/A fb$. Jk IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: GOSTOVANJE NOGOMETAŠEV iz BASELA V LJUBLJANI Isto V. — Štev. 16. LJUBLJANA, 17. aprila 1949. FIZKULTURNI TEDNIK 22.704 fakmovalcev na krosa Ko smo sprejeli obveze za letošnji pomladanski kros, nismo imeli v vidu samo številčno obvezo tekačev na krosu, ki mora biti 100.000, temveč smo hoteli s tem pokazati še nekaj več. Hoteli smo namreč vcepiti vsem tistim, ki naše organizacije še ne pojmujejo pravilno, da množičnost v fiz-kultumi organizaciji ne sme biti samo frj^za, temveč mora biti organizacija pravilno pojmovana v vsej širini in kvantiteti. Ko smo na I. plenumu Telovadne zveze Jugoslavije in na II. plenumu TZS ugotavljali premalo razgibanost naše organizacije v širino, preozko programsko gledanje in premajhno mobilizacijo novih sto in sto-tisočev fizkultumikov, smo te napake v celoti priznali. Nakazali smo točne organizacijske oblike, razjasnili program in delo naše organizacije ter s tem v zvezi sprejeli nase mnogo obvez zato, da postane naša organizacija resnično množična. Prvi korak k temu, prva naša obveznost, je množičen pomladni kros — kros 100.000 fizkulturnikov! Kljub temu, da se nekateri okrajni noč zraslo na desettisoče novih šahi-Odbori Jugoslavija: Švica 16:2 (2) VELIKA PREMOČ NAŠIH ŠAHISTOV, osrotodirid ^tdno3hiTrnarL^ŽNVl Pv e°s£,ič julijansko otvoritev, Djaja in voval kvaliteto in dva kmeta za napad, osvoboditvi izredno hitro razširila. V Sauberh pa Cigorinovo varianto me- ki mu pa ni uspel. V 24. potezi se ie mestu m na dežeh je tako rekoč čez renske obrambe. Christoffel pred nadaljno izgubo figu- re vdal. Ob %9 sta zaključila partijo inž. Vidmar in Staehelin. Po lepi pozicijski igri v kateri je imel beli majlmo prednost, sta se nasprotnika v časovni stiski po 25. potezi sporazumela na remi. Takoj zatem sta si podelila točko Trifunovič in Blau. Trifunovič je imel slabšo pozicijo vendar je s hladnokrvno akcijo na daminem krilu v 40. potezi dosegel remi. Rabar je v 31. potezi pred veliko materialno izgubo prisilil k predaji Leepina. V partiji Henne-berg-Simonovič je slednji dobil prostega kmeta. Beli je skušal najti rešitev z napadom na kraljevem krilu, ki ga je pa Simonovič hladnokrvno odbil in s figuro več zmagal v 40. potezi, Gli-gorič in Gygli sta imela blokirano pozicijo v kateri je beli prej prišel do prodora in v 35. potezi elegantno zmagal. Puc je z riskantno žrtvijo postavil svojega nasprotnika Ehrata v izgubljen položaj Igro sta prekinila. Prekinjene TOrdir,’ S č uber 1 i *i rf M ti i .č-He d in g e r ^ vse’ b cdj - •——— -..............v.*..,.......,,. Šahovska reprezentanca Švice. Od leve proti desni: Henneberger, Leepin, Ker, kapetan moštva Schudel, Blau, Christoffel Staeheiin Gygli trudijo, da dosežejo obveznost, stov. Poleg izobražencev so začeli igrati in PChristoff<5voritviPn!T iah-da vse dosedanje delo tudi kaze, da ?ah delavti in kmetje, ki ji£ je šem položaju za naše reprezentante. — Tako se je prvo kolo končalo z rezultatom 5:1 ob štirih prekinjenih parti- bodo obveznosti v nekaterih okrajih ljudska oblast omogočila udejstvovanje Presežene, so še okraji, kjer propa- vznorprln«*?0?!