SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de abril - 16. aprila 2009 RANJENI DR. ANDREJ FINK Predsednik Türk je izjavil, da je bil Tito ,,velika, pa tudi kompleksna zgodovinska osebnost, izjemno pomembna za slovenski narod". Ni mogoče razumeti, kako je inteligenten Slovenec mogel izreči kaj takega. V Sloveniji je namreč med Titovo komunistično revolucijo nastala partizanska pesnitev: Z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito. Z naših se gora odziva mu tovariš Tito. Iz njihovih virov in mišljenja izhaja primerjanje in identifikacija ,,velikega" Stalina s po Türkovo ,,velikim" Titom. Ta tovarisija gospoda predsednika se navdušuje! Če se pa spomnimo na verze Na klic Kominter^ne v boj za Sovjete in pa Slovenija . sovjetska bodeš ti!, potem je res nerazumljivo, da ima demokratični predsednik demokratične države v demokratični Evropski zvezi tako visoko mnenje o nedemokratičnem in totalitarnem oblastniku, ki je, tako Janez Stanovnik, odgovoren za genocid v Sloveniji. Le kako to odmeva v Evropski zvezi? Predvsem po odkritju grobišča v Hudi Jami se človeku poraja vprašanje, kaj mislijo še živi partizani o tem, pa denimo o Titovi ,,veličini" in o zadnjih izjavah Janeza Stanovnika, ko pravi, da cilj NOB-ja ni bila samo osvoboditev, ampak tudi ,,revolucija, socialna revolucija, to je zgraditev novega družbenega reda" (STA). Mnogi partizani so se že takrat čutili prevarane. Tisti, ki so lahko od partizanov ušli, so bili potem njihovi najhujši nasprotniki. Drugi, ki tega niso zmogli, so morali ostati z njimi do konca in se potem soočiti z dejstvom, da so bili njihovi pošteni nameni in domoljubna čustva zlorabljeni. Za zdravje domovine bi bilo dobro, če bi se tisti, ki je danes še živ, javno, osebno ali skupinsko ogradil od nekdanjega vodstva Komunistične partije in vsaj danes protestiral nad izdajo, ki mu jo je zadalo partizansko vodstvo OF. To bi lahko bil lep korak k celjenju ran, ki so še vedno odprte. Kaj pa če bi pri že pokojnih naredili to gesto njihovi potomci? Iz osebnih izkušenj vem za grenkobo nekaterih partizanov maja 1945, ko bi se vsi morali veseliti svobode, o čemer so mi govorili njihovi sinovi in hčere. Med njimi imam, sin domobranca, nekaj odličnih prijateljev. Danes v bistvenem med nami ni razlik in stojimo na istih narodnih in svetovnonazorskih izhodiščih. Za nekatere pa niti ni treba, da bi se formalno izrekli, saj so njihova dejanja in življenjsko pričevanje dovolj zgovorni. Smo pred veliko nočjo, pred novim spominom na odrešenje. Kristus se je na križu dušil in zadušil. Križani umre od zadušitve. Raziskave bodo pokazale, koliko je bilo takih, ki so se še živi zazidani v rovih v Hudi Jami med mukami dušili in zadušili. Na kakšen način so bili ti pridruženi Kristusovemu umiranju in smrti! Pa kako se nam njegovo sicer neprimerljivo in neskončno trpljenje približuje v usodi teh nesrečnikov. Tudi mi smo pridruženi obojnemu trpljenju in smo resnično ranjeni! Spominjajmo se pokojnih, pa tudi njihovih krvnikov! (Po D^^ž^^^) SLOVENIJA-HRVAŠKA ff Preveč smo popuščali" Nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari, predvideni vodja posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je v Washingtonu izjavil, da ,,zelo verjetno" ne bo sprejel posredništva v obmejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo, ker gre za pravna vprašanja, on pa ni pravnik. ,,Menim, da sem dovolj delal z balkanskimi državami od razpada Jugoslavije -do Kosova in BiH. (...) Moje ime sedaj povezujejo z napori za iskanje rešitve za irvaško-slovenski obmejni spor, ki preprečuje nadaljevanje pogovorov o priključitvi Hrvaške v Evropsko unijo," je dejal Ahtisaari, ko je odgovarjal na vprašanja po predavanju v nacionalnem novinarskem klubu (NpC) v Washingtonu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Po končanem nastopu je Ahtisaari v neuradnem pogovoru s hrvaškimi novinarji dejal, da ni še dobil nikakršnega uradnega vabila za mediacijo in da je najraje ne bi sprejel. Pred tem je pojasnil, da ga je evropski komisar za širitev Olli Rehn, s katerim sta prijatelja, nekoč vprašal, ali je pripravljen voditi pogajanja, ker je že prej imel podobno vlogo. ,,Odgovoril sem, če me res potrebuješ, sem ti pripravljen pomagati," je dejal Ahtisaari. Poudaril je, da gre v sporu med Ljubljano in Zagrebom za pravna vprašanja in je zato Rehnu svetoval, naj Evropska komisija angažira pravnika za arbitražo, ne glede na to, ali bi ga imenovali arbiter ali mediator, če bi obe državi o tem dosegli soglasje. V Ljubljani se je sestalo več članov nekdanje ustavne komisije iz leta 1991, ki so pripravili predlog temeljne ustavne listine. Sestali so se, da bi tudi sami prispevali kakšne ideje, kako bi rešili slovensko-hrvaški zaplet glede meje. Toda do skupnih zaključkov niso prišli, je povedal eden od sodelujočih Tone Peršak. Kot je pojasnil Peršak, so se dobili v prostorih slovenskega parlamenta pod pokroviteljstvom komisije državnega sveta za državno ureditev. Od tedanjih 23 članov komisije se jih je zbralo deset, med njimi tudi France Bučar, tedanji predsednik skupščine in tudi ustavne komisije. Naloga tedanje ustavne komisije je bila priprava temeljne ustavne listine, v kateri je med drugim zapisano tudi, da velja meja med republikama Slovenijo in Hrvaško, kot e bila na dan 25. junija 1991. Člani komisije pa so se zdaj zbrali, da bi morda tudi oni prispevali kakšne ideje, zamisli ali predloge glede reševanja zapleta med državama, je pojasnil Peršak. ,,Toda do enotnega mnenja nismo prišli; niti o tem, kaj je vsebina tega zapleta, niti kakšne bi bile možne rešitve," je povedal Peršak. Stališča zbranih so se sicer po njegovih besedah gibala od ocene, da se je tudi Slovenija s svojimi stališči privedla v pat položaj in da bi bilo treba biti bolj fleksibilen v pogajanjih s Hrvaško. ,,Priti bi bilo potrebno do kompromisa, ker, kot kaže, ta zaplet vse bolj obremenjuje medsebojne odnose in tudi položaj Slovenije in Hrvaške v mednarodnem okolju," je pojasnil eno od stališč Peršak. Drugo stališče, ki ga je po Peršakovih besedah zagovarjal zlasti Danijel Starman, ki se je prav tako udeležil torkovega srečanja, pa je bilo, da je bilo v preteklih 18 letih narejenih zelo veliko napak; „veliko preveč popuščanja Hrvaški, zaradi katerih je Slovenija dejansko že izgubila več kot tisoč hektarjev površine, kaže pa, da bo izgubila tudi nekatera naselja". ,,V tej luči bi bilo treba vztrajati pri zgodovinskih dejstvih, se pravi, do kod je nekoč segala in kje dejansko je slovenska poselitev, in pri načelu pravičnosti," je pojasnil drugo stališče Peršak. Med bolj zanimivimi pa je bilo po njegovih besedah stališče in razlaga Franceta Bučarja. Ta je po Peršakovih besedah menil, da je celoten zaplet pravzaprav posledica prizadevanj Hrvaške, da izkoristi razpad Jugoslavije in hkrati oslabitev nekdanjih republik in se tako skuša uveljaviti kot regionalna sila. ,,K temu pa sodi tudi dejstvo, da se pravzaprav ne drži svojega lastnega sklepa glede meje, ki je enak slovenskemu, torej da velja meja na dan 25. junija 1991, ampak skuša vsiliti, da se mora mejno vprašanje rešiti izključno na načelih mednarodnega prava, ker si obeta, da bo s tem pravzaprav nekaj pridobila," je povzel Peršak. Kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavljen Okrožno sodišče v Ljubljani