St. 36. V Gorici, 3. septembra 1886. „Softna izbaja vsak p*» poati prpjemana ali » jietok •Irti'iri it Telj» Yip \vU< . . I'ol lota . . (Vtvrt l«?t« . .. "10 3D ]'ri oisuatiiltli ii t'unkuli," ae piacuj no vr»lo: Jafc * 2J 1 > tudi ltva.l;m insUip- 8 kr. tt ae 7 „ .. « fi w „ „ title* I Li at " 3 ., X» %f4-«» Plt.4* Jul ,.ri»;lf.ru Je6aj_XVI. PoMineiqe firevUko ue aetyvajo no 8 kr. v i,.fcaW5«-]i v g<^po*ki uUci !ili:-u ,.t! so bili vedno pri-nrarljeiu Hi f boj ae easaija in avatrijako oesaratvo. T aovejiifa easih manijo aekateri politiki, da Slova-¦on oi prove* apart, iter govorijo tak jezik, ki ae una celo na Iluskoat, ia da je dobro imoti katero drego aaalombo protj kaJijro«ki poieljivoati. Dolgo ni jim bilo ifkati aameetaika, nalli so ga v — ita-fijaiiskih aaredoUi Ubaraleih. Ti veljajo adaj noka-terita ljudam ket nositeUi evatrijakega miitjenja na jugu, kot trdea braaik ob jadranskih obalih, na ka-totem ie lomijo slovaaski uaveli i* iuzne Istto in iz peblevne Gorioe tar erni naftrtt lacne irredente % vo-eerae »traoi. Cudili ttno ae novi ixnajdbi in z nevernim To-nai»m ntajali g glavo praiajoc\ kako bo opravljalo svojo sluibo to kladtvo, ki »»j bi bilo na ono in na drugo stran. Ktnalo amo m preprirali, da naaproti Blovaaom, wtpua&'imn in pozabljrtnim trpinoni, dola prar isvrstno, namaxauo in podpirano od vaeh ntranij. All tako bo to kladivo bilo po luiijunih Y po irre-dentin Toga ni*mo mogii utnoti hi ie «mo minlili, da politiki ao ha motili. Ali temu ni tako. Vaaka atvar pokaie avojo mo8 tedaj, ko dobi priliko, da jo tabi. Tako tudi aov branik ob maji av»tri>ko-italijuudki. Novi i**\ prtaaaajo nova i»najdbo in novi atroji delajo a novitu: moiroi. Ooklar ja bl!a na jagu voja-ika graniaa, korakal ja atraioik vojak na odlooeoem matta tar poknil vaakega, ki aa ma je biiial po do-twxtaToi poti, V»a dragate fdelajo novi strazarji ob italijamki me-ji. Proteklo nedeljo bila je v Vi.lmu oattraa meje veltka stavnott; odkril w je krason iposMaik Jotipu Oaribaldija. To je da!o priliko to-Hkantki gveeanotti, katere te je udeleiit Benedikt Cairoii, Oaribaidijer tovarii in polititni prijatelj ter nnog* oWiiwtfa. Kali straiarji ao o tern vedcli, kajti oficioieo liat opiaovai jim je ie prej tse toLke pro-grama tar jib je na predveter alavnoati zagotovil, da t Vidmti ni niti aleda kolere ali kake koine bolezni. Kaal atraiarji, r'niai t daljave reliko alavnoat pri aoteda, apante ae ˇ dir ter jo ubriiejo naravnost ? VioVai. Prtpovedajejo, da .«amo iz W? fcjeY > m traSatv To indaaiojejo area; k vecjemu naj bi oatala fman5na straia na ivo-jih moHtih. Tako ho pokazali aedanji nositolji driav-nega duha, da oni znajo a ljuboznijo atraiiti driavno meje, a ne a puakami in avindouknmi kakor Hrvati. Poakua ae je izvratno pouosol in no dvomitno da bodo neki liati polni lepih in preardnih odnoiajov med Av-atrijo in Italijo. BCorrioreu in njegova metla sta bila zaaeiena radi popiaov videmske alavnoati. „Nouofroie" in BTago«po8tu mol6ita ie o tern dogodku; morebiti hrauiti proator zi St. Forjan in Ajfiovioo. Garibaldi je dal povod pobratimstvu italij an skill Ain avatrijikih Italijanov krieaiiev; zato ao mu klioali iz vaoira kiU: Kvviva Garibaldi I _____________ B B Kako se varovatl kolore, ako je ie v deieli. Bpisal dr. Ferdinand Ilojio v Ajollu. Ko je kolera ^ v doioli, troba je da so drii teh pravii, kdor ao jo kooe obvarovati: 1. Ko moraa iii k nvoji potrobi ti in tvojadru-iina, hodi vedoo lo v avojo atranifido, nikako tie v ptujo. Ob koleri je boljiie iti na proato k avoji po-trabi, na poljo, kakor na ptujo atraniiot;. ii. No puati, da bi kdo drugi fiol v tvojo atra-nMa k avoji potrobi razen tvojo druiioe. Tvojo atra-uiHco naj bo aamo za to in za tvojo ljudi, nikako pa ne za druge. 3. No jernlji ob 6mm kolere ptuje obleko, po-aebuo ao ptujega perila v svojo hiao, da bi ga hra-nil; tudi ne da bi ita prala tvaja- iaaa »U Udo d»uBi iz tvojo biio. 4. Ko vodo pijei, ne pij je kar naravnoit ii akafa ali iz atudouca, kakor do zdaj; temuo zavrej jo, puati jo en 6aa vreti, potem jo ohladi in jo pij, Ker je pa taka voda plehka, pomeaij jo a kako reejo n. pr. z viuom, z jesihoui, z mtekom, ali a aladkorjem, iu potcin jo pij. Bogati ljudje pa naj pijejo mineral-no vodo, n, pr. Gieaabubler, ltdmerquelle, kialo vodo iz Rogatca (Aqua di -illi) in druge, pomeiane z ma-liniinim aokom, ali z vinom, ali z mlekom; ali pa naj pijojo aamo vino ah • wo. 5. Kruh jej lak, ki ni del akozi mnoge roke; ako ga kupujea od pet i, pazi, da ga naravnoat iz njegovo roke dobU, ce le mogoce, preoej ko ga iz peci jemlje, Ako je bil kruh ie v mnogih rokah, bi anal bili omazan a lakimi re6mi, ki bi ti mogle prou* zroditi kolero. Vae drugo, kar jei, jej in zauig la kuhaao ali peceao; aurovega nid, tudi aadja ne. 6. Ako si priael v dotiko a takimi ljudmi ali redmi, o kterih mialia, da si ai mcrda omazal roke 9 atvarjo, ki prouzroti kolero, tedaj precej ai oouti roke, preduo jei ali predno ao i njimi po obrazu briiei ali ilatai. Kako