kar je v njego-Vej moči, da bode dostojno spreje! in počastil zborovalce.
Ker pa je sklenil pripravljalni odbor najspoštlji-Veje povabiti vse uciteljstvo, kakor tudi vse šolske prijatelje, da se biagovole obilno udeležiti VII. glavne zavezine skupščine v Novem mestu, posebno pa se priporočiti gostoljubnim Novomeščanom, kateri naj bi omogočili toliko sijajnejši vsprejem, zatoraj se obrača podpisani odbor najspostljiveje do p, n. novomeškega prebivalstva, katero se je se ob vsaki priliki pokazalo toliko požrtovalno in go.stoljubno, da bi tudi dné 4, in 6, septemb, blagovolilo pokazati učiteljstvu, katero bo prišlo iz Koroškega, Kranjskega, Primorskega in Štajerskega isto prijaznost in navdušenost, kakoršno je vže pokazalo radovoljno mnogokrat proti gostom.
Pravi šolski prijatelji nas itak nikoli ne puste osamljene; zatoraj upamo, da bodo tudi pri VIL skupščini mnogobrojno počastili zavezino zborovanje.
Št. m.
Okr. Ě. ey.
Razpis zirianjŠevalttc dražbe,
v Leskovci v krškem okraji se bode prezidalo šolsko poslopje. Stroški za prezidanje so proračuujeni na 3900 gold.
Zmanjševalua dražba bode
dnè 3. avgusta 1895 ob 10. uri dopoludne pri C. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Krškem.
Ponudbe za to delo naj se vlagajo tuuradno do gornjega dneva, a priložiti jim je S^/o vadiji. Vspre-jemajo se tudi pismene ponudbe.
Načrti, proračuni, dražbeni in stavbeni pogoji so razgi-njeni na ogled pri c, kr. okrajnem šolskem svetu v navadnih uradnih urah.
C. h otrajni šolsti s?èt v Mera,
dné 15. julija 1895.
(170)	Schonberger.
v obsegu 4451 pri glavni cesti med kolodvorom in Bršljinom, katera je jako pripravna za zidanje, se pod ugodnimi pogoji proda. — Več pove
Anton Sali,
l)ù»eBtnik v Brfiljiiiti pri Nuvem meeta.
(tev. C92it.
Hazpis.
Ha2sglas!
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski soli na Grmu pri Novem mestu, z dveletnim poučevanjem in stoveuskini ucuim jezikom, izpiaznjenih Je
osem deželnih iistiiiioy "^íx^
za pribodnje solsko leto 1896/96, katero ae pričae 4. novembra 1.1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki ao víiaj 16 let stari, ftvrstega zdravja, lepega vedenja iu so z dobrim vspehoHi dovršili vsaj ljudsko šolo. Pi'cdnost imajo taki kmetski sinovi, od kateiili je opati, da se bodo potem na svojem dorou s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali.
Uienci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v «oli, obleko pa si morajo saini preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi:
1. Plačujočf učenci, kateri plači^ejo po 30 kr. jja dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
'J, eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo !e áolniuo.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo do
Grajština v Črnomlji prodá iz proste roke vsa svoja posestva skupaj ali posamezno na parcele in sicer:
Grad v Črnomlji Št. I. z vrti, v ktereni so: velika gostilna, pisarna c. kr, okr. glavarstva in dniga stanovanja.
Mlin v mestu st. 94 s šestimi tečaji in žago.
Vrtovi nekaj čez....... 2 orala,
Hrastove in smrekove loze, prav blizo in lepo ležeče.........^03 „
Njive . . •........40 „
Pašinci in kosenice . . . ... 25 ^
{1G4—1)	Skupaj . 270 oralov.
Prodajati se bode pričelo I. oktobra 1.1, kupi ae pa tudi lahko prej. Pogoji jako ugodni. Natančneje se poizvé pri oskrbnistvu grajščine v Črnomlji.
št, 444.
0Sr' 20. avgusta 1896
izi-očiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Ormu pri Novem mestu.
Prosiyam priložiti je rojstni lîst, sprifievalo dovršene ljudske ali srednje §ote, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprtem proti plačilu priložiti je revevz ali obvezuo pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učeu(;a.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
_dně 16. jniijs 1S&5.	(186—1)
Razglas.
Prilioduji živinski somenj v Črnomlji bode V ťSetrtfik, dné 8. avgusta t. I.
Vabijo Se kupci iii proiUjalci,
Mestno žiiituustTO Črnomelj,
dné 10. julija 1896.	(155-2)
Hazglas.
v splošno znanje, da je naprodaj veleposestvo „Dobro Bubnjarci" na Hrvatskem v bližini mesta Metlike, ki je lastnina „prve dolenjske po.sojiinice v Metliki (poprej Matilde pl. Nemičič iz Bubnjare), pod najugodnejšimi pogoji. Isto obstoji iz 178 oralov njiv (oranic), stelnikov, senokose, šum, pašnikov, vrtov, trsja. hiše, hleva, kleti, šupe, matenice itd.
Prodalo se bode skupaj ali na kose, kakor bode kdo hotel in tudi na počak. — Kupci oglasijo se naj
12. septembra 1895 dopoldan ob 8. uri
pri gradu v Bubnarcih, kjer se bode takrat prodaja vršila.
Metlika, dné 10. juli.ja 1895. (150-2)	tiungl.
Sto tisoč dobro žgane zidarske opeke,
tisoč 1>0	j« U)i protliij v Zalogu.
Podrobneje se zve pri Franc Kastslicu v Kandiji.
1 VI k
ra teta, :
katerii sta lepega vedenja in čvrstega zdravja, sprejmeta se takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino 7, mešanim blagom. Sin Fr. Ks. Auman-a. Krško.
Jos. Ogoreutz v Novem mestu
(173-1)
priporoča
s trakovi in napisi, po najnižji ceni. gl