je v pretekli petek izdalo sklep, da se ustavi kazenski postopek proti škofu dr. Gregoriju Rožmanu in ministru dr. Mihi Kreku. Kot so pojasnili, je okrožno sodišče ugotovilo, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so pravne narave in ki izključujejo kazenski pregon zoper obtožena. Po navedbah okrožnega sodišča je bila iz tega razloga edina možna odločitev, da se kazenski pregon zoper oba obtoženca ustavi. V konkretnem primeru, kot poudarjajo na okrožnem sodišču, je bilo namreč ugotovljeno, da zadeve ni možno sanirati zaradi različnih dejstev, ,,kot je npr. ta, da je oseba že pokojna". ,,Glede na takšno odločitev sodišče ostalih, s strani vrhovnega sodišča ugotovljenih procesnih kršitev, na tem mestu ni presojalo," so pojasnili na okrožnem sodišču. Ob tem so dodali, da je okrožna državna tožilka v enem delu obtožbo tudi umaknila - gre za dejanja, opisana pod naslovom Vojni zločini obtožencev. Kot je znano, je vrhovno sodišče oktobra 2007 ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti škofu Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je v primeru sojenja škofu Rožmanu prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, glede vprašanj pravice do obrambe in tudi glede vprašanja, ali je bila dana pravna podlaga za to, da je škofu sodilo vojaško sodišče. Spomnimo, da je bil škof Rožman na sodnem procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani od 21.do 30.avgusta 1946 v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18. let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let in zaplembo celotnega premoženja. Letos bo 16. novembra poteklo 50 let odkar je v Clevelandu, ZDA umrl mučeniški škof dr. Gregorij Rožman. Nagrada Vstajenje Dr. Marku Kremžarju Dne 7. aprila se je sestala v Trstu na sedežu Slovenske pros-vete komisija literarne nagrade ,,Vstajenje", ki jo sestavljajo prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, dr. Zorko Harej, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet in urednik Marij Maver. Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija pregledala 42 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2008. Odločila je, da nagrado prejme Marko Kremžar za knjigo Časi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo. Komisija omenja, da je dr. Marko Kremžar ,,ena osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije. Od leta 1949 živi v Argentini. Deloval je predvsem kot gospodarstvenik in ekonomist, hkrati pa kot eden vodilnih zdomskih politikov. Pomemben je tudi kot organizator in pedagog slovenskega šolstva v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Ob tem je razvil bogato literarno dejavnost (novele in drame), še bolj pa strokovno (sociološke in politološke razprave). Marko Kremžar prejme nagrado Vstajenje za memoarsko delo Časi tesnobe in upanja: gre za epopejo posameznika, vpetega v usodo slovenske diaspore v Argentini." V utemeljitvi je navedeno, da ,,njegovo prozo odlikuje živahen pripovedni slog, distanca in humor ter smisel za dramatično upove-dovanje s pretresljivimi viški. Odlike njegove proze so poleg svežega jezika tudi poudarki na moralni dimenziji predstavljenih oseb in njihovih odločitev. Delo je prava freska težkih povojnih let politično razvejane slovenske emigracije". Nagrada Vstajenje se podeljuje od leta 1963 dalje. Med drugimi so jo prejeli Vinko Beličič, Ruda Jurčec, France Dolinar, Karel Mauser, Vinko Brumen, Alojz Rebula, Lev Detela, Boris Pahor, Zorko Simčič, Vladimir Kos, Zora Tavčar, Jože Veli-konja in Ljubka Šorli. Stran 2 16. aprila 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Hude jame so po vsej Sloveniji TONE MIZERIT Barbarin rov pri Hudih jamah pri Laškem buri duhove kot že desetletja ne. Kočevski rog in Teharje sta že del tradicije, Barbarin rov pa je zaradi svoje sporočilnosti in pričevanjskih slik osvežil vso krutost in nečloveškost takratnih dejanj. Dr. Mitja Ferenc je evidentiral 581 morišč in grobišč v stotih občinah. Med njimi so tako znana in poznana imena (Kočevski Rog, Teharje, Lajše itd.) kot neznana, le sorodnikom in krajanom znana. V Kamniškem Občanu z dne 25. marca je svoje pričevanje (ponovno) izpovedal Tone Stele: ,,... Ne smemo pozabiti, da imamo tudi v kamniški občini veliko povojnih grobišč, ki so po številu žrtev med največjimi v Sloveniji, saj leži v njih nekaj tisoč nesrečnikov. Ta grobišča so v Podgorju, na Zapri-cah, južno od tovarne Titan, za reko Bistrico v Godiču, pri Sidolu v Tuhinjski dolini., vsekakor pa največja v Kopiščih v Kamniški Bistrici. Takratna totalitarna komunistična oblast ni imela usmiljenja z nobeno žrtvijo. V teh ,,hudih jamah" ležijo Slovenci, Hrvatje, Srbi, Črnogorci, Nemci, Avstrijci, ..., vojaki, civilisti, duhovniki, otroci, ženske, starci ... Lansko jesen je Republiška komisija za evidentiranje prikritih grobišč v Kamniški Bistrici s sondiranjem preverila resničnost obstoja teh in z odkopom prišla do kupov človeških kosti. Kot očividec iz tega tragičnega obdobja v maju leta 1945, sem leta 2002 v Kamniški Občan zapisal: Spominjam se dolge kolone pešcev in konjskih vpreg, ki se je kmalu po končani vojni vila skozi glavne kamniške ulice od Šutne proti Grabnu, v katerem so bili samo starci, ženske in veliko otrok vseh starosti. Na čelu kolone je hodil in glasno molil pravoslavni pop v značilnem oblačilu in z dolgo brado, kolono pa so obkrožali partizani s puškami v rokah. Meščani smo stali pred hišami in nemo opazovali žalostni sprevod. Verjetno bi ta dogodek kot šestletni otrok pozabil, če ne bi moj oče izrekel nepozabni stavek: zapomnite si, otroci, vse te revčke bodo pobili. Kasneje, kadar sem šel z očetom v Kamniško Bistrico, mi je vedno pokazal travnate gomile na Kopiščih, se prekrižal in rekel, tukaj ležijo tisti revčki. Kmalu po tem dogodku so morali številni kmetje prevzeti v rejo vsaj enega konja. Tudi nam so dodelili enega. Bil je šarec manjše rasti in zelo prijazen, hitro se nam je prikupil, zato smo bili otroci zelo žalostni, ko so ga po kakem mesecu odpeljali (menda v Italijo za meso). Marsikatera kočija ali zapravljivček iz tiste žalostne kolone pa se še danes pojavi v sprevodu ob Dnevu narodnih noš. Kamničani vemo za kar nekaj občanov, ki so sodelovali pri povojnih pobojih, nekaj od njih je še vedno živih. Trdnih dokazov o njihovem sodelovanju, ki je bil velikokrat tudi prisiljen, pa ni, zato o kaki ovadbi ne moremo razmišljati. Nesporno je le to, da so ukazi o likvidaciji prišli od tedanjega vrha slovenske in jugoslovanske oblasti. Za te storjene grozovite zločine proti človeštvu in lastnemu narodu je potrebno ugotoviti glavne krivce, individualne in skupinske, žrtvam pa omogočiti, da se jih človeško pokoplje. Sam imam po tolikih letih še vedno živo pred očmi omenjeno kolono žrtev (predvsem otroke), zato čutim moralno dolžnost, da o njej ne molčim." Pavel Jelovčan: Deseti paradiški otrok. Moji spomini Včasih goli slučaj zaigra vlogo, ki nam pripravi lepo presenečenje. Tako je naneslo pri nekem omizju, da sem imel nasproti gospoda z družino, ki mi je bil čisto neznan. V pogovoru izvem, da je Pavel Jelovčan, pa da gospa ni Slovenka ampak je iz Danske. In da je dekle, ki sedi ob meni iz Žirov, fant ob njej pa njihov vnuk. Pa še to pride na dan, da je g. Pavel napisal spomine — ker da je imel neverjetno razgibano življenje, da je