«? kulturnega življenja. e* -m- - »r,„a, zjsrsa* & m tekmovanja. danes samozavestno lahko trdimo, da Tak malomaren odnos do te nase je naša šahovska reprezentanca med letošnje prve množične prireditve ka- najmočnejšimi na svetu. Zavedajoč se že nepravilno pojmovanje naše orga- velikega pomena mednarodnih tekmo-nizacije, kaže staro gledanje na fiz- za napredek v šahu, je vodstvo Nadaljevanje na 4. strmi liublianske mladinke sa zmagate v ritmičnih vaiah Beograd, 17. aprila. V soboto in ne- greba za vaje z obroči in žogami po kulturo ’ Iti3se zapira ^tn^dlštiriltiene" SLome or»je JovS™ * bilo tukaj tekmovanjje za sestavu Tonke Dragljevič, ki je dobila - ’ p goste državno reprezentanco Švice, ki Prvenstvo FLRJ v ritmičnih vajah. 85.67 točke. Tretje mesto je bilo pii- lma v svojem moštvu po vsem svetu Nastopile so ekipe Slovenije, Hrvat- znano »Sestorki« Dragice Basletič iz Gol Izenačene borbe v II. zvezni ligi Zaradi gostovanja Partizana, Črve* vam in Spartakom. Sarajevo je bilo v obveznosti: okraj dosedaj teklo obvez. 1. Celje 1495 7716 2. Črnomelj — 1759 3. Dol. Lendava — 2355 4. Dravograd 2025 3264 5. Grosuplje 1035 2039 6. Gornja Radgona — 2130 7. Gorica 161 3717 8. Idrija — 1423 9. Ilirska Bistrica — 1521 10. Jesenice 153 3124 11. Kamnik 2279 2991 12. Kočevje 220 1626 13. Kranj 888 5350 14. Krško 659 4713 15. Ljubljana mesto 4000 8171 16. Ljubljana okoi. 467 43S3 17. Ljutomer 689 2074 18. Maribor 2795 9789 19. Mozirje 585 2214 20. Murska Sobota 430 4717 21. Novo mesto 452 3159 22. Poljčane — 4181 23. Postojna 1701 2389 24. Ptuj 1300 5238 25. Sežana — 1892 25. Tolmin 150 1780 27. Trbovlje 765 3247 28. Trebnje 385 2053 Skupno: 22.704 100.000 znane šahiste. P° ~ 8VetU ^aTSIoč^Cetito nm“o je S^Jstva“na fpS^TTŠ spredla"8 V pet^ profile lln^re- ^7° * . tekmDval° f29 eki»" osvojila Ljubljane z Lindtner- Ptkma med Sioo$ in Lokomotivo X ski t Ogrebe * P?ezintancaPprekoPItaIije prispeta v Prvenstvo države in prvo mesto v tek- jevo sestavo »Pesem slovenske mla- IL ligi je najbolj presenetil Mornar, Ljubljano. Na postaji so goste sprejeli movan-ju le dosegia Ljubljana z Lmdt- dme« s 84.83 točke. Peto mesto je dobil kj je beležil visoko zmaeo nad Var- Mnma. • Uavrfa» 45 i I TLastnnniir,- na=c vrhi™« nerievo sestavo »Peresem brez besed« ritmični sestav Velika Krstninviea darjenl s čemer so se ^Splitčani še »vtO. 1131 g »aftiat* 04 8 Split, 17. aprila. Na današnji prvenstveni tekmi proti Vardarju je zrna. gal Mornar z visokim rezultatom 6:1 (3:9). Visoki poraz Vardarja je pripisati predvsem njegovi slabi obrambi ganizacije in Komiteja za fizkulturo ki so ga izvajale mladinke iz Ljub- Zagreba z 82.67 točke in šesto mesto boli'«trdili'n= ori vladi r.R sinveniin to,- iih =„-^^,-1,- d-; ooorri m riokiio rros trr.ko »Desetka« Eluške Poljakovič iz Ze- slovenski predstavnik meStU eSl'ue' do hotela Slon, kjer so nastanjeni. Drugo mesto je dosegla mladina iz Za- muna z 812.58 točke. Včeraj dopoldne so si ogledali zanimivosti mesta, popoldne pa se je začelo -------—........ ■■ ■ V veliki dvorani Filharmonije je na-vzočne v imenu Jugoslovanske šahovske zveze pozdravil Edo Turnher. — Bim&im « zmago&mee m<® dtvki po Dabmacštf Split, 17. aprila. Danes je bila kon- dirke, v kateri so nastopili najboljši je igral v Osijeku in izgubil s Proleterjem z enim golom razlike. Neodločen rezultat Me- rm i n n m n«° d m o ^ Z®g^b^anom in neuspešnemu napadu, ki je pustil dišče lestvice $ pomaknil1 v sre" mnogo prilik neizkoriščenih. Gole so dali za Mornarja Vorgučin 4, Marče-tič in