to? To tako, da Bi umijei roke v vodi, v kteri je raztopljon atrup, ki umori ono atvar, ka-tera more prouzrotiti kolero. Precej potem, pa ne da bi ai roke obriaai, umij ai jih, da ono strupeno vodo I njih apereS, ie v navadni doraaci, pa preknhani vodi, kakor sem jo zgore pod st. 4 opiaaU Zdaj ie le imai ciste roke in morei z njimi jeati. Kje ae pa dobi ona atrupena voda, ki umori tisto atvar ali ae* me, ki pronzroci kolero ? Ta voda^e dobi v lekar-nicah na prepia kakega adravnika; tudi alavna c. kr. iendarmerija jo kak krat ima iz gore navedenega uxroka. To vae je zato potrebno, ker po najnqvejaih najdbah ao mikrobi uzrok kolere. Kaj ao mikrobi P Mikrobi ao neka Bilno ailnp majhna guba ali gliva. Gobe veakdo pozna; one bo raznih vrat; nekatere eelo jemo; drugih ne, ker ao atrupene. K gobam apada tudi plesnja, in tako tudi mikrobi od kolere; aamo da ao mikrobi tako majhne gobice ali gliyice, da jili a prostim ofie«om ne more-mo Videti. Ti mikrobi ao toiej u/rok kolere; oni pridejo filoroku v uata, v ielodeo iu v Sreva; onde ae hitrj pomnoiijo in prouzrofiijo kolero. Kako pridejo mikrobi v naia uata? Na razne na&ne in aiocr: 1. z vodo, kieto kJjeujt>; <¦ l»I:V},'Ovol.jiH> pnSiljajo ¦ v fidTici Via. Koroato 12, »., na; jcaiiiH pa opravniStvu „So6o* Via delta Croco- St, 4. H. Hokopiei se ne vraiajo; dopiai nnj oe Idngovujjno «'rankujojo. — Dulali-ow in dnigim ittipr*»inoy.iiiin w nniroi'itli.a w»i*&, akpae o^laso pri opiav»iatvij 2. z jodjo, ki je 2 njimi omazana, (ako iau2ija-mo kruh ali eurovo aadje, ki je ilo akoz umarane roke); 3. a torn, da ii jih sami a6 avojimi vokarol v uata prineaemo. Kako to eadnjeP Tako le: Dali smo roko prijateHu v pozdrav, on Jo prime ao avojo deanieo in i njfm ae, kakor navadno ro-6emo, rokujemo. Ta prijatelj jo pa moida priSel ravno od bolnika, ki ima kolero, kterega jt pomagal odo* vati, obrafiati ali katorega je morda vzdjgoval ali pomagal 6iatiti; in ai je pri tern nabral mikrobov, gobio od kolere na roko; pri rokavanjl jih je pa ie nam nekoliko dal. Ako aa adaj s tako oraazano roko po obrazu tipljem ali ai morda kako roo ii uife jem\ioai» ali ao za bole6 zob primem, priaeiem mikrobe v uata, in od tu pridejo v ielodoo in tako dobira kolero. Pa vendor ae zgodi, da no oboli prar v§ak n koloro od tiatih, ki bo dobili mikrobe v avoia fireva. Kako pridojo mikrobi v vodo P To pa tako-lo: Mislimo ai polog van!, v ktori je kolora, potok a tokoio vodo; v ta potok hodUo ia tiito vaai epirat umazano perilo od bofnikov in tako naneaejo mikrobe v tiati potok. Ta potok iisliva ae n. pr. v Ipavo ali v Sofio in prineae mikrobe v Ipavo ali v Sodo. Ako kdo zdnj pije vodo iz Ipave ali Soee, dobi kolero. Pa vendor tudi v tern je neka poaebnoat. Ti mikrobi ae ne pomeiajo po celi vodi, tamuS oztanejo bolj vkup in tako jih neae Ipava ali Sofia naprej in viled tega •• mo»° pripetiti, da eni ljudje, ki pijejo od te vode prav na «?rf .rwllj| kier Bo mtkrqhi. JU«« kolero. drugi pa, ki jo pijejo na naaprotnt atrani, kamor mikrobi ne pridejo, ostanejo zdravi. To je opazil laiki zdravnik Brunetti ob reki Padu, iz katere ati dve va-ei, vaaka na svoji etrani zajemali pitno vodo. V eni vaai je msajala kolera, v drugi pa je ni bilo clato ni6. Na to jo lafika vlada prepovedala prvi va8i zaje-mati vodo iz Pada in ji je preBkrbela drugo pitno vodo, in glej I kolera je tu popolnoma panehala. Ako ae pa taka voda, v kteri ao mikrobi od kolere, nkuba, tako da nekoliko 6aaa vre, potem jo more veakdo piti, ne da bi se izpoatavil novarnosti, dobili kolero, ker vrofiina in vrenje mikrobe pokoofia in umori. Ia tega vzroka pijejo v takih krajih na Laikem, koder kolera razsaja, vai vojaki 'aamo prekuhano vodo, in aicer veiidel z jesihom pomeiano, ter atanujejo zunaj meat na prostem v iatorih. Tako mi je pravii neki laiki vojaiki zdravnik. Dopisi. 5epo . OVan, dne SO. avg. — (Letoviace. Bplezen na zitu. Pretep.) Do6im je v mesta in po dolioi ne-znosna vrodina, vlada po Gepovanski dolini, ki je o-kolo 700 metrov nad morjem, prijetna toplota, katera pa nikdar cloveka ne vzbuja misli in zelje, da bi Buknjo slekel. Ce ylada nekaj deievno vreme, potem poiifie Vaakdo rad ie povrhno sukojo in to totiko meacca julija kolikor meseoa avgusta. Pripeti se pa tudi, da ja hlad tnkaj prevelik ter da se premeni v mraz, kakor ae je godilo letoa prve dni aygusta, ko je upadla temperatura na 0° R. Sploh sme se trditi, da Primorje, noma primernejiega: kraja za letoyiSca, kakor je Gepovan. Izvratna voda, dobra cesta v meato in hladno ozrafiije zagotavlja Gepovanu lepo prihodnoat, oziraje ae poaebno tudi na to, da se dosp6 sem iz mesta v dveh do trehr urahr Zf> lotos j&tukaj nekoliko drufia h mesta, ki ae prav dobro pojiutijo. Ljudatvo jo tukaj dobro in jako poSteuo, kar BvedoCi osobito to, da smatra kljaoavniee ko* lnksus ii% nepotrebno pripravo. Glavni dohodkt izvirajo mu iz iivinoreje; a tudi iita bo mnogo pridela. Zal da se je pokazala med zadujim neka bolezen, ki provz-rocuje, da ne pridela kmet na istem