15 étey.
JlOLKNJSKE NOVIOK.
str»!] 133.
Kislo mleko!
Od danes naprej je dobiti na vrtu kmetijske solfl rta Grmu vsaki dan (dopoludue in popoludne)
St^ svežo kislo mleko
in sicer t navadnih latncah po 10 kr., v maliL latvicali pa po 3 kr.
Baznn kislega mleka se laliko dobiva za zdravljenje tudi jutranje eladko mleko (izpod krave), kakor tudi oh ajeno sladko mleko in smetano po navaduili cenah. — Za, kruli, posodo in strežbo je Blcrbljeno.	(168—i)
>M
Št. 444.
Haaglas.
v Bplošno znanje, da je naprodaj loza „Konjlvrh" kat. občine Loka v bližini mesta Črnomelj, ki je lastnina „prve doleiyske posojilnice v Metliki", (poprej Bajuk Jožefa iz Ornomlja) pod najugodnejši m i p o g o j i, Ta loza meri 48 oralov in le bode na kose prodala tako, da bode po dva orala en kos imel, — Pri tej priliki ae bodejo prodala drva (do 100 voz), ki ao že posekana in na kupe zložena. Tndi je še naprodaj hiša na Majorji, hlev, svinjaki, supe, kozolca, sadni vrt, nekaj njiv itd. Kupci oglasijo se naj dné
5. septembra 1835 dopoldan ob 8. uri
v omenjeni lozi, kjer se bode takrat prodaja vršila. Kupilo se bode lahko tudi na počak.
Metlika, 10. julija 1896. (151-2)	Oangl.
tla Ragovim, četrt uro od Novega mesta, obstoječe iz tiie, svinjaka, hleva, kleti, poda, kozolca, verta, áestih njiv, štirih gojzdov in enega travnika, se pod najugodnejšimi pogoji proda ali pa v najem da. Več poyé Franc Zupančič, Dolenja Vas st. 6. pošta Št. Peter pri Novem mestu.	ti»^—1>
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v liiši pOleg pokopališča na stari ljubljanski cesti
kovačijo
in ob^jubujem, da se bom potrudil si. občinstvu vedno brzo ter z trpežnim in ne predragim delom postreči, z» koje se p. n. gg. gospodarjem naju^judneje priporočam.
Tudi isiem v poduk
0 poâtenegii dečku, 0 kateri je trdnega zdravja in ima veselje do kovačije.
Franc Bobiiar,
( 63—1>	koyaĚ v Novem mestu.
V Metliki, s šestimi tečaji in šestimi stopami, se
i" v najem odda ali pa proda, Zraven pripada tudi 4 orale njiv in travnikov.	(158—2)
Kupci oglasijo naj se v mestni hiši.
Službo vavpta ali majarja
išče izveden mož, kteri je oženjen, v enakej službi, in bi se rad drugam premestil.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom :
Jernel Pavšel,
Volavôe Ět. 18, pošta Nova mesto.
velik, črn, ki noč in dan laja, (basist) in na katerem ae prideta 2—3 kilogi-amov volne, proda se v Trebnjem. Tam je sploh žlahtnih in manj žlahtnih psov na issbiro. — Kje, pove lahko vsak Trebanec.
Kdor bi prodal