Prčič po enega ter za Vardarja Cincijevski. V moštvu Mornarja so se najbolj odlikovali Diskič, Vorgučin, Prčič, v moštvu Vardarja pa Hristov- I. liga Sloga g Lokomotiva I r O Novi Sad, 17. apr. V današnji edini plaketo. Predsednik švicarske šahovske organizacije profesor Meyer se je zahvalil za prisrčen sprejem in pozdrav ter dejal, da so Švicarji z bivanjem v naši državi izredno zadovoljni. Čeprav je bilo treba premagati dolgo in naporno potovanje, sp se z veseljem odzvali našemu vabilu, da se medsebojno spoznamo, kar bo nedvomno prispevek k; svetovnemu miru. Besede obeh govornikov je občinstvo toplo odobravalo. Dr. inž. Milan Vidmar je nato kot Dosedanji pregled udeležbe nam vrhovni sodnik objavil naslednjo listo kaže, da smo v 14 dneh dosegli 22,7o/0 nasprotnikov: Christoffel : Pirc, Gligo-obveznosti, s čimer ne moremo biti J,lc i Gygli, Blau : Trifunovič, Rabar : zadovoljni, ker bi morali imeti obvez- "f p.!pl”’Jri Staehelin : inž. Vidmar nost že 50o/o doseženo. . Hedtoger?’S>n ? Ko-" Se 14 dni je do konca tekmovanja, stič, Djaja : Sauberli ■Lie Z3?nji ^s, da popravimo zamu- Dvoboj se je pričel s previdno Igro Jeno, zato ne odlašajmo s tekmova- obeh moštev. Poteze igralcev so sledile njem na zadnje dni. Se je čas, da gre- druga drugi šele po temeljitem premo s krosom v sleherno vas, tovarno, misleku, vendar se je že po kratkem šolo, zadrugo, ustanovo, vendar je času položaj na deskah toliko razjasnil, treba zato organizacijskih priprav, da b? ° ™°goče ugotoviti variante treba je propadande treba ie mžr- fazn/h »tvoritev. Christoffel in Pirc sta tvovalnosti fizki.it™, ■ P igrala otvoritev brez imena. Niemcovi-treba ie sociaii^-l h fun^clonarjev, čevo indijsko obrambo so si izbrali Ob dnsežiav,;___lcne zavesti- Gligorič : GygH, Rabar : dr. Leepin in eokVoZv^Hep"e^eL!5t^esatke ski, Antonovski in Cincijevski. Tekmi je prisostvovalo 3500 gledalcev. Sodu je Petrič z Reke. 3. Gobbo (Pulj) 14.48,00, 4. Rebrovič žena osvojila tečke rezultatom 1:0 (Jedinstvo, Zgb) 14.50,14, 5. Crnobrnja (1;0). Igra je bila v splošnem enako- — „ „ „ »««. _ (Milicioner, Beograd) 14.54,56, 6. Sironi Pravna, vendar pa je bil napad Sloge ■ OClPinj e E mOullaC 0 1 0 (Pulj) 14.55,30, 7. Celesnik (Metalac, nekoliko boljši in uspešnejši. Napad Zagreb) 14.58,52, 8. Vršič (Šibenik) Lokomotive je imel več prilik, da* bi 15.06,33, 9. Ješič Drago (Bgd) 15.10,59, izenačil, vendar pa jih ni znal izko- Sabac, 17. aprila. Današnja tekma med Fodrinjem in Metalcem se je končala brez golov, čeprav sta imeli obe 10. Solman (Zagreb) 15.13,39, 11. Tiš- "stiti. Edini gol dneva je dal Karau- moštvi dokaj zrelih prilik. V prvem ma (Reka) 15.29,58. Več dirkačev je movic v 27. minuti prvega polčasa. V polčasu je bilo v premoči Podrinje v moralo zaradi okvar med tekmo od- mostvu Lokomotive je bil odličen vra- drugem polčasu pa Metalac. V moštvu stopiti, med njimi tudi Aleksander Zo- tar 2mara- v moštvu Sloge se je od- Metalca je bil najboljši vratar Simunič, rič. Zanimivo je, da je Sironi zmagal iLkova a vsa °^a obramba. Tekmi je v moštvu Podrinja pa Stankovič. Tekmi v prvi, tretji in četrti etapi, a se je kljub temu plasiral šele na šestem mestu, ker je v drugi etapi zaradi okvare na kolesu izgubil mnogo časa. Na odseku Šibenik—Split so tekmovati tudi mladinci. Zmagal je Bailo iz Zadra. prisostvovalo 8000 gledalcev. Sodil je Vlajič iz Beograda. 