prostoru in pri jeduakem. obdelovanji niti polovice toga, kar je. pred desetimi leti pridelal. Ali ne bi bilo umestoo, ako 1 bi aa dotieni xrogi brkali za to, da bi §e^Ukanu> J 0 *J»f «ko )9 WpW Pretepi so t& le redke prikazni; zato je pa za-vladala danea v Cepovanu obcna nevolja, ko se je poizvedelo, da so v nocl med nedeljo in ponedeljkom jednega fenta t kremi hudo ranili. Nevolja je tern bolj opravicena, ker ate ucinila to d?a rokodelea, ki «ia ae na Daoaji izuoila. Prieakovalo bi «e od takih, da bi se odlikovali po lepem vedenji ter na ta nacin dokazati svojo omiko, meato tega pa — pretep. Do-tionika odpeljali so danea zandarji v Gorioo k av. iZ Bit!, 30. avgusia. — Nezaapnoat jo raaje-dajoc" cYv, ki delovaoju v nasem zivljcnji zelo Sko-duje. Razuoala ae je neka aoverjetna noviea mod na-fiim ljudstvom, da ao v Trstu nekterim sa kolero bol-nim dali nametto adravihv strap, da bi a boloiki vrod tudi bolexen koloro xamorill la ta nora uovioa draft aeaanpne Ijudi, da hudo nasprotujejo oniro ataraStnam, ki ao od iapanstva projoli sdravilo (opium ali laudan) proti kolori, da bi raadelili mod take, ki bi potrebo-vaU. A ae daj Bog take polrebe! Zand kolere pri morji je alavno c. k. okr. gla-ˇantra Gradiiko piaalo dne 16. t. m. .Slovenskemu jean* t Brdih, da ne more dovoliti ,tombole" na javnem proatora, daai je namea («a Radeckijev apo-raenik) bvalevreden, ker namerava „avojim patrijo-tienim obdutkom dati iiraa". V Brdih ae i>i so prikaaala morilka bxes ,od-loga* — hvala Boga! le nje aenca a griio til pa tarn atraii; a nadjamo ae, da ne bo hujsega, ker so za-dete pojemati ie drug© boleini od kar lupimo ceapo. 8 tern adravilnim aadjem nas je letoa Bog tako obilno oblagodaril, da se bo to loto 1836. pred mno-gimi drogimi v eastnem apominu iroolo. Zato ai do-voljujem podariti briakjm pevkam noro pesem pri lupljeoji ceip. (Radi pomanjkaoja proatora morali smo odloiiti pesmieo, katero je navdihnil Liat domoljnben cut. (Jr.) Proeaatitemu goap. Andreju Jekse-tu zupniku dekanu v Koboridu, eegar velike zasluge za cerkov in Solo je presvitli eesar priznal a viteSkim kiizom Franc-Joiefovega redn, poalati so na shodu v briskom Slovronci dne 15. t. m. abrani duhovniki akupno cV stitko in voicilo: Na mnogaja Ijeta! Zivio! . ___________ Jakoslav. IZ Dornberga, dne 25. avg. — Y nail obcini, katera ima o proeej dobro imo, so nikdar ni sliSalo, da bi bi!i domadi fantje brez uzroka napadli tujco, posebno ee ao v druzbi z domacmi mirno pri kozarci vina sedeli. „ ZalikAfl- fa to. kar ae ni se eJiiaK «• j« P"-petilo preteklo nedeljo 22. t, m.J Pripeljati so ae iz bliznje vasi M. nekteri obeno apoStovani fantje t naso vas, da bi ae r&zveaeljevali a prijatolji, kateri so jim bili drazi od dijaikih in vo-jaikjh let. V lepi zadovoljooatt in veaelji sedeli smo pri dobri kapljici, ko pride t kr5mo vei fantov, na-Btavljenih po d7eh znauih maiopridnezih. Skodili so na euega tujih fantov podrli ga na tla in modno po-Skodovali. Njega tOTariS, ki je hotel razkaiSene fante, posebno nacelnika A. Z. in F. Z. nkrotiti, bil je tudi poskodovau in a tezavo reaen. Poskodovali so tujee, in kar je neverjetuo, niso ae sramovali napasti do-macega odslnzenega vojaka, sedaj Yeleposestnika, in brata njegorega dijaka. Nameravali so celo tujco napasti zunaj vaaii ko bi ae domo? vracali. Zategadetj bili so nasi prijatelji prisiijeni v krdmi daeva cakati, da so ae veiim poSkodovanjim izognili. Kakor ae med pSenico najde lulika, tako najdejo ss tads med nasini poitenimi fanti pestopaci (zajfe), kateri niso vredni da v Dornberga five. Kar so pro-Uzrodiiiti, pripiaovati ae nc more yai Dornber&ki mla-dini. Ne misli tedaj, dragi braleo, da je novarno priti obiakat prijatetje v naio vas. Kakor delamo poikodovanci iz Dornberga, ki ne mislimo na maSeeranje, tako prosimo tudi Vaa, avoje prijatelje v M.f da bi ne minili na niaaieTanje, ampak da bi aebe in Va5e zategadelj ie razkaieoe fante tolazili. Ne iz maacevanja, marve6 da bi kdo ne mislil, da amo mi tepe2 prouzrocili in da se s ta-kimi fantulini mesamo, pustimo pravici, naj ona od-loLi komu je to pripiaovati. Nic* nenaravnega bi ne bilo, ako bi ae uzrocite-Jjeraa prepira r tej ali t dnigi vasi danea ali jutre kaj neprijetnega prjpetilo; render upamo, da so ao-sednji fantje boljai od imenoranih. ___________ Dornberzan. Z IpaVSkega, 1. sept. — Dne 16 avgnata bila je v AjdovSeini veseh'ca, s katero je aolaka mla-dina aveiano skJeniJa solsko leto. Udelezilo m je je mnogo obiinatva raznih stanov, tako da mnogi, katere je fitvar zanimala, niso mogli priti r aobo, ker bilo je vse natlaoeno. Pricakoval sem, da gotovo kako pero aporo5i kaj o tej alavnoati; ker pa vidim, da ae eden na druzega zanaSamo in da o atvari se niL ne javi, naj mi bo dovoljeno, da na kratkem o atvari spregovorim. Program bii je obSiren in redi moram, da amo bili vsi osupljeni, ko amo videli, kako ae todka za todko natandno in dobro ponaaa. Perje bilo Je ? oHo bvalewedoo an je poaluajtJce moLno zado- voljilo. Se