že v mladosti spoznal kar pol sveta, se naučil šest jezikov — in končno pristal kot povojni inmigrant v San Justu. Tako sem dobil v roke knjigo Deseti paradiški otrok. Moji spomini. Avtor je pisanje (ročno) zaključil leta 2003, izdaja je iz leta 2006 v samozaložbi Jelovčan, lektorirali so jo Barbara Oman in Nejc, Karmen ter Igor Jelovčan. Jelovčan opiše svoj dom — v žirovških hribih — in nato kronološko: otroška leta, prvo delo v kranjski tovarni, vpoklic v nemško vojsko, pot preko Danske na vzhodno fronto, nato na francosko fronto, ujetništvo, begunska taborišča (Aversa, Trani) in končno Argentina. V notes si je zapisoval datume in imena, spomine pa je napisal na prošnjo hčerke Monike. Kaj je mene najbolj pritegnilo? To da je pisano pogovorno živahno. Jelovčan ni dolgočasen ker je duhovit in tudi jezikovno izredno barvit. Pri „pripravi besedila za tisk" sta sodelovala načaka Nejc in Igor. Jelovčanova zgodba je silno zanimiva — in treba je reči, da je imel srečo, da je izšel živ iz hekatombe med in povojnih let. Bistroviden je bil, ko se je bilo treba odločiti ali za Jugoslavijo, ali za širni svet. Izjemen je slučaj, kako se spozna z Ellen na Danskem in kako ji ostane zvest, ali bolje obratno, kako mu je ona zvesta in kako niti malo ne podvomi, da mu sledi v Argentino. Iz urejenih razmer — v čisto neznan svet, kjer je treba začeti iz nič. Kaj vse zmore ljubezen! Vsiljuje se mi tale razmislek. Ko skoro ni memoarske literature naših vodilnih mož, je zelo razveseljivo, da človek brez visokih šol napiše svojo zgodbo. Seveda, šel je skozi šolo življenja z bistrim očesom. Rekel bi tudi, da ima očiten pripovedni talent in da je v njem še živa govorica iz žirovskih hribov, pač še iz predvojnih časov. Humor ga celo ne zapusti ko opisuje zdravstvene težave zadnjih let (ima jih že kar nekaj čez 80). Končni vtis je, da je Pavel Jelovčan vseskozi bil in je še optimist, da je sila praktičen človek, pa podjeten, varčen in dobrovoljen. Njegovi opisi slovenskih vseljencev pred 60. leti so nazoren primer mnogih izmed nas. Po poklicu tkalec, si je vendar sam zidal hišo, podstopi se tudi mizarskih del, avtomehanike ter tudi fotografije in še kaj. Izjemno je to, da je vse to vrgel na papir in nam zapustil lik vseljenca, v katerem se bo marsikdo mogel prepoznati. Saj je iz naše gore list. PS: Nedavno sem dobil v branje knjigo Druge izgube, avtor James Bacque, v prevodu Andreja Pozniča, kjer berem ,,o smrti približno milijona nemških vojaških ujetnikov v ameriških in francoskih taboriščih po drugi svetovni vojni." Taborišča počasne smrti so bila to. G. Jelovčan nam med drugim pripoveduje, kako se je on rešil: zatekel se je k dobri francoski družini — in se predal Angležem (če se prav spomnim). Britanci in Kanadčani so bolje postopali z ujetniki. Vinko Rode Proti Titovi ulici Ljubljanski mestni svet naj bi 20. aprila obravnaval osnutek kaj spornega odloka. Kot piše v gradivu za sejo, ki ga je pripravila komisija za poimenovanje naselij in ulic pod vodstvom Petra Božiča (Lista Zorana Jankovica), cesta, ki bi jo imenovali po Titu, poteka od krožišča pri Plečnikovih Žalah severno in severovzhodno po trasi novo načrtovane severne vpadnice proti in preko tomačevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto. Pomladek Nove Slovenije (NSi), Mlada Slovenija (MSi), je začela z zbiranjem podpisov pod peticijo ,,Ne Titovi ulici". Podpisniki peticije nasprotujejo poimenovanju ljubljanske ulice po osebi diktatorju Josipu Brozu Titu. V pomladku MSi ljubljanskemu županu predlagajo, naj ulico poimenuje Ulica žrtev Josipa Broza Tita. Če se strinjate proti poimenovanju ljubljanske ulice, podpišite peticijo pred 20. aprilom na internetnem naslovu: http://www.mladaslovenija.org Tu boste lahko vpisali ime in priimek; e-pošto; ulico, hišno št, pošto; morda tudi komentar, ter ne pozabite na kontrolno številko. Nato kliknite na Podpišem. Obletnica prvih demokratičnih volitev Če na prvih demokratičnih volitvah ne bi zmagal Demos, potem danes ,,verjetno tudi ne bi imeli samostojne Slovenije, ne bi bili člani EU in Nata, evroob-močja in verjetno ne bi potovali brez potnega lista do Severnega pola", je ob 19. obletnici prvih demokratičnih volitev na novinarski konferenci dejal evropski poslanec Lojze Peterle. Peterle je sicer izrazil zadovoljstvo nad zbiranjem podpisov, ki jih NSi potrebuje za uradno vložitev liste za volitve v Evropski parlament. NSi zbira podpise po vseh upravnih enotah in po krajevnih uradih, odziv pa je po Peterletovih besedah velik. Ne prispevajo jih le njihovi člani, pač pa tudi člani drugi strank, zato je prepričan, da bo zbranih več kot 1000 potrebnih podpisov. Ob tem pa je po njegovih besedah nastal tudi vtis, da bo za te volitve več interesa in bo udeležba višja kot pred petimi leti. Čim se bližamo volitvam, toliko bolj se sprašujemo, kaj bo vlada še iznašla, da prepreči poraz, ki ga mnogi opazovalci in raziskovalci javnega mnenja napovedujejo. In vladna iznajdljivost v tem primeru ne pozna meja. Ko se nebo temni. Vladne poteze so razumljive. Večina anket kaže, da bo v provinci Buenos Aires zmagala vladna lista. A količina prejetih glasov nikakor ne bo zadoščala, da bi vlada nadoknadila padec glasov v notranjosti države. Cilj vlade je, da obdrži večino, ki jo trenutno ima v poslanski zbornici. Glavni volilni okraji, ki prispevajo največ poslancev (prestolno mesto Buenos Aires, Santa Fe, Cordoba in verjetno tudi Entre Rios), pa kažejo neljub obraz. Kaj malo si moreta zakonca Kirchner tam obetati. Rešitev zanje je v provinci Buenos Aires, ki sama prispeva skoraj tretjino poslanske zbornice. Vendar tudi tukaj ne kaže dobro, predvsem od lanskega kmečkega upora. Izgubo v poljedelskih okrajih je treba nadomestiti z prepričljivo zmago v revnih pasovih okoli Buenos Airesa. Pa še tukaj ni vse v redu. Najboljši izgledi prerokujejo, da bo Kirch-nerjeva lista prejela okoli 35% glasov. Vse ostalo bo šlo za opozicijo, kar bi bila prava katastrofe. Pa še nekaj drugega je za tem. Kirchner sumi, da marsikateri izmed ,,veležupanov" igra dvojno igro in svoje ljudi postavlja tako na vladne liste, kot na sezname upornega peronizma (De Narvaez-Sola). Vsi kandidiramo. S sunkom krmila je bivši predsednik rešil to zadevo. Iznašel je sistem, ki naj bi mu zagotovil prepričljivo in potrebno zmago. Poleg sebe je na listo povabil (postavil) sedanjega guvernerja province. In od županov je zahteval (vlada je sicer potem to zanikala), da naj sami sebe postavijo na prva mesta volilnih listin za občinske svetnike. Ta imena naj bi prepričala volivce, da oddajo svoj glas vladi. Ali bo guverner Scioli po volitvah odstopil in prevzel poslansko mesto? Ali bodo isto storili župani? Še malo ne. Odstopili bodo kot izvoljeni poslanci ali svetniki, na njihova mesta pa bodo prišli manj znani (ali neznani) nosilci zapostavljenih mest. Nekateri se sicer tega branijo, a na sezname postavljajo svoje sorodnike, da bi vsaj priimek „potegnil" za sabo neodločene glasove. Razumljivo je, da je vsa opozicija energično reagirala na to potezo. A kaj storiti. Volilni zakon takega postopanja ni predvideval in kar ni prepovedano, je dovoljeno. Pa je tudi etično? Se razume da ne. Celotno postopanje je precej podlo. A to ne predstavlja zapreke za sedanjo vlado. Iznašla je celo kaj privlačen izraz za te „ponarejene" (truchos) kandidature: ,,testimonial-ne", ali po naše ,,pričeval-ne". Le o kom ali o čem ,,pričajo"? Vsi so krivi. Moramo pa priznati, da je tako postopanje lažje izvedljivo v državi in družbi, kjer poštenost ni ravno značilnost političnega razreda. Tako je pred dvema letoma kandidirala za senatorko v provinci Santa Cruz sestra tedanjega predsednika, Alicia Kirchner. Po zmagi se je odpovedala senatorskemu mestu in se vrnila na svoje ministrstvo za socialno skrbstvo. Nadomestila jo je druga oseba, senatorka, ki je pred dnevi nesrečno utonila. Sem spadajo tudi razna „preseljevanja" kandidatov iz enega volilnega okrožja v drugega, kateremu zvesto zapadajo tako na levi kot na desni. Sedanja predsednica je kandidirala kot senatorka za provinco Buenos Aires, potem, ko je bila leta senatorka za provinco Santa Cruz. Bivši predsednik sedaj tudi kandidira za provinco Buenos Aires, čeprav je bil še pred dnevi na volilnem seznamu skrajne Patagonije. In sem bi spadala tudi kandidatura podžupanje Michetti, ki smo jo izvolili za štiri leta, pa po dveh letih zaradi političnih interesov odstopi, da kandidira na listi za poslance, ker je njena osebnost priljubljena v pre-stolnem mestu. Če bi začeli naštevati, bi seznamu ne bilo konca. Težko soglasje. Medtem pa ima opozicija svoje težave. Na desni bi se v provinci Buenos Aires skoraj razbila povezava De Narvaez-Sola-Macri. Šlo je zaradi vrstnega reda na seznamu kandidatov. Macri se je čutil prizadetega in zagrozil z odhodom. Tudi na levi se včasih krha. Nedvomno je Alfonsinova smrt pozitivno vplivala na ugled radikalov, ki sedaj tudi zahtevajo več prostora na kandidatnih listah. Tukaj je gospa Carrio pomirila duhove, ki so že prekipevali mejo zmernosti. Medtem se pa socialni in gospodarski položaj ne izboljša. Industrijska zveza (UIA) je objavila lastne številke o hudem padcu proizvodnje, kar je vlada ostro zavrnila. Zadeva varnosti, ki je ena glavnih skrbi prebjvalstva, se tudi ne uredi. Župan v San Isidru je celo hotel zgraditi „berlinski zid", da bi varoval svoje občane pred tolovaji iz sosednje občine. Prebivalci in sodišče so rekli ne. Sicer je pa vse izzvenelo bolj kot volilna poteza, kot pa resen varnostni ukrep. Tudi mrzlica Denge že dosega stopnjo epidemije, čeprav vlada to zanika. Tudi uradnim številkam o primerih bolezni nihče več ne verjame. SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN SAN JUSTO 53. občni zbor Našega doma Delovni jesenski marec V nedeljo 15. marca je Naš dom imel svoj reden letni občni zbor. Začeli smo s sv. mašo, ki jo je naš župnik p. Alojzij Kukovica daroval v sanhuški stolnici. Že v Našem domu, po skupnem zajtrku, se je ob 11. uri začel 53. občni zbor. Predsednik prof. Karel Groznik je po ugotovitvi sklepčnosti pozdravil navzoče ter z molitvijo otvoril zasedanje. Z minuto molka smo se posebej spomnili pokojnih članov in članic. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil soglasno potrjen. Takoj za tem, je tajnica ga. Tatjana Modic Kržišnik prebrala tajniško poročilo, kakor tudi je podal poročilo ^blagajnik g. Franci Štrubelj. Sledila so poročila vseh organizacij in ustanov, ki redno delujejo v Našem domu. Poročilo za Zvezo slovenskih mater in žena odsek San Justo, je prebrala predsednica ga. Nežka Lovšin Kržišnik. V imenu krajevnih Slovenske fantovske zveze ter Slovenske dekliške organizacije je prebral poročilo Milan Godec. Podali so poročila tudi: za slovensko osnovno šolo Franceta Balantiča ga. Irena Poglajen Urbančič; za Mešani pevski zbor ga. Jožica Malovrh Grilj; za skupino mladcev in mladenk ga. Marija Zupanc Urbančič; za folklorno skupino Mladika gdč. Berni Juhant, za društvo upokojencev pa je poročilo podal g. Stane Mustar. K vsakemu poročilu je predsednik Doma dodal spodbudno ali pohvalno besedo, ki je posamezne skupine ne le bodrilo za nadaljnje delovanje, temveč tudi potrdilo opravljeno delo. Izredno spodbudne so zazvenele tudi besede p. Kukovice, ki je k vsem čestital in poudaril lepo vzdušje in složno delo. Po končanem poročanju, je nadzornik g. Andrej Selan ocenil delo odbora, poudaril vestno ravnanje dohodkov in odgovorno delo odbornikov ter predlagal občnemu zboru potrditev vseh poročil. Razrešnico so vsi udeleženci soglasno odobrili. Pri volitvah so bili na zapadla mesta izvoljeni novi člani in glavni odbor Doma je sestavljen takole: Karel Groznik, Berni Juhant, Ivana Tekavec, Franci Štrubelj, Toni Oblak, Stanko Jelen in Martin Selan. V širši odbor so bili izvoljeni Mici Malavašič Cas-sullo, Evgen Urbančič, Mirjam Oblak, Pavel Modic in Toni Rovan. Pred koncem občnega zbora se je Po dolgem času se spet oglašava, da malo opiševa življenje v Domu, ki je z marcem spet zaživelo. Kar pestro je bilo: koncert, predavanje, občni zbor ter začetek delovanja pri vseh organizacijah. PRISRČEN KONCERT Da nam je bilo v nedeljo, 1. marca, prav zares lepo, so poskrbeli gostje iz Slovenije. Obiskali so nas ljudski pevci iz Račne, ki sestavljajo zbor Zarja, in pevka balad Ljoba Jenče. Zjutraj so peli pri sv. maši, ki jo je daroval naš župnik, dr. Jure Rode. Po skupnem zajtrku je v spodnji dvorani sledil koncert, ki je pritegnil veliko število poslušalcev. ,,Naj vam naše slovenske pesmi polepšajo dan!" smo brali na programih. In res smo ob vsaki skladbi, kar dva ducata jih je bilo, doživeli nepozabne trenutke, prav tako kot rojaki v Slomškovem domu in v Mendozi. Po koncertu pa seveda skupno kosilo, prijetno kramljanje in petje ob dobri postrežbi sanmartinske mladine, ki se je z mladimi pevci in pevkami še posebno dobro razumela. ZANIMIVO PREDAVANJE V petek, 13. marca, ob 20.30 uri se je lepo število staršev udeležilo predavanja predsednik zahvalil najprej občinstvu za dobro obiskano srečanje ter vsem, ki so odboru priskočili na pomoč in obenem s predlogi spodbujali k delu. Po zaključni molitvi nas je čakalo odlično kosilo, ki ga vsako leto prireja Zveza slovenskih mater in žena odsek San Justo. Članice Zveze požrtvovalno skrbijo ne le za reveže in bližnjega v stiski, pripravljajo dobrodelne pakete, obiskujejo bolne, in istočasno nudijo svojo pomoč tudi Našemu domu v vsakdanjem življenju. Povrnemo jim ne samo s prilično zahvalo temveč tudi z obiskom kosila, ki ga vsako leto prirejajo. Kulturni program, ki so ga predstavili v pesmi in besedi, je žel močan aplavz. Pod vodstvom gdč. Anice Mehle je zbor Zveze San Justo podal pesmi Prav lepo je res na deželi, Ena ptička priletela, Na Gorenjskem je fletno in Škrjanček; Kristina Qualizza je recitirala poezijo Franceta Papeža, povezovala je Alenka Belič Fantini. Predsednica Zveze, Nežka Lovšin Kržišnik, je pozdravila vse navzoče, posebno še go. Pavlino Dobovškovo, predsednico centrale. Sledil je bogat srečelov, ki je bil vsem v veselje, zlasti našim najmlajšim. Veliko humorja in lepega vzdušja je vlil Lovro Tomaževič, ko je vodil srečelov. S sklepom, da bomo tudi letos glavnemu odboru priskočili na pomoč, podprli načrte, ki jih namerava v teku leta izpeljati in pridobiti še dodatne delavne sile, smo preživeli lep popoldan v družinskem in prijateljskem vzdušju. I.T. „Prevencion de las adicciones". Govoril je lic. Juan Pablo Berra, ki se že enaindvajset let ukvarja s problemom zasvojenosti. Podrobno nam je opisal problem alkohola in mamil med današnjo mladino, ki je le del k zasvojenosti uravnane družbe. Nakazal pa je tudi