posestvo.
katero leži v Kostanjeviiki, Križe v ski ali Sent Jeruejski fari, naj naznani
Janez Maisinger-jUf
(146—3)	V Ôreënjcvcu, jpoííct Kostanjevica,
popolnoma izoi-jenega z železninakim blagom, ter
kateri je lepega vedenja in da ima veselje do trgovinske obrti, sprejme takoj
Friderik Sknňek,
(168-a)	trgoveu v Metliki.
na prodaj je iz proste roke v Šmarjetl, ki ima lepo lego, v zdravem krajn in od Toplic kakih 10 minut oddaljeno.
Nadaljna pojasnila razloži Janez lakše, gostilničar v Kandljl pri Novem Mestu.	(i4«-3)

I

Carinthia-Lithion vrelci
pri Železni Kapti na Koroškem,
' 60 Izvrstna namizna pijača in izborno zdrávllo proti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim na obistlh fn mehurji. — Dobi se pri lastništvu na Železni Kapii, pri gosp. Henriku pl. Mattoni-]u na Dimaju, v gosp. Alojzij Cernič-evi agenturi v , Izubijani, in pri gg. trgovcih: M. Kastner in P. Lasnik v Ljnbljani, F. Dolenc-u v Kranju in ŠkoQl Loki, A. Plnter-ju v Kamniku, A. Pauser ju ml. v Novem Mestu, P. Petsche-tu v Kočevji in I. Pauser-ju v Ribnici.	(93—8)
I
« ZUTÍÍivKflajl
■ uhwnmjitfr [n jfllE^Jite _ !•	»aToJ* ■ In™«™ ^
____________JpiwSAAtf « Mj i «C


■
Vina bela in črna
m

8e dobé vsaki čas pri
(24-8)
Edïardu Rosini ï Kaudíji st. 2.
ïtij!-' poleg" Novega Mesta.

a'
belo,, po gld. I5'50, 17 — in 19.—
po 100 litrov, n» tukajsno postajo âtavljeuo, prodajiim y množini nad Ó0 litrov, ter se priporočam z obi-lim naroíilim
(137-3) Alojzij Paulin,
v Trctmjem (Doîrnjgko.)
••MMI


CfnTinïïnTnp	Pristno vipavsko vino,
OlililUÏallJO ffà-at:!,'™ s	"P-kvarj™« t». ..r.v„„ i., v zalogi
nekoliko vrta. Ravno tam oddati je tudi Bupa za seno.	„„^ ^ ,
Oglasila .'iprejťma lastnik iiise._(152-E)	Pgr" Fraoc Kastelic V Kandiji.
Steinfeldska pivovarna
zaloga piva V Ljubljani-Šiski ^^
priporořa
uležano marčno in eksportno pÍTO
v	isí, sttôlsXeaioaîs^.
(Pivo v steklenicah je pasterizováno.)	(159-1)
KoTouetto ; OdcoTúrni urednik iMip Bimfcavlfi. —	■•toi&ik in titkur }. Kra]«o.