veliko bolj so nas zantmale deklamaelje in igm. Dekiamovaaje bilo j* T§ft bvaie vredno. Opa-zovali amo nMo se niladino, kako je v obeudovanje nr.vzo6ega obfiinstva izrriila svojo nalogo. Jezik ML je pri Tseo pravilen io gladek, rjejen Yaeh krajnih madezev. So bolj m nam je dopadal prarilni naglaa vaiaejim beaedam, kar je glavna atvar pit deklamaciji. Z najvefijo poxornostjo pazili amo aa iobko raladino, ko je pra* todno %rala igro: Bela IV. Vai nastopi so nas mocno zadovoljili. Po dokoncanem sporeda razsli smo se sadofoljni z zeljo, da bi v prihodnje spet kaj enacega videli. Vredno zahvaio izrekel jo tamosnji gasp, iupnik igra'cem y prico zbianega obciuatva v solskej sobi. Jaz izrekam pa te svojo pohvalo mladini, v prvcj vrski pa marljivima ufiiteljakima moiema ter kii€em: Bog ja iivf v razevit naroda! _______ Ipavaki. Iz KobOrida, at. avg. —- Napoved&na nena-vadna slavnost vraila se jo pri, nas proteklo soboto aijajno in v najlepsem r**du. Ze predpotudno elav-noatnega dne razobestle so ao po vaeb hiiah razoe zaatave. Z zvonika vihrale so celo papeieve. Opolu-dne zaJfel ae je a Btreljanjem in nabivanjem Blavnoatni &18. Ob treh popoludne acSH ao ao^ alavitelji in ob-crostvo v iepo okiocani dvorani pri Zgano. Radi ne-navzoctnosti glavarjeve pripol je pred. g. Peteroel, iupnik iz Breginja, za pre6. g. dekanom najatarejgi inp nik v koboridski dekr.niji, vitezki krizec odlikovanca prec. g. dekanu Andreju Jekietu, kateremu ni bilo treba iti v Tolmin po odliko, ker jo je dobil onega dne po pnfiti. &iptnk Peternel je kaj jedernato o-pisal pomon tega dne in odlikovancev znacaj ter na-stel poglavitao njegove zaslugo. Po njegovom govern odmsvali so ao daled okolo imo- m aiava-klioi, kte-rim je sledila cesaraka pesera, godba, atreljanje s to-pi5i in ubrano pritrkovanjo zvonov. Yetieasten tro-notek! Ko ao j«» ^avduSenje nekoliko pologlo, od-govoril jo odlikovanec ter nekako prikrival svoje za-slugo, Le§ da to odlikovanje gre faranom, kteri so ziveli ^rnirom v soglanji so svojtra dekanom ter rau ili tako na roke, da je mogel njih dekau vapeSno in uzorno dolovati. Hitro po tent Btopil jo na odeir do-mucli iupan a primornira ogovorom ter je i^rocil pre§. Svitezu-dekanu diptom dastnoga obdanstva, ni trcnotek razlepl ao je onogtasni imo-llic po ooloj dforani in na dvoriidi, Na to vrstitt $o se iu* (Hioi iz cole dekanije s arcuimi vonciii. Mrian pevski abor izprosi! ai je dovoljonje, da je zapel VoIariSevo kantato : Vrlcrau raozu. Med napitmcami akrbeli so za primerno zabavo domaSi godei in za to naproioni povol. ^ Mod hnnkotom, ktori ua ja radi nnpttritid na ; dvorildi nadaljeval, ni bilo konea radovanja in nav- ' duienja. A do svojoga vrhunca dospeta je slavnost L9 ie zveder. Ko ae je seigal kres pri av. Antonu, zbra'o ae je Jjndstvo pred obfiiosko bilo na stotine, kajti od tarn ae je imela pomikati bakljada proti faroviu. Na-prej 80 neali iampijono, potent ao k or a kali godei, pevci, veterani, finanCni komisar z dvema svojima mo-2ema, domaci obdinskt zastop, staresinstva iz okolico, melan pevski zbor s gttalniclno zastavo, c*ez 50 ba-kljonoscev, obcinurji in ijudstvo. Pred faroviem za-svirala jo godba, kateri so sledili zivio- in slava-klici odlikovuncu, topidi in cesarska pesem. Potem so prav lepo zapeli domaci pevci teiko Jenkovo BMoh-tev*, za katero je godba zopet zaigrala. Zadojo todko pred faroyzem izvrSil je prav dobro medani zbor. Od farovza vil se je slavnostni sprevod po celom razsvit-Ijenem trgu m potem zopet do obctnake biSe, kjer se je Ijudatvo razslo. Svefianoat tega dne se je a torn koneala. Domaci povci, kateri ao tudi cerkveni, poiastili ao pred. viteza tudi v eerkvi a tern, da ao jpri nje-govej bv. maii nenavadno in lppo pelt. Rem moram, da ae kaj takega ne godi povaod o enaki alavnoatni pnlikij zatoraj naj velja: Slava alamim slavitoljera alavnega alorenakega alavljencal ___________ KAROL. Iz KobOnda, 1. sept. — Prav ko je pretekel alovesni dan za odlikovanca prec. g. dekana in vso zupanijo, katerega smo ae ailno veselili, zaspal je drug odlikovanec, 6. g. Jurij Lapagna (Lapanje), v nedeljo ob eni popolno^i. ,Ko trombe glaa, ko zvon doni. — Od vrlega moza apomin"; tako lahko pojeino 8 Koseakijem in tako bodo za nami peli naai potomci 0 mozi, kije udakal, da ima kot odlikovanec v avojem dekanu naslednika. Komaj amo koncali siaviti v velikem veaelji odlikovanje nam priljubljenega viteza dekana, Se smo zvedeli, da nas je zapustil c. g. vi-kar Krejaki, ki je bil 1. 1871 odlikovan z zasluiaitn kriicem a kiono. Ranjki Jurij imel je 80 let, 4 me-sece in 6 dnij ter je aklenil 29. avg. avoje zemako Sotevanje. Kot uzoreo duini paatir in neutrudljiv judaki aditelj deloval je akozi 53 let le v koriat in blagor izrodenih mu ovfiic. Bodil ae je ranjki na Ponikvab 23. aprila 1806 kot sin piemozne kmedke hide, ktera je dala Le po-prej ve5 imenitnih in visokih gospodov. Solal se je deloma v Gorici, deloma 7 Maiiboru; koncavsi z odlidnim vapehom gimnazijake in licejake atudije, sto-nil jo r Goriako semeniice. Pro »y, jnajo poi je & I sept 1. 