rešitev, ki temelji v poglobitvi medsebojnih odnosov preko iskrenega dialoga. OBČNI ZBOR Letošnji občni zbor je prav umirjeno potekel v nedeljo, 15. marca. Vodil ga je predsednik dr. Viktor Leber, ki je v molitev vključil pokojne Fonzeta Lenarčiča, Antona Pauliča, Janeza Dimnika ter Ivanko Petkovšek. Poročila so prebrali tajnik Janez Fili-pič, kulturna^ referentka Marta Jenko Škulj in blagajnik Rudi Dimnik. Razrešnico nadzornega odbora je podala prof. Lučka Smersu Sant-ana. Sledile so volitve, in sicer novega predsednika. Prav vsi navzoči so bili za novega kandidata. V nadaljnjih dveh letih bo Domu predsedoval inž. Toni Kastelic, o katerem lahko zapiševa: ,,Estilo K" v Argentini prevladuje. ,,Estilo K" v našem Domu gospoduje. Ne iz Santa Cruza, iz Ramosa je sem prišel in že tretjič predsedništvo sprejel. Novi odbor sestavljajo še: Dani Žagar (podpredsednik), Janez Filipič (tajnik), Rudi Dimnik (blagajnik), Marko Škulj (podbla-gajnik), Viktor Leber (kulturni referente), Jože Jerman (gospodar), Tone Podržaj, Ivan Medvešček, Jože Skale, Tomaž Filipič, Tone Belec (odborniki), Lučka Santana, Pavle Verbic, Marjan Boltežar (Nadzorni odbor). Pozdravil je novoizvoljeni predsednik, bivši pa se je poslovil z ganljivimi besedami zahvale. DELOVANJE ORGANIZACIJ Veselo, veselo je bilo v Rožmanovi šoli, v soboto, 14. marca. Šolski zvonec je k pouku privabil 28 otrok, ki se bodo pridno učili slovenskega jezika. Mladci in mladenke so prav tako začeli z delom. Imeli so občni zbor, vsak prvi petek v mesecu pa bodo sestanki. Mladina je začela redno zahajati v Dom na seje, pevske vaje in treniranje v odbojki in nogometu. Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina je imela prvi mesečni sestanek v četrtek, 19. marca, ob 16. uri. Govoril je polkovnik Jože Novak, in sicer o svojem obisku in doživetju v Sveti deželi. Slovenski pevski zbor je začel s pevskimi vajami in pomnožil svoje vrste z mladimi glasovi. Farni odbor ima na skrbi pripravo nedeljske sv. maše. Tako je živahno potekel jesenski marec kot zgovoren pokazatelj kulturnih, verskih, vzgojnih in družabnih dejavnosti, ki se bodo v prihodnje odvijale v sanmartinski družini. Sanmartinski lipi ROZMANOV DOM Lepo preživeta cvetna nedelja Že nekaj let se dobivamo na cvetno nedeljo v Rožma-novem domu, da v družbi njihovih stanovalcev preživimo ta lep cerkveni praznik z vsemi slovenskimi in krščanskimi navadami. Precej pred napovedano uro smo se začeli zbirati. Prihiteli smo iz vseh strani Buenos Airesa. Bil je lep, sočen dan, zato se je sv. maša vršila na prostem. Najprej je bil blagoslov butaric in oljk, ter simbo ičen blagoslov novega modernega poslopja, ki bo čez nekaj tednov odprlo vrata novim stanovalcem. Sv. mašo je daroval naš dušni pastir dr. J. Rode, med katero je v pridigi podal te lepe misli: ,,Sv. Andrej s Krete, škof in verski pisatelj iz prvih časov Cerkve, piše za cvetno nedeljo: 'Ne mečimo na cesto ne oljčnih ne palmovih vej, ne oblačil, ponižno in iskreno razgrnimo sami sebe pred našega Kralja. Ne razprostirajmo pred njim plaščev, odse- kanih vej, zelenja, ki kmalu ovene in izgubi čez nekaj ur svoj čar. Namesto palmovih vej prinesimo Zmagovalcu nad smrtjo zmagoslavna odličja dobrih del in Bogu všečnega življenja'. Tako je z veličastno stavbo povečanega in novega Rožmanovega doma: namesto cvetja, ki čez nekaj ur ovene in izgubi svoj čar je kot odlično cvetnone-deljsko darilo našemu Kralju. Naj Bog blagoslovi vse, ki so gradili novi Rožmanov dom, vse, ki skrbijo za človeka vredno življenje v njem in vse, ki so sedaj in bodo prihodnosti deležni dobrote in ljubezni v jeseni življenja." Sv. maši je prisostvovalo okrog 250 ljudi. Vsi smo obredom dobro sledili, saj ozvočenje je dobro delovalo in sedežev ni manjkalo. Kuharsko osebje je pravočasno pripravilo okusno kosilo, zato smo se kar hitro v jedilnici posedli k mizam, ki so bile okrašene s košaricami napolnjenimi s pirhi (delo stanovalk). Požrtvovalnim kuharicam, strežnikom, med katerimi je bilo lepo število mladih fantov in deklet, se moramo zahvaliti, da smo bili hitro in prijazno postreženi. Po kosilu smo se še dolgo zadržali v jedilnici, saj je srečanje z znanci in prijatelji vedno zaželeno. Kako lepo je obujati spomine! Preden smo odšli na svoje domove, smo si še znotraj ogledali novo stavbo, ki bo zares lep dom našim starejšim in onemoglim. V današnjem dnevniku sem brala: Saber popular: "Un hogar sin amor, solo es una casa". Veseli in ponosni smo lahko, da naši stanovalci Rožmanovega doma nimajo samo strehe. Koliko jih je, ki se trudijo, da jim je v domu prijetno in domače. Potrudimo se tudi mi in jih z obiskom kdaj razveselimo! RD OBČNI ZBOR Vse to se je zgodilo na Pristavi Kot stari Pristavčan, še iz leta 1952 in tam okoli, sem šel v nedeljo 29. marca na občni zbor Društva Slovenska Pristava. To nedeljo smo se tudi poslavljali od patra Alojzija Kukovice, ki se je po dolgih letih dobrega in zvestega pastirovanja odpovedal župniko-vanju in prepustil to odgovorno službo gospodu Franciju Cukjatiju. Poudarimo naporno delo in žrtve, ki jih je od patra terjala njegova služba v pristavskem vinogradu. Na slavnostnem kosilu te nedelje mu je pristavska srenja izrekla zahvalo in ljubezen, ki si jo je pater zaslužil s svojim delom in zgledom. In glejte: čudno naključje ali pa božja pota? Novi župnik namreč, gospod Franci, se je odločil, da ,,pojde v lemenat", potem ko se je bil posvetoval o svojem poklicu z našim nekdanjim pristavskim župnikom, gospodom Francetom Bergantom. Slavje ob pogrnjenih mizah in ob mesu na žaru je potekalo v prijetnem pogovarjanju, v mirnem ozračju po že končanem občnem zboru, ker se je že vedelo, da imamo novega prostovoljca za predsedniško mesto. Na zboru sem iz poročil odbornikov prišel do zaključka koliko truda, napora in podpore smo vložili v naše delo. Ob besedi podpora sem se ustavil ob pristavski Zvezi mater in žena, ki skrbi in pomaga, tudi s podporo Centrale, rojakom na območju našega Društva. Je delavna tale naša Liga. Iz izčrpnega poročila pristavske tajnice sem povzel vse ogromno delo odbora. Posebna zahvala vsem, ki so darovali ali pomagali, da se je izvedel uradni prepis lastništva na Društvo, in vsem zares zagnanim strokovnim, finančnim in ročnim sodelavcem pri gradbenih delih. Pristavski arhiv urejen. Dva člana sta dosegla oprostitev davkov na nepremičnine in na storitve moronske občine. Razveseljivo je bilo tudi število obiskov, predvsem iz še vedno naše domovine. Kulturni referent je omenil še ,,večer veselja, petja in bistroumnosti". Njegovemu resorju (pa tudi mladinskemu) je treba pripisati še izvedbo domobranske proslave in tudi obširen program Pristavskega dne. Pri nas deluje tudi dekliški zbor Milina. Mlada in lepa in glasna dekleta, da se ti kar milo stori ob spominih na mlade dni. Tudi o Prešernovi šoli bi se rad razgovoril. Dobila je novo voditeljico. Z učenci, ki jih je bilo 42, se je ukvarjalo 18 učiteljic in sodelavcev, pa še odbor staršev. Mladine ne morem zapostaviti, zato povem: karkoli se je naredilo, povsod so pristavljali svoj delovni žig. V poročilu gospodarja je izstopala obnova dotrajanega pritličja in v prvem nadstropju dve svetli učilnici. Skoraj, skoraj bi preslišal poročilo o plesni dejavnosti folklorne skupine, ker me je bolj pritegnila lepa slovenščina, oblika, kot pa sama vsebina. A