11. liga Proletep : Odred I : 0 Osijek, 17. aprila. Današnja prven- je prisostvovalo 5000 gledalcev. Sodil je Terzin. Dinamo (P) : Dinamo (S) I s I (0 ; 0) Pančevo, 17. aprila. Današnja tekma Zmagovalec Anton Strain Dvoboj študentov Trst — Ljubljana Miler je vrgel disk 44.30 m Drugi je Cicerič, 3. Bailo II., 4. Vuč- stvena nogometna tekma med Proiete- kovič, 5. Bailo III. Vučkovič je član rom in Odredom je bila ena najlepših, med domačim moštvom in Dinamom iz Hajduka, vsi ostali so iz Zadra. kar smo jih videli v Osijeku. Proleter Skoplja se je končala neodločeno 1:1 ____________ je dal danes brez dvoma svojo najlep- (0:0)- ISra 5e bila v glavnem enako- šo igro. Igra je bila v splošnem ena- Pravna. Gole sta dala za domače Da-kovredna, čeprav je bil Proleter sko- vidov, za Skoplje pa Gjeorgjevski. Tek-raj stalno v napadu. Izvrstni vratar mi J€ prisostvovalo 5000 gledalcev. — Odreda Benzik je ubranil številne ne- Sodi1 je Beleslin. varne žoge in tako preprečil večjo ^art/lgrtia ^ Sovič^8.^!n! Ali si ti okrajni odbori napoveduieio HenSeberger in Simonovič Caro-Kano- pravljala na srečanje v raznih šport- verza, Trst) 28.4; II. tek. 1. Dolenc Tekmi je prisostvovalo 6000 gledalcev, tekmovanje v tem, kdo bo zadnii v vo otvoritev'. Milič in Hedinger Grtin- nih Panogah s kakim tujim društvom (Lj.) 25, 2. Blokar B. 26.2, 3. Turkovič ki so dajali obema moštvoma prizna-dosegli obvez? Gotovo n f twuJ1 v £^»1«Tz\xrz^ momalnn vannnfrt tv. ali ri r*i i cin n-n Tim- / _ i m .. —... . , - ... tekmovali v presegu obveznosli^zZ ~ hočemo biti prvi in ne zadnji! Naša parola je: II. ZVEZNA LIGA Vsi na pomladni kros — kros stotisočev fizkulturnikov! Gruden Maks. - . .. uvvv Ul, a, *** UK Kouumvu OUU11 je sila moči in napredek svojih fizkul- Janko 9:25,04, 2. Jovan Izidor (oba Lj.) Damiani iz Zagreba. = •»»«* 2=0 tekmovanj. V goste so prišli študenti Ognjanovič 5.90, 3. Cop 5.85, 4. Kra- Sarajevo, 17. aprila. Pred 7000 gle- ^ogometašl iz Basla? w Beograd« SSZ S361"Porpurati (Trst) 39,86‘ = Met nes premagala švicarsko sindikalno ™ S° 86 ^ nogometno moštvo St. Johann iz Basla ^ » ’ m°g 3 7' z rezultatom 2:0 (1:0). Tekma je bila keTa odDorl tLo ^ rtv v- ' na Stadionu Crvone ,vwrip in ii ie , 8 °apora- tako da ljubljanski štu-prisostvovalo 10 000 gledalcev Naše dentj6 kljub borbenosti in volji niso moštvo je bilo I L v ™^'i mogli prinesti tlsteSa uspeha, ki se ga zasluženo zmagalo Sodil je od njih pričakbvalo. To se je videlo iz Beograd^ 8 • ^ 36 Jovanovlč zlasti v atletiki, kjer so pobrali ljub- _________ ljanski atleti vsa prva ter večina drugih in tretjih mest. ATLETIKA Od naših atletov se je največ pričakovalo od metalca Milerja — kaj mu Sarajevo 14 9 5 0 22: 8 23 Mornar 14 7 2 5 32:15 16 Podrinje 14 5 5 4 15:17 is Vardar 14 4 5 5 22:26 13 Metalac 14 5 3 5 15:18 13 Odred 14 5 3 6 15:19 13 Spartak 14 3 6 4 21:17 12 Dinamo (P) 14 4 4 6 21:26 12 Proleter 14 5 1 8 15:22 V Dinamo (S) 14 3 4 7 13:23 10 Nogometaši Basla v Ljubljani nogometna^ 2 v t' m" bo mednarodna nem magazinu v pasaži Nebotičnika, bo pač uspelo po dolgem zimskem zentar^e Rasi”1-3 sindikalne repre- kakor tudi pri fizkulturnem referentu’ treningu, doseči na prvem atletskem zentance lIuM- ln sindikalne repre- Krajevnega sindikalnega sveta, Delav- tekmovanju nove sezone. S svojim *n'mn:tvn dolgo ni pokazalo tako slabe igre kot Nadaljevanje na 4. strani v današnii tekmi. Za poraz ie kriva ——————————— predvsem napadalna vrsta, ki z nekai , izjemami m niti enkrat resno ogra- vharlaroi.