1833. Kot kaplan prisel je na LtbuSnje, kjer je hndil po pa§nikih in (plaoinah paatirje uH'it brati in nekoliko pisati. jTo je bila prva Sola onkraj So5e, Po trek letih pri§el je kot kaplan v Koborid, kjer je 1? let neutrudljivo deloval ne le kot dubovnik, marvel tudi kot u^itelj. Trzani Le zdaj pravijo do-godbe is njegovih let. SpoStovalo ga je kot oo*eta mlado in staro ter je bilo vaem neizredeno zal, da je Sel kot vikar v Kred, ki je oddaljen od Koborida dobro oro. Pastiroval je v Kredu do svoje smrti z najvo-ejo vztrajnostjo. Ako ao Krejci imeli opraviia a sod* nijo ali z drugimi oblastmi, zatekali so se k svojemu g. vikarju za avet in pomod. Kevezem je kaj rad pomagal ter ae je za blagor svojih faranov potegoval yeL kakor ma je dolznost velevala. V Kredu Jobhajal ja 8. sept. 1883 svojo zlato maSo, ktera je bila aijaj-na. Takrat opiaal je a svojo navadno biatroatjo celo avoje zivljenje in delovanje tor tudi omentl, da ao mu lets io ateta. Bil je zmiiom aub, trden in zdrav, a zadnji daa otekale so mu nnge ter mu je ofceklina okrozila plemonito sree. Kako ga je spoStoval vsak, kdor je imel pi iliko & njim obcovati ali snj nekoliko poznati njegovo blago delovanje, pokazal jo pogreb ujgov 31. avg. Obilo njegovih aovratnikov (7 dubov-nov z vitezom dekanom na celu) in Ijudatvo iz cele doline apremljab ga je na zadnjem potu. In 60 tudi ima uase Ijudstvo arco akrito pod hraatovo akorjo, vender m>! pri tacih prilikah toliko izpod nje pogleda, da ae vidt, da jej'ako mehko, Krasnili fiopkov bilo je lepo stovilo. Solska mladina so je 8 §opki udele-zila pogroba. Med 8V. maSo govoril je prec. g. vit«»z dokan Jekse o delavnem ranjkem dtisnem paatirji. A govornika so solzo premagale in moral je kondatt avoj govor. Posluaalcom zalivale so solzo o<5i. Med maLo pel je prav dobro Koboridski meian pevaki zbor, kteri je tudi na grobu zopel milo 2aioatinko. Ko pa je zagrnila zemtja bla|ega Jurija, obsulo je mlado in staro a avojhni venci grob tako, da fo zdaj videti ie lep kup pisanih cvetic. Vbo to pa je zopet ganilo mnozioo do solz. Ncpozabljiv oatane ranjki Jurij naSemu ljudatvu. Svojemu prepri&mju 2rtvoval je najboljSe avoje mo^i za blaginjo io proapeb svojih ovcic. Poavetil ae jo bit poklicu, kteri pozna )o trnjo in osat, ki no uziva 8\otnih wlaatij, ki ae po dnovu In po noc'i trudi in muci. Cutil je zinirom gorio in boleoine ;judij, stanov in nui'odi, ki jili je Ijubil in cialal za to, ker ao hrabri trpini, ki ao ? alaboati avojej bore zoper krt-vico, nepogtenost, naailatvo in ktutost. Iz ao^utja in milosrdja nastala mu je ailnejSa Ijiibozen do vseh Ijudi, ktero jo izkazovai col 5aa svojega zivljenja tako odividno. Ohrantmo mu ^ torej hvalezen apomin io upajmo, da nas no pozabl tudi v sedanji svoji domovioi, kjer je zaaluzil biti viaoko poriean. _____________ Karol. IZ Trebifi pri Trstu, 20. avguata, — Jemljem si dast naznaniti kaj tudi iz naSe akoravno malo znane vasi in sicer zalostno vest, da je danea tukaj 0 oaeb za kolero umrlo. Ti ao: ode, mocaa moi od 36 let, in njegov sincek, potem dve mladi zeni od 22 in 23 let in dva druga otroka. Re8 zalostno,' in vse to ao je zgodilo v enem dnevu. Nosci kar bitro mrlide i« hise nosijo in sioor na pokopalttce, kjer straiijo zan-darji in druge strafe. Vse hi§e, v kterih je kdo za kolero obolel, ao zapite. Umrli ati aicer uze pred 10 dnevi dve o>ebi za kolero, pa menili amo, ^da ae ustavi; zdaj pn uas tako naglo napada. Bog pomagajt Ce bode so kaj hujiega, pa prihodnjid naznanim. Za zdaj toliko, (Nekateri hocojo redi, da kaditci ao bolia zavarovani proti koieri nego nokodilci; danalnjt alu-cajt v Trebcah nekako potrjujejo to mnenje.) ___________Triaikt okolidao, Politidni razgled Dne 30. avg. izvolili so si stajarski okraji Ptuj-Ljutomer-Rogatcc na mesto umrlega Bo2i-dara Rai&i za poslanca v dr2avni zbor kanonika L a v 0 s I a v a Grrcgorca, ki je obljubil bra-niti pravice slovcnskega naroda dosledno in brez obzira na druge slovenske poslance, ki ie naj-rajsi prikimajo vladi. Nas cesar je zdaj v BudimpcSti, kjer se slavi dvcstoletnica osvobojenja izpod turSkega jarraa. K tej slavnosti je tudi neraski cesar postal posebno deputacijo, kar je oholim Magja-rom neko hladtlo za neudelezbo Berlina in Mo-nakovega. Clani neraske depntacije so gostje na-sega cesarja. Po koncani slavnosti odide cesar k velikim inanevrora v Galicijo in pozneje menda v bistrisko dolino na Tirolsko, kjer bodo tudi vecje vojaske vaje. Za Radeckega spominek nabranih je ze 160.000 gold. NaBolgarskem se rc6i Cuduo razft-1 jaja in zamotavajo. Skoro wsak daoje teJe|jnX prinesel kako nepridakovano vest in politikom zmetel racune. Vse je mislilo, da se knez, ki je bil 2e na potu v Nemfiijo, ne vrne veL v Bolgarijo, zlasti ker se Angleska za kneza ni ni$ potegniia, ko so ga spodili; Rusiji, Avstriji, Nemciji in Tureiji je bit pa prevrat tudi prav. In ko je knez na svojem potu dospcl 27. p. m. v Lvov in se onde tekoliko ustavil