sem se še pravočasno znašel in ujel najpomembnejše njihovega izrednega delovanja. Pozorno sem poslušal tudi „obračun izgube in dobička", ki ga je podal blagajnik. Nadzorni odbor poročila ni oporekel in splošno spričevalo, s katerim je ocenil delovanje celotnega odbora se je glasilo: odlično! Po tej jedrnati oceni smo šli na volitve. ,,Stari" predsednik, še mladi gospod Edvard Kenda, gre zdaj z velikimi zaslugami (upamo, da začasno) že v zgodovino Pristave. Novi predsednik, soglasno izvoljeni (117 vseh navzočih članov za, nobeden proti) gospod Andrej Golob prostovoljno prevzema to breme in smo prepričani, da se bo na tem mestu izkazal. Odbor dopolnjujejo še: podpredsednik Matjaž Čeč, tajnik Janez Jelenc, blagajnik Nejko Skubic, pomočnica Helena Dolinšek, kulturni referent Dominik Oblak, gospodarja Marko Čop in Marjan Kopač, za mladinski organizaciji Franci Schiffrer ml. ter Majda Maček, za stike mladine z odborom Aleks Zarnik ter Dani Čop. Zvezo mater in žena vodi Marta Križ Golob. Voditeljca Prešernove šole je Veronika Zurc Boh. Mladce in mladenke ima na skrbi Maruča Zurc. Edvard Kenda je odgovoren za urejevanje lastninskih postopkov. Nadzorni odbor: Tomaž Maček in Frenk Klemenčič. Duhovni vodja pa je g. Franci Cukjati. B. M. G. JOŽE RAZMIŠLJA Usmiljenje Je ena od božjih lastnosti, od božje popolnosti in je brez dvoma en izredno velik izraz božje ljubezni do človeka. Če nas Bog ne bi imel za svoje otroke, bi težko bil do nas usmiljen. Tako pa dobro ve iz česa in kakšni smo in je do nas usmiljen. Po Jezusu nam je Oče to večkrat pokazal, ko je bil usmiljen do vseh, prosil je za vse in vsem je odpuščal. Vsekakor nam je dal velik zgled usmiljenja in nam ga je v različnih prilikah tudi naročil. Ni pozabil na očeta izgubljenega sina, ki je prilika o usmiljenem očetu, bolj kot o izgubljenem sinu. Usmiljen je bil predvsem do grešnikov. Vedel je, da oni najbolj potrebujejo božjega usmiljenja in pomoči. Zato svoje božje moči ni hranil za sebe, ampak jo je dajal, kot vse ostale popolnosti v dobro potrebnim. Kako velik je bil v svojem usmiljenju do desnega razbojnika. Sam^o njemu je povedal, da bo še isti dan v božjem kraljestvu. Še bi lahko naštevali velike dokaze Njegovega usmiljenja do vseh ljudi. Takšen je tudi danes in na isti način do nas. Vsakokrat, ko gremo iz spovednice in še pred opravljeno pokoro, če je to molitev, je prav, da se Bogu zahvalimo za božje usmiljenje, v katerem nam odpušča. Tudi za nas je rečeno: pojdi in več ne greši. V teh besedah je povedano in povzeto vse božje usmiljenje. Na sodni dan bo vse človeštvo govorilo o božjem usmiljenju. Da bi se na to božje usmiljenje večkrat spomnili je Papež Janez Pavel II drugo velikonočno nedeljo imenoval nedeljo božjega usmiljenja. Velika noč nam že sama veliko govori o božjem usmiljenju. In Jezus sam je rekel: bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli. Naše usmiljenje je namenjeno ljudem, kakor je božje usmiljenje namenjeno nam. Kakor je On do nas, bodimo še mi do drugih. Tudi oni so našega usmiljenja potrebni, kakor smo mi božjega. Koristi bomo imeli vsi. Usmiljenje je mladika na trti ljubezni. Vsi ga potrebujemo, kakor je vsem potrebna ljubezen. Z božje strani je to že povedano in pokazano. Naj bo še z naše. SDO/SFZ ZA DRUŽINSKI UŽITEK Srečanje odbornikov V torek 24. marca smo se odborniki vseh odsekov SDO-SFZ, na pobudo Centralnega odbora začeli zbirati ob 9. uri v Slomškovem domu. Od tam smo odšli na Našo domačijo, kjer smo najprej imeli zajtrk, po katerem se je začel dejavni del srečanja. Zbrali smo se, da bi razmišljali in se pogovarjali o veri, športu ter o pomembnosti slovenskega jezika in kulture v skupnosti. Da bi debatirali o konkretnih točkah je centralni odbor razdelil pole z vprašanji, ki so zadevala vsako izmed omenjenih področij. Ob teh vprašanjih naj bi se razvile skupinske debate, zaključki pa predstavili pred ostalimi skupinami. Sprva nam je spregovoril g. Franci Cukjati o potrebi, da se duhovno poglobimo, da zrelo živimo vero. Svaril nas je pred nevarnostjo da postane vera le skupek običajev, gola zunanjost. Nato smo se porazdelili v skupine in poskušali odgovoriti na vprašanja kot so ali hodimo k maši le iz navade ali iz prepričanja; če mislimo da ima mladina zadosti dejavnosti na verskem področju ali bi bilo treba iskati večji napredek v tem oziru, ipd. Zaključki so se razlikovali drug od drugega, vsi pa smo si bili edini v tem, da je mogoče narediti kaj več na verskem področju. Sledilo je kosilo (okusne polpete, katere je pripravil požrtvovalni Martin Zarnik); nato pa smo imeli nekaj časa za razvedrilo. Čas je hitro minil in kmalu smo se zopet zbirali po skupinah, da bi debatirali o športu, o slovenski skupnosti in slovenskem jeziku. Glede športa smo si bili edini, da je potrebno, da se začne gojiti tudi druge panoge, ne le odbojko in nogomet. Čeprav ti dve panogi družita veliko mladih, izključujeta del mladine, ki bi lahko z navdušenjem sodelovala v kakšnem drugem športu. Bilo je več predlogov, ki naj bi jih centralni odbor potem preučil. Izrazili so tudi željo po tem, da bi Medkrajev- ni turnir odbojke ne obsegal toliko datumov, ki bi se lahko izrabili za druge dejavnosti. Z ozirom na slovensko skupnost in slovenski jezik so se vprašanja dotikala problemov kot zakaj se več ne pogovarjamo v slovenščini, kateri je cilj skupnosti in mladine, in pa kako bi lahko pritegnili več mladih in starejšo mladino. Zaključki so se dopolnjevali. Strinjali smo se, da pogovor pogosto teče v španščini iz navade in ker nimamo prisotne posledice takega ravnanja: če bomo med sabo govorili v španščini, se bomo med nami poročali in naprej govorili v španščini. Opozorilo se je tudi, da vrednotenje slovenskega jezika izvira v glavnem iz vsake družine. To bi pomenilo izgubo slovenskega jezika v eni generaciji. Glede ciljev skupnosti se je poudarilo gojenje slovenske kulture kot dolgoročni cilj in pa pričevanje o grozotah komunizma, dokler ne bo resnica sprejeta in uveljavljena v Sloveniji. Spomin je pogoj za ohranjevanje naše identitete. Z ozirom na vprašanje kako pritegniti več mladih in ohraniti ali pritegniti starejšo mladino smo soglašali, da zgodnja (pre)obremenitev najmlajših članov mladinskih organizacij povzroča, da se ti potem v določenem momentu umaknejo. Vendar umik je po navadi zaznamovan s tem, da se zapusti vsa področja delovanja v SDO-SFZ. To se opaža v strukturi, ki v praksi obsega le omejen segment mladine, kateri sta namenjeni. Priznalo se je, da če bi obstajalo več možnosti udejstvovanja, bi to lahko pripomoglo k večjemu vključevanju mladih. Po podanih zaključkih, smo oddali pole centralnemu odboru in se odpravili z avtobusom nazaj v Slomškov dom, od koder smo se razšli. Obogateni z zaključki, upamo da bomo v prihodnje uspeli delovati v skladu z začrtanimi smernicami. JMR Olive kot glavni sestavni del mnogih jedi Po vsem svetu so danes zelo znane olive, ki prihajajo v glavnem iz Španije in Grčije, odkrili pa naj bi jih po naključju. Prvi prebivalci, ki so uporabljali olive že približno pred 6000 leti, so bili iz grškega otoka Krete, Rimljani pa so jih spoznali najverjetneje na svojih osvajalskih pohodih ter jih nato presadili na svoja tla. Danes lahko najdemo po vsej Italiji prostrane oljčne nasade; olive, ki rastejo na teh oljkah, pa uporabljajo predvsem za