* ni bil^noben?povezanosti.Id? tudi? Dinamo 8 Olimpique 6 8 O Liege: Hajduk : KB 1876 I g I Dunaj: Partizan g Rapid 5 g I Antwerpen : Cirv. zvezda g Sportklub 2:2 (2 g 0) Poročilo na 4. stutml Na letošnjih krosih v LRS mora teči 100.000 tekmovalcev Prvenstvo ljubljanskih srednjih in strokovnih šol V soboto 23. aprila ob 18. uri se bo vršil v Tivoliju v Ljubljani takorekoč tradicionalni kros za prvenstvo ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Z leta v leto vzbuja to tekmovanje med ciljaštvom srednjih šol veliko zanimanje, tako med tekmovalci, ki so se kot zmagovalci na zavednem tekmovanju priborili možnost tekmovati na med-zavodnih tekmah, kakor tudi med ostalim dijaštvom, ki z velikim navdušenjem spremlja vsako leto potek tekmovanja in navija za svoje šolske »favorite«! To tekmovanje bo posebno zanimivo letos, kajti že lansko leto so se tekmovalne proge dokončno uredile kot nekake standartne proge, ki so za vse šole obvezne, da na njih izvrše vsaj tekme za prvenstvo zavoda, ako ni mogoče tudi tekme za prvenstvo razredov. S tem je postalo celotno tekmovanje samo po sebi zanimivejše, tako za dijaštvo, kot za strokovno učiteljstvo in športna društva. Dijaštvo ima g tem dijak iz tega ali onega razreda, kakšen je najboljši čas v paraleli itd. Dijakom je na ta način mogoče presojati svoj rezultat z rezultatom dijaka, ki je poznan na zavodu kot najboljši tekač. To zanimanje stalno narašča iz dneva v dan do tekme za zavodno prvenstvo kjer imajo možnost nastopa le po trije najboljši iz vsakega razreda. Ker so dijaštvu znani rezultati njihovih sošolcev, ki nastopajo na prvenstvu zavoda, se do trenutka tekmovanja samega stalno razpravlja po zavodu, kateri dijaki so resni kandidati za prvo mesto In med katerimi se bo vršila huda borba. Zavodno prvenstvo se vrši neposredno po zaključku razrednega tekmovanja. Ta dan je za ves zavod nekak fizkultumi praznik in mladina se v napetem pričakovanju številno zbere na tekmovališču. Ta prireditev je že kvalitetnega značaja in kljub temu tudi množična, saj nastopa na teh prireditvah letos, ko so vključeni v to tekmovanje tudi pionirski razredi, od Da bo naši mladini lažje preceniti moči svojih zavednih zastopnikov na sobotnem tekmovanju, podajam prvo trojico za vsako tekmovalno progo lanskega tekmovanja za prvenstvo srednjih šol: 600 m: 1. Blaž 6. drž. 2:19 2. Elhofer 6. drž. 2:24 3. Plemelj 7. drž. 2:27 800 m: 1. Gabrijel F. šola 3:22 2. Nestorova F. šola 3:33 3. Bezlaj 1. drž. 3:40 1000 m: 1. Gašperič ki. g. 3:30 2. Godec ki. g. 3:31 3. Jurhar F. šola 3:39 1500 m: 1. Radelič (šola za tur. in gost.) 5:11. 2. Velikonja (klas. g.) 5:14. 3. Dimitrovskl (fiz. šola) 5:27. Na jesenskem krosu je tekmovalo 84 tekmovalcev, letos pa je prijavljenih .4i -v možnost stalno voditi kontrolo nad svojim uspehom ali neuspehom, ki ga beleži v enem in istem šolskem letu na tekmovanju v jesenskem krosu ln nato v spomladanskem krosu. Strokovno učiteljstvo vidi na rezultatih plod sistematičnega dela in v koliko posamezni dijak napreduje v 1 letu. Športna društva imajo po objavljenih rezultatih v časopisju točen pregled nad kadrom atletskih talentov, ki so se