mislilo je ge vse, da bode nadaljeval pot proti Vratislavi, a glej! drugi dan naroci si na zelezniei pose-ben vlak in se z njim odpelje na Rumunsko. Ni nam skoro treba omenjati, da so Poljaki v Lvovu porabili to priiiko v proti rusko demon-stracijo. Knez Aleksander je Rusom neljuba o-seba, zato se inorajo Poljaki navdusevati zauj, Sprejeli so ga s „aochtfklici in mu na castraz-svetlili mesto. Dne 29. priSel je v BukureSt, kj<$r so ga priCakovali rumunski ministri, an-gleSki poslanik in ga je pozdravila ogromna mnozica ljudstva. Dne 30. je dospel v Gjurgje-vo, kjer ga je vzprijela bolgarska deputaeija s Stambulovim na fielu. Na isti ladiji, ki ga je prej odnesla iz Bolgarije, peljaia ga je zdaj na-zaj proti RuSfiuku mej gromom trdnjavskib to-pov. V Rus6uku vzprijeli so ga kakor kacega slavodobituika. Stambuiov, castniki in meScani uosiii so ga na ramak v palaco. Tudi dalnje po« tovanje je bilo po vladinih poroCilih podobno sijajnemu sprevodu. Knez se pa ni obrnil ua Sredec (Sotijo), doklcr ne zbere onde vec" udane mu vojske, temvcd M je 6rez Trnovo v Plovdiv (Philippopel), kamor menda dospe danes. Stambuiov je izrocil obiast knezu, ki je izdai proklamacijo, v kateri potrjuje po Stambulovem scstavljeno niinisterstvo in Mutkurovega kot vr-hovnega poveljnika vojski tor se zahvaljujc na-rodu za kkazano zvestobo. Vladino krmilo inia zdaj v rokah Stambuiov, Radoslavov in Nacevid. Karavelovoga in Nikiforovega ni bilo v regent-Ktvu, Stambuiov je samo zlorabil imeni teh dveh moi, ki sta v narodu zelo priljubljena. S posebnim ukazom proglasil je knez za vso dezelo obsedno stanje. Kralj Milan je destital knezu, kateri je v zahvalnem odgovoru izrekel upanje, da se skoraj zopet povrnejo prijateljske razmere mej obema drlavama. Po vceranjih vestih je Mutkurov ze s §e-stiini regimenti prisel v Sredec in zaprl Kara-velovega, Zankovega, Klemeuta, Nikiforovega in he nekatere druge, a prva dva da je pozneje na knezovo povelje zopet izpustil. To so priprave za knezov slavni vhod v Sredct. Pomenljiva je tudi druga vest, da se pri R&domiru na srbsko-makedcnski mej i zbira knezu neprijazni del vojske, dva batalijona in pet ba-terij. To je sicer se malo, a znalo bi postati jedro, okolo katerega bi se mogli zbirati neza-doToljoezi. Tudi Turcija zbira pri Avlrijanopolu vojsko, da bi za vsak slucaj bila pripravljena. Zbrati hoee 50 batalijonov. Kako koncajo bolgarske zmesnjave, ni moci vedeti. Naj vec" se misli, da Aleksander pri vsem tern, da se je povrnil, ne ostane knez bolgarski, tcmvee da se bode sam odpovedal, kakor hitro se narod umiri. Bismarck ga ne misli drzati, da po izjavah oficijelne N. A. Z. je celo* raz-kacen nanj, ker se je povrnil proti njegovi volji. Omenjeni casopis je povedal na vsa nsta, da Nem&ja v Bolgariji nema nicesar iskati in da ona bolgarskemu knezu na ljubav ne more irtvovati prijateljstva Rusije. Da, govori se celo, da so Battenberga izbrisali tudi iz imenika pru-ske vojske, kakor gaje ze davno isbrisal car iz lisiin ruske vojske. Giersa klice ruska vlada domov, a pred se poi§ce Bismarcka in mu vrne pohod v Fran-zensbadu. Zadnja vest. „Praviteljstveni Vestnik" objavlja 2. sept, telegram, ki ga je bolg. knez poslal 30. avg. ruskemu carju. Zahvaljuje se mu, ker car ob-soja prevrat od 21. avg., kar sklepa iz tega, ker je pri sprejemn v RuScuku bil navzocen tudi da hofie car poslati Dolgorukovega in da ima trden namen storiti vse, da bi v spnrazumljenji z Dolgorukovim po mislih carjcvih obvaroval Bolgarijo prctece krize. Na kouci pravi: Rusija mi je dala krono in pripravljen sem izrcfiiti jo zopet v roke ruskemu carju. Na to mu je car odgovoril, da sluti izpo-vratka kne^evega nesreene nasledke za Bolgarijo, poslanstvo Dolgorukovega ni ve6 potrebno in Rusija ne bode uplivala na bolg. razmere, do-klerljode on knez, Njega visocanstvo bode torej vedelo, kaj mu je storiti. Car si pridriuje sodbo o tem, kaj zabtteva eastni spomin na njegovega o6eta, koristi Rusije in iztocno vpraSanje. To je govorjeno dovolj jasno, in ker med velikimi vlastmi razen Anglelke knez nema ni-kjer zaslombe, ne bode dolgo da konedno po-bere svoja kopita. NA GRSKEM je 27. avg, nenavadno rao-6an potres poruSil mesenski [mesti Filiatro in Gargoiiano in dve vasi v Arkadijl, Do 100 oseb je mrtvih in ved sto ranjenih. Domade in razne vesti, Duhovska zadeva. Pre«. g. Andrej Jordan, knezo»adlkofijdki tajnik in mfami Spiritual v osred-njem someni56i goriikem, prodlngan je po privatnojn patrouu baronu CodolH-ju v Ljubljani, m proita pr-vostolnoga kapltolna gorilkega. '— C. g. P a H o r SoM% vikar v Medani, stopil j© v etaini pokoj. — Jury Lapajiio, tfkar v Krodu, umrl je 30. av-gusla. —.(J, g. Franc Smrokar, vikar na LibuSnji, pojde kot tak v Moilnno; naolodnika bo imel &, g. Janeza J a r e o - a, vikarja v Gorenji Tribali. — 0, g. Janojs 8 e 11 a k, do adaj v 7.a<5abnein pokoji, po» etol jo vikar v Oblokah. — U. g. Anton Maroga, ^upnij»ki upravnik v Medeji, imenovan je vikar v Vw»i; 6. g, Jernej M u 11 o n, uubsidijarij v Vorai, pojde kot pi'vi kaplan in ^pangherjev boneficijat v Komaui. Odbor drustva nSlogau imel jo 31. avg. aejo, y kutori se jo imeuoval podpredielnik dr. Al. Rojie, tajnik Ant. mojni grof Obizzi, denarnioar And. «TegliS. Mesto vitnarioe dobila je g.cna Pavla Lebp.a, poduiitoljioo g.6na Marija Joglifi. ' Drobne novice. Peter Rajakovid, vodja o. k. kobralevaliida m ufiiteljice v Gorici v pokoji, umrl je 2. t. m. v 55. letu svojega iivljenfa. — Dr. S u t-t i n a, ki je vodil trSiSke (Monfalcono) toplico, umrl | je po kratki bolezni 55 let star v Tratu. — C e c i-1 i j a n 8 k o druitvo iraelo je 27. avg. svoj obiai | zbor. Nadejamo se vsaj kratkega poroSila o njem. — Za cerkev sv. Roka na soikanakem pokopalia6i oakr-beli so verniki in duhovsiina lopo aliko sv. An-toaa. — Tria§ka vlada ponuja svojega kandidata za driavai zbor furlanskim konservativoem, kar ipriduje, da imojo ti ved glasov nego ,Unione8 v tej skupini. — ^KatoliSkabukvarua" v Ljubljani prodaja po i/A'irnili conah vsakovrstno raolitvene koji-ge in brevirje. — V r e m e je silno vroSe, kakor konee julija; za grozdje prav dobro, a za uboge gre-ine ljudi procoj mu6no. •— K o 1 e r a v Tratu pojema, ali vsaj ne napreduje; v Islri, ˇ koperskem okraji} je pa ie vcdno huda. Tudi na Doleojakem v kofiev-akem okraji se je prikazala. GoriSki 2upan odgovoril je na interpelacijo dr. Yenutija o Luiaeustrajae v Straiicah ter rekel, da dotidna cesta ni obtinska, da v Stra^icak je nemlka kolouija in da raei^ani bo o tem niso pri to-zevali; radi tega da nima povoda poutopati v tej za-devi. Torej ,kolonijau (uamreC Ritter) ima pravico do nemakega jezika, autohtoni (Slovcnoi na doma^i zemlji) v Stari Gori in v Gorici pa ne do svojega ? kje je dosledaost ? JunaSka „Corriere* in pFreociau eta poLrla iupaoovo bridko kroglico, mol2ita o nji ter razgrajata proti Slovencem radi GoriS6eka, ki ee od pamtiveka tcko imeaujo; kje je doalednost, 2i-dovaki in nacijonalni xagrizenoiP „Oorriere' moni najbrSo, da ne more iiveti, ako ne prestavi kakegi kozolca. Vaak Goridan, ki se jo za to zanimal, v6, iz kakih razlogov je prosil racjki Rajakovi^ pred iasom za pokojnino. A ˇ zad-nji atevilki o6ita ta vladni liBt vladi, da je namiguila bivgeinu ravnatelju, naj prosi za pokoj, ker je bil premalo Slovan. Lid je prekosil Bam sebe. — V isti atevilki meai „Corr.u, da BSlogina" peticya, naj bi se napravila 35.000 Sloveucem v goriSki okolici posebna okrajna sodnija, meri ua poslovenjenje teh Sloveaoev. Zidovska modrost. Neki popotnik ..Oorrierov'4 je nedavno po-rocal, da Be je potujod po seianskem okraji in blii-Djem notranjem KranJBkem 6udil, da ni kolera ie podayik vw^apMdoUi^apriJbiiFalrtva, ker je uvBna$* po vaaeh povsod velika. |Tudi jaz sem ni dolgo tega potoval po omenjenih krajih in sem videl, da so povsod po ukazu pol. oblastev spravljali gnoj od hi§ in zasipali gnojne jame s prstjo. §ol 'sem pa protekle dpi tudi skoz goriSkega mesta „Via lungatt in sem vidol prod hisami kupe gnoja plavajofio v smradni gnojnici, prav tako kakor zmerom, bodi si kolera v dezeli ali ne. GoriSki pohajaC, Dva velocipedista, n^nSka kulturonosca, drdrala sta te dni na svbjih koleBih po Dolgi njivi, ko ima pride nasproti voz, v katerem je peljal blapeo svojega gospodarja, goriSkega domafiina. Konj se spIaSi, ko zagleda kulturonosca, ki sta se mu naglo blizala, ter se za^ne spenjati. Hlapec imel je toliko zayesti, da je koiija obrnil v gorenjo stran proti hribu, ali pri tej priliki pade z voza, si raztrga nla6e na vec* mestih in se hudo odraa po vsej nogi. Med tem sta kulturonosca dospela na mesto neareoo in gospodar jima re5e, naj dusta hlapcu kako odSicod-mno za hlafie in rane; ali kulturonosca, ki sta dala po 200 gld. za kolosa, uista imola belifia za klapoa, tiu.veC sta se Ie smijala in krohotala. S takimi pijonirji opravi pruski ali kok avstrijaki Bismark malo na slovenaki zemlji. Sram naj jih bo. Pozivl DuSevni in mHterijalni napredek naroda jo pnogod lo na podlogi dobro, domade Id lolike vegoje, V to treba narod uitno in pi«meno poufiovati tudi izven Sole, kar se nailale doiele po dmStvih in % razSirjovanjom 'primernin spiiov. Da ie tomu no-koliko pomore, ustanovilo soje NPedagogifiko druitvo8 za u&fcijo in Solske prijatolje, s bode-Um v Krlkem. Namen druitvu je poleg nadaljnoga izobragevanja uSiteljev — v vseh stanovih n&rodapro-bujati zanimanje in voljo za pravo vzgojo in za po-trebni pouk mladino. Ta namoneeima doaefii eoaebuo a) z vefikratnim zborovanjem drultva v razlifiaih krajih; b) n priobcovanjom primomih spiiov v po-sebnem glaailu, v nPedagogidnem letniku**, kateri se bodo brozplaSno delil druStvonikom. Odbor su obrada do VHoli uditoljov in lolikih prijatoljov s prolajo, da bi s svojim obilim pristopom omogo5ili izvrsitov te vzviSeue idoje. Lotui donosok iznafta 1 gld. Pedago-gldni in drugi pisatelji so uljudno proaijo, da bi druSt-veno naraoro podpirali • pnmeroiml spiel ta „Poda« gogilni lotnik". Zii ffPedagogilko drufttvo" v Krikem. Fr. Gabrlek,prvosedoik. J. Ravuikar,.tajnik. Vsem onim, ki so nama o priliki bridke izgube najine pre* drage hcerke Anice svoje socutje pismeno ali ustmeno izrazili, ter vsem oniixi, ki so ranjko k vednemu miru spremili izrekava najtoplejgo zahvalo. Jakob in Amalija lobular. Vertojba, 23. avgusta 1886. h 1035 Razpis drazbe. Po sklepu c. k. pomnoLcnega okraj. L sveta zidala se bode solska soba v Podsabotinu. StroSki so prevdarjeni na 1144 gld. 34 kr. Delo se odda po javni dra$bi 16. sep-tembra t. 1. pri c. k. okraj. s. svetn. Na6rt, preudarek in pogoji so ra?postav-» ljeni pri c. k. okraj. Sol. svetu ob uradnih urah. O* lL. oUraJni dolski svet, V GORICI, 20. avgusta 1886. ¦MBPBZCZZ—JMM| m OdLvetnilaL M IDr. 6KAZIADI0 LOZZATTOfl IB! je odpr^ ill svojo odvetnij^ko pisarno | v Gorici, pred Skofovo pala5o (Via Arcivescovado) §t I, i. nadstropje Gorica, 1. stptembra 1886, asssss SEJH V TOMINU sa Svino, poljske pridelke, goapodawko in kmetijako orodje, stacauako blago ltd. bode na St. Matevia dan 21. septembr* in na Sy, Jurja dan 23. aprilja veako leto. V TOMINU, 2. sept. 1886. ^upanstvc i m Ktx m podpiatna odprla KB , OZNRNILO. I M K«t m podpiaana odprla kl a naStaremTnjuhiiiiaSt.7vGoria M |M in kor it* poskrbola an prav dobro kavo% TO A] isvratno pijaJSo in n«tanono poatreibo, pripo* m\ W roSava ae prat pooiino Blavnemu ob&natvu, yi m kakor tndi goapodom," ki dohajajo * delete, [41 M da bi nas o priliki se avojim pohodora po- M 11 oaattli, za kar se jim ie naprej prav iakrdno |E S aahvaljnjeva. "'" Rr ? udliooim spoatovanjem. St PovSid in A. Hollar. ™ Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani Na zattevanje potrjujem, da sem Yas cvet za ielo-dec, kojega doli so mi dobro znani, v velikih slucajih vspeino rabil protl boleznuri t zelodcu io zlati 2ijj. Ljubljana, meaec jannvar 1884. Dr. Emit vita Stocil, e. k. vladai •ˇ•tovalve fat dei«l»o-i«Blt«tnI p»ro5*ralM. Uspesnoat tega izvratnega zdravila apricujejo tudi Sj. dr. 1). Agoatini, dr.' Cambon, vitez dr. GbracnonL r. Pardo — aloveci triaSki zdraTniki. Podpisani potrjoje, da ima zelodecna esenca Ijub-Ijanakcga lekaija Piccoli-ja hitre in precndne zdravilne modi. Z njo ozdrarelo je-mnog* Jjndi mojc in soaedne zupnijc; koir.nj pretede dan, da ne bi kdo prisel k meni, ki me proai za jedno sieklenico LelodeLhe esencc^ kbjih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassich, Snpnik-kauoaik. Plomin, Primorako. Po 15 kr. aieklenico prodaja' r Gorici iekarna Pon-toni, ˇ Tolminn Psliaca, v Konnimi Franzoni, t Gra-¦di§5i Coaaairii, r tirade*! PaicrttaKs in nafcaja 86 vecl-nom t V8eh lekarnah na Tirohkem, t Tratu, ktri in Dalmnciji. r ¦'" "' - i Jtt taBl-ja I "T pri Soskeai atostu, Via Cordainoli at 4, J 4 izdelnjo vsakovrstnc vrvi (strike) in vr- * at dice z roko iz same konopnine, mocne, % * trpezne, .po'najniijih cenab, ki sc ne * m- bojijo tekDieecv. * ^OC 30Q| Ascoli IV.LTTO pridobitve xisttMU. iTrihEmiUbidriai-jiim (SVILOPReJKfi) ioltega in belega kokona domafcega po celultii'ixein ziwtemu pvidobljonn na poseben nnfiin gojitve-naprnv-jjeno po fizijologifrioj in mikroskopiCuoj hc* (L W lekciji pud podvoj.Mio kontrolo imunovanega Ji{ IIWO MPW. Kdor hoco nakupiti at svilodoega semena v apomladi I. 1887, naj so obrnB na gospoda: ELIJO SCITBLI-JTA v Gorici, t RaStelji h. st. 26, ki je direktno poo-blaS6en, da je prodaje — oziroma da je prepusfia do pridelka (proti 5. delu); ali na ANTONA FAHOBJA v Opatjomsclu. Gospoda izdajeta svffodno seme na rcjo, da kupi'a ves pridelek in da izpluccta po IO lir. na kilo vec kakor bo gpriska meta (medja ali srednji tup) in sicer bota to izpolnovala v GoriCi na dolo-Leaem mestu. ^oo< DOC TE^NE AGENTE ZA PISMA NA OBROEE, kateri hodejo posredovati prodajo pestafno dovoljenib srefik prpti pla^ilu v obrokih vsled poatavnega e?ena XXXI iz ieta 1883, spcejnie pod ogoduimi pogoji menjalnica: "Wecli8elata.be der- Mrsten. nngar. G^eTrerbebanlE v Budapest!. Oglasi naj se poailjajo v nenigkem jeziku. xSSjrt;??::.; ~-J -—- ^irtoria at modulo Of Parigi. '¦fflnfl' najvegja Hi najnovefia-krojaenica ¦ te^ gotoic oBIcIs B g«pod» mto itut. 3 matn bUg» is aaeiMte fin* to!m m «no obleko^d 3 g. SO k. n.prej ] c«l* obleia ixrerstno^izdeUn* po botI ie^f od 9 „ — , B»j>r«" Karoobe se bitro ia lsJao ixvirSt^ejo " po MfttoveJ iamkroii" in poiteni cenL ..VsS___ » ^ lar .SSL So* -S !¦' 8j.-3|-.s> 91 4*V o O O C Ig. Heller na Dunaji. II. Prateretrasse 78. | Kmetijski stroji. fej Mlatilniee zgepljem, trijwie, cistilnice, I kjji iurilnice, rezilnice, drvoiluike, vinske j Xjl stiskalnice WV najnorejie izborne sestnvo, z najbclje tvarine, kar je ^lil najizTratnejie v tej atroki, prodaja imonovan> tvrdka — % T»ktegia powtrom — pa 'ttjaiijh ceBJ: Placa ao po volji ; iluHtrovaiii ci'iiiki pt> zuhtevi kVi brespladno in prosti postnine. . . m 0^* Preknpci in po§teni posredniki yd If] sprejmejo se pod najugodncjfiiitii pogoji. M «. NupriVvlicn \r. nalboljiih, zilrnvotveno BR^kre^Nltii Inlh zelliic, poirj<-n jcv \><>^hiu> l