pridelavo oljčnega olja. OLIVNA JUHA Sestavine: 2 žlici olivnega olja, 2 čebuli, 3 paradižniki, 1 do 2 korenini peteršilja, 20 zelenih oliv, 12 oliv polnjenih s papriko, tabasco, sol, poper, pol liter jušne osnove. Čebulo olupimo in narežemo na majhne kockice. Paradižnike olupimo, jim odstranimo semena in jih prav tako narežemo na majhne kockice. V loncu segre-jemo olivno olje in popražimo čebulo, paradižnik ter na drobno sesekljano peteršiljevo korenino in zelene olive (ki jim odstranimo pečke), dokler ne postekle-nijo. Zdušeno zmes pretlačimo ali zmešamo v mešalniku in stresemo v vročo jušno osnovo; po okusu še solimo, popramo, po želji dodamo tabasco ter vse skupaj prevremo. V krožnike damo po tri olive, polnjene s papriko ter zalijemo z juho. Po želji lahko stepemo sladko smetano in dodamo juhi, vse skupaj pa potresemo s sladko mleto papriko. ŠPANSKI OGNJENI ŽEPKI Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 2 srednje velika pora, 1 čebula, 4 paradižni- ki, 250 g mletega mesa, 1 žlica olivnega olja, 1 rumenjak, 1 žlica mleka, sol, poper, 20 izkoščičenih zelenih oliv. Por očistimo in ga narežemo na tanke kolobarje; čebulo olupimo in sesekljamo. Olupimo paradižnike in jih narežemo na majhne kocke, olive pa na tanke kolobarje. V ponvi segrejemo olje in prepražimo por in čebulo. Dodamo mleto meso in vse skupaj pražimo približno osem minut, nato pa dodamo paradižnike, olive, začinimo, malo premešamo, nato pa odstavimo z ognja in zmes ohladimo. Medtem razvaljamo testo in izrežemo pravokotnike, ki jih obložimo s pripravljeno zmesjo in prepognemo. Z vilicami stisnemo robove. Rumenjak zmešamo z mlekom in z njim premažemo mesne žepke. Naložimo jih na pekač, ki smo ga poprej premazali z oljem in pečemo približno 25 minut pri 200 stopinj Celzija v prej segreti pečici. RIŽ Z OLIVAMI IN SLANINO Sestavine: 250 g riža, 150 g prekajene slanine, 2 čebuli, 1/4 l goveje juhe ali jušne osnove, 3 žlice olivnega olja, 100 g zelenih izkoščičenih oliv, sol, poper. Čebulo in slanino narežemo na majhne koščke, olive pa na kolobarje. V ponvi segrejemo olje in v njej prepražimo slanino in čebulo. Ko slanina postekleni, dodamo riž in ga tako dolgo mešamo, da ga rahlo prepražimo. Nazadnje prilijemo juho, vmešamo narezane olive, rahlo in previdno solimo (prepričajmo se, ali je sol sploh potrebna) in kuhamo na majhnem ognju 20 minut. Po potrebi prilije-mo malo vode. Tako pripravljen riž se izvrstno poda kot priloga k vsem mesnim jedem. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI EDEN SE JE OPRAVIČIL, DRUGI NE Direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman se je zgodovinarju Jožetu Pirjevcu opravičil, da ga je njegova omemba v zvezi z dogajanjem v rovu sv. Barbare v Hudi Jami in dogajanjem pred jamo Golobivnica pri Preložah tako užalostila. V daljšem nagovoru pa je definiral raven "opravičila" izjave, ki je sprožila Pirjevčevo nelagodje. Dežman je na predstavitvi v Muzeju novejše zgodovine uvodoma povedal, da je Pirjevcu po oddaji Polemika 9. marca, v kateri sta sodelovala z njim, podal roko, pa jo je zavrnil, češ "da meni roke že ne bo dajal". Številke - Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je bil leta 2006 najvišji v Osrednjeslovenski regiji (22.286 evrov), sledili sta ji Obalno-kraška (15.747 evrov) in Goriška regija (14.785 evrov), najnižji pa je bil v Pomurski regiji (10.223 evrov). - V letu 2007 je bilo v Sloveniji v bolnišnice sprejetih skupaj skoraj 362.000 bolnikov, kar je 1,35 odstotka več kot leta 2006. Največ jih je bilo hospitaliziranih zaradi bolezni srca in ožilja (14,6 odstotka); te bolezni so bile vzrok za 40 odstotkov vseh smrti zaradi bolezni, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). O KRIZI IN RECESIJI NA SLOVENSKEM - Če bo zaradi svetovne finančne in gospodarske krize prišlo do dodatnih šokov, je velika verjetnost, da bo padec BDP v Sloveniji letos še večji od trenutne napovedi o štiriodstotnem krčenju gospodarstva, je dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Omenil je možnost do šestodstotnega padca bDp. Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet je sicer Sloveniji znižala rating z DB2b na DB2c. To sicer še vedno pomeni nizko tveganje, vendar se je s to spremembo Slovenija približala robu tega razreda. - Več kot polovica Slovencev osebno čuti vpliv recesije na vsakdanje življenje, 48 odstotkov vpliva še ne čuti, 0,2 odstotka pa jih ne ve, ali vpliv čutijo, ugotavlja raziskava recesijskega trženjskega monitorja, ki jo je izpeljalo Društvo za marketing Slovenije. NEKAJ SODOBNE POEZIJE Pri Cankarjevi založbi sta v zbirki Poezija izšli novi knjigii^ med slovenskimi bralci priljubljenih pesnikov. Tomaž Šalamun je napisal svojo 38. knjigo pesmi z naslovom Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal, zbirka Petra Semoliča pa nosi naslov Rimska cesta. OB 800-LETNICI SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA Cerkev na Slovenskem bo s prireditvijo v Cankarjevem domu praznovala 800-letnico karizme sv. Frančiška Asiškega, s čimer bodo obeležili uradni začetek delovanja reda manjših bratov. 16. aprila 1209 je papež Inocenc III. namreč potrdil Frančiškov način življenja in njegovo pot v Cerkvi. PO SVETU REŠITEV KAPITANA Ameriški mornariški ostrostrelci so v nedeljo zvečer ob obali Somalije ubili tri pirate in rešili 53-letnega kapitana Richarda Phillipsa, ki so ga ti zadrževali od srede, ko se jim je ponudil za talca. Razplet dogodkov je velik politični uspeh predsednika ZDA Baracka Obame, ki je odobril uporabo sile. PO POTRESU Teden dni po uničujočem potresu v sosednji Italiji, ki je terjal 294 smrtnih žrtev, preživele pesti slabo vreme. Oškodovani in poškodovani, za katere so po potresu zatočišča uredili v šotorih, se od nedelje soočajo z dežjem in močnim vetrom. Po napovedih meteorologov bi lahko slabo vreme trajalo še nekaj dni. Civilna zaščita jim spričo slabega vremena sedaj deli odeje in peči. Iskanje pogrešanih v potresu so medtem ustavili. Oblasti so se v ponedeljek lotile reševanja umetnin iz cerkva na območju. ČLOVEKOVE PRAVICE Kitajska je objavila svoj prvi akcijski glede človekovih pravic. S tem želijo tamkajšnje oblasti napraviti korak naprej tudi na tem področju. Kitajska namerava z omenjenim dokumentom zagotoviti izboljšanje položaja manjšin in preprečiti mučenje pripornikov. NATO Zveza Nato je s slovesnim dvigom zastav Albanije in Hrvaške pred svojim sedežem v Bruslju še simbolno obeležila vstop dveh novih članic v Nato, s čimer se je zavezništvo razširilo na 28 držav. Vstop dveh novih držav v zavezništvo je dokaz, da je ideja o svobodi še živa, je v slovesnem nagovoru poudaril generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer. To je po njegovih besedah tudi dokaz, da sta še dve državi pripravljeni braniti III. SLOVENSKI ŠPORTNI DNEVI Kot je bilo napovedano, se je v soboto pričelo tekmovanje v šahu. Igralci Mladinskega Doma iz Don Bosca, Našega Doma iz San Justa, SFZ iz Morona in Lanusa in slov. skupnosti iz okraja San Martin, so se zvečer od 19h zbrali v prostorih kluba ,,C^rculo de ajedrez de San Mart^n", kjer so se odigrale šah. tekme tretjih slovenskih športnih dni v Argentini. Kdorkoli je pred pričetkom delal in predvideval razvoj posameznih tekem, se je bridko zmotil. (...) SLOVENCI V ARGENTINI Poročila sta se v soboto dne 4. aprila v župni cerkvi v San Justo mizarski mojster g. Feliks Oblak in gospodična Marica Draksler. Za priči sta bila ženinov brat Ciril Oblak in nevestin brat Jože Draksler. Poročne obrede je opravil g. Janko Mernik. Poročno slavje pa je bilo v prostorih „Našega doma" v San Justo. Novoporočencema iskreno čestitamo. CARAPACHAY Sestanek Društva Slovencev. V nedeljo 12. aprila je sklical krajevni odbor Društva Slovencev v Floridi sestanek, namenjen vsem Slovencem v Carapachaju in okolici, kjer se je v zadnjih letih naselilo večje število Slovencev. Ob pol enajsti uri je v kapeli, ki jo v glavnem oskrbujejo Slovenci, daroval sv. mašo č. g. Avguštin Albin, ki je imel po evangeliju lep govor. Po maši se je v cerkveni dvorani vršil sestanek krajevnega odbora Društva Slovencev, ki ga je vodil ravnatelj Ivan Prijatelj. Predaval je tajnik Društva Slovencev g. Rudolf Smersu o slovenski narodni zavesti ter je orisal nekaj velikih slovenskih mož, ki so ponesli slovensko ime v široki svet in na katere smo lahko opravičeno ponosni. Po tem predavanju se je vršil razgovor o ustanovitvi slovenskega šolskega tečaja na Carapachaju. Za ureditev vseh priprav za ta tečaj je bil izvoljen šolski svet, v katerem so gg. Žnidar, Aljančič in Pirc. Končno je bilo sklenjeno, da se bodo odslej vršili sestanki bolj pogosto in da se bo tudi uredila pogostejša slovenska služba božja v Carapachaju. Svobodna Slovenija, 16. aprila 1959 - 16 RESUMEN DE ESTA EDICION skupne vrednote in da še dve državi lahko računata na solidarnost zaveznic. Predsednik hrvaške vlade Sanader pa je spomnil na preostale države Zahodnega Balkana, ki so na poti v Nato. Posebej je izpostavil Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo in Kosovo ter jim zagotovil podporo Hrvaške. HRVAŠKA BO VOLILA Hrvaška vlada je na seji v Zagrebu za 17. maj razpisala lokalne volitve. Premier Ivo Sanader je volivce pozval, naj se volitev udeležijo in izberejo najboljše kandidate, saj bodo imeli naslednjo priložnost šele čez štiri leta. Vlada je razpisala volitve za člane predstavniških teles v lokalni in regionalni uprav ter za načelnike občin, župane in predsednike županij ter njihove namestnike. Prihodnje volitve bodo prve, na katerih bodo lahko hrvaški volivci neposredno volili kandidate na lokalnih volitvah. Če z izbranimi kandidati ne bodo zadovoljni, bodo lahko sprožili referendum za njihovo zamenjavo. TOPOLANEK Odhajajoči češki premier Mirek Topolanek se namerava na jesenskih volitvah ponovno potegovati za položaj premiera. Kot piše eden izmed čeških dnevnikov, je Topolanek še ocenil, da je padec njegove vlade med predsedovanjem Evropski uniji škodoval vsem malim članicam unije. Spomnimo, da je v preteklem tednu češki predsednik Vaclav Klaus za novega predsednika češke vlade imenoval Jana Fischerja. Začasno vlado bo vodil do oktobra, ko bodo v državi potekale predčasne parlamentarne volitve. PREMIARAN AL DR. KREMŽAR El pasado 7 de abril una comision especial decidio sobre la base de 42 libros de autores eslovenos por el mundo editados en 2008, otorgar el premio Vstajenje al Dr. Marko Kremžar por su libro Časi tesnobe in upanja. El premio se entregara el proximo lunes 20 del corriente en la ciudad de Trieste y se referira no solo a la ultima obra, sino tambien a la vida del Dr. Kremžar - una muy importante personalidad para la comunidad eslovena en la Argentina. Sinceras felicitaciones. (Pag. 1) MATANZAS POR TODA ESLOVENIA La fosa comun hallada en la galer^a de una mina hace poco tiempo atras puso de nuevo en el tapete la brutalidad ejercida por el regimen comunista hace 60 anos. Los nombres de las fosas Kočevski rog y Teharje son conocidos, pero existen evidencias que demuestran que en Eslovenia hay 581 fosas mas, llenas de cadaveres. En una publicacion Tone Stele relato por segunda vez su historia. Cuenta que con 6 anos fue testigo ocular, finalizada ya la guerra, de como una larga fila de personas mayores, mujeres y ninos de todas las edades, caminaban por las calles. Todo alrededor del grupo hab^a partisanos con armas en la mano. Esa imagen le quedo grabada, por las palabras de su padre: recuerden hijos, a todos ellos los mataran. Tiempo despues fue con su padre a la pradera e hizo la senal de la cruz; sus palabras fueron: aqu^ esta aquella pobre gente. El mismo sabe de personas que colaboraron con las matanzas, algunos de ellos continuan con vida. Pruebas contundentes no hay, por eso no se puede hacer justicia. Lo peor de todo, dice, es que la orden de matar provino desde el gobierno esloveno y yugoslavo de entonces. (Pag. 2) ENCUENTRO DE JÖVENES El 24 de marzo los integrantes de las comisiones de jovenes de cada Centro esloveno compartieron un d^a en la quinta Naša domačija. El objetivo era reflexionar y debatir a cerca de temas tales como la religion, el deporte y el idioma. El parroco Cukjati fue el primero en tomar la palabra y hablo sobre el compromiso con la fe catolica y el peligro de que la religion se convierta en una mera costumbre sin contenido. El segundo punto fue el deporte. La conclusion del debate fue la de sumar otros deportes ademas del futbol y voley, para incluir a mas personas en este campo. Las preguntas sobre la colectividad y el idioma esloveno giraron en torno a por que entre ellos hablan en castellano y no en esloveno. Una de las advertencias que surgio fue que incluso se puede perder la lengua eslovena en una generacion. Respecto de como invitar/conservar/ retener a otros pares dentro de la organizacion juvenil, creen que el modo de hacerlo es plantear actividades mas acordes a esos segmentos. (Pag. 4) INICIO DE ACTIVIDADES El centro esloveno de San Justo realizo su asamblea general el pasado 15 de marzo. Luego de le^dos los informes de secretar^a y tesorer^a del Centro, cada organi-zacion que trabaja en la orbita de Naš dom narro lo realizado en 2008. Siguieron las votaciones y se eligio al nuevo equipo. Ese mismo d^a, la Liga de madres de familia de San Justo organizo el almuerzo que tuvo su momento cultural con el coro de mujeres y el recitado de poes^as. Dos semanas mas tarde, el 29 de marzo fue el turno de la asamblea general en el Slomškov dom de Ramos Mej^a. Al inicio de la asamblea recordaron con una oracion a los socios que ya no estan y luego prosiguieron con la lectura de los informes correspondientes. Tambien aqu^ se realiza-ron las elecciones y se conformo el grupo de trabajo. El mismo d^a hubo Asamblea tambien en Pristava. Con nuevo presidente, el equipo se formo rapidamente. Ese d^a tambien despidieron al parroco padre Kukovica que luego de tantos anos deja el vinedo en manos de otro sacerdote. El centro esloveno de San Mart^n resena lo acontecido durante el mes de marzo. Algunos de los puntos: el concierto del grupo Zarja de Eslovenia; la charla sobre las adicciones; la asamblea general y eleccion de las personas que integraran la comision; el inicio del ciclo lectivo en Rožmanova šola; el grupo mladci Č mladenke comenzo con las reuniones; se reiniciaron los entrenamientos de voley y futbol; el coro incorporo nuevas voces y retomo los ensayos; etc. (Pag. 3 y 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Ivana Tekavec, Vera Breznikar Podržaj, Regina Truden Leber, Bine Magister in Jože Martin Rožanec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O