pokazali na tem tekmovanju, ki pa jih morajo znati vključiti v svoja društva neposredno po tekmovanju. Umestno se mi zdi, da pred tekmovanjem v krosu za prvenstvo • srednjih šol seznanim športno občinstvo z načinom vadbe po posameznih zavodih, z aktivnim atletskim delom vseh tekmovalcev, ki se bodo v soboto 23. aprila borili za naslov srednješolskega prvaka. Ta mladina prihaja na tekmo-vnje resnično pripravljena, kajti sleherni fizkultumi učitelj je obvezan predhodno izvršiti z dijaki 4—6 treningov z vsakim razredom in to po metodičnih navodilih o vadbi krosa. Po dovršeni zadostni vadbi pristopimo k tekmam za prvenstvo razredov. Od tega tekmovanja so oproščeni dijaki, ki so po nasvetu zdravnika nesposobni za tek (saj so bili vsi predhodno zdravniško pregledani) in oni dijaki, ki se na nad tekmovanja ne počutijo sposobne za tek vsled prebolele bolezni in ker niso opravili vseh treningov. To razredno tekmovanje je torej obvezno za vse dijakfe razen omenjenih izjem. Cim se začne tekmovanje za razredno prvenstvo se med dijaštvom podzavestno prične resnična in živa propaganda s tem, da tik pred tekmo ali pa po tekmi sami stalno povprašujejo, koliko je porabil za to progo 70 do 100 že takorekoč izbranih tekmovalcev. Najboljši trije na vsaki tekmovalni progi imajo pravico in obenem častno dolžnost zastopati svoj zavod v borbi za naslov srednješolskega prvaka. Tudi to tekmovanje bo po svoji zanimivosti prekosilo vse dosedanje, saj je dijaštvo zavoda svoje sposobnosti ob primerjavi jesenskih rezultatov na tej progi in letošnjih pomladanskih rezultatov, ki so jih dosegli pred kratkim na zavednih prvenstvih. Dijaštvo pa gre v svoji nestrpnosti še dalje. Po doseženih uspehih zavednega krosa se stalno zanimajo za rezultate, dosežene na prvenstvih drugih zavodov. Na ta način imajo že sedaj prognoze za zmagovalce sobotnega tekmovanja na 1500 m, na 1000 m Itd. in točno vedo, v katerih točkah bo borba najbolj zanimiva in napeta. dosedaj že 140 tekmovalcev. Letos bodo znašale tekmovalne proge kakor jeseni, prvič pa bodo tekmovali pionirji na progi 300 m in 350 m ter pionirke na 250 m. Silno koristo in priporočljivo je tako za dijaštvo, kot za fizkulturne učiteljstvo, ako si vsako leto beleži rezultate slehernega dijaka že na razrednem krosu. Na ta način sem ugotovil na svojem zavodu, da so svoj rezultat zboljšali ali pa vsaj obdržali oni dijaki, ki so člani telovadnih društev in so preko zime redno vadili, dalje dijaki, člani zimskošportnih sekcij in dijaki, člani atletskih društev. Na podlagi take statistike ima dijaštvo priliko samo ocenjevati svoj uspeh načrtnega in sistematičnega dela v teku' šolskega leta, ter poizkati in odstraniti vzroke za morebitni neuspehi Korčc D. V Št. Petru je teklo 520 tekmovalcev Sentpeterčani in okolica ne pomnijo take fizkulturne prireditve kot je bil pomladanski kros, prvi in edinstveni v tem kraju po osvoboditvi. Vršil se je 31. marca za vse množične organizacije in vojsko, 2. aprila pa so tekli mladinci, člani centra za predvojaško vzgojo. Tekmovalcev je bilo skupno 520, kar je ogromen odstotek v primeri s številom prebivalstva. Tekmovalo je vse, mlado in staro, pionirji, vojska, delavci, kmetje in inteligenca. Tudi članice AFZ so se odzvale na crossu v nepričakovanem številu. Ko so za pionirji, mladino in članstvom obeh spolov tekli še nad 45 let stari možaki, smo vsi občutili, da je bil štentpeterski pomladanski kros res množična prireditev nove, socialistične fizkulture, v kateri je in mora biti mesta za vsakogar, ki si želi. zdravja in poštenega razvedrila. Ce prištejemo k številu tekmovalcev še ljudstvo, ki je z navdušenjem spremljalo tek pri startu, cilju in ob progi, lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo na krosu več od polovice prebivalstva. Videli smo ljudi iz vse okolice, nasmejane, vedre in zadovoljne. Vreme je bilo čudovito, kot nalašč za tako množično prireditev. Da je imel kros tak edinstven uspeh, gre v prvi vrsti zasluga odboru SSD Železničarja, ki je kljub temu, da društvo deluje šele dobra dva meseca, napravil vse, .tako s propagando, vabili, agitacijo v vseh organizacijah, sindikatih, ustanovah in vojski ter z dobro organizacijo krosa, da bo letošnja prireditev ostala nepozabna v spominu vseh prebivalcev. Organizacijska oblika strelskih družin Stalno naraščanje novih strelskih družin ter vstop članstva postavlja pred strelsko organizacijo odgovorne naloge. Postaviti celotni sistem dela na tako podlago, da bo omogočeno vsakemu posamezniku uspešno in aktivno delo v strelski družini. To nam narekuje poleg hitre in iznajdljive rešitve materialne plati; to je pravilna razdelitev orožja vseh vrst ter štedljiva uporaba municije in hitra izgraditev provizoričnih strelišč ter rešitev vprašanja strokovnih inštruktorjev v strelskih družinah in okrajnih strelskih odborih tudi pravilne organizacijske oblike osnovnih organizacij — strelskih družin. Brez dvoma bi bilo napačno, če bi mislili, da organizacijska oblika sama odloča o ugodnem ali neugodnem razvoju organizacije, ne, temveč pravilno postavljena organizacijska oblika lahko mnogo doprinese k bolj uspešnemu vključevanju strelcev v strelske družine ter omogoča bolj sistematično in redno delo posameznika kakor celotne družine. Ko govorimo o obliki strelske družine moramo predvsem stremeti za tem, da postavljamo take družine, ki bodo lahko z ozirom na številčnost, materialne in ostale predpogoje za postavitev strelske družine lahko nudile svojemu članstvu dovolj vzgoje. Napačno je obravnavati problem organizacijske oblike strelskih družin šablonsko ali pa se kruto pridrževati kakršnih koli pravil, ne da bi preje pogledali vse specifične pogoje tistega terena, kjer se strelska družina ustanavlja.’ Jasno, da ne moremo postavljati strelske družine na vasi ali šoli na isti način kot v mestu ali tovarni. Strelske družine na vasi se postavljajo izključno na teritorialnem prin-čipu. Paziti moramo, da postavljamo družine v začetku predvsem po moč-nejših centrih, jih utrdimo, potem pa šele pristopimo k formiranju novih. Nikakor ne smemo v eno strelsko družino vključiti več med seboj si zelo oddaljenih vasi. S tem namreč ne moremo praktično izvajati vsega delov- Stran ? nega programa, ki se postavlja pred strelsko organizacijo. Prav posebej moramo stremeti, da se formirajo strelske družine povsod, kjer nastajajo z gradnjo zadružnih domov, ustanavljanjem zadrug, večji centri našega 'gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Razne šole in slično, ki so številčno manjše, ne postavljajo svojih strelskih družin, temveč se člani vključujejo v strelsko družino kraja kjer stanujejo. Prav poseben problem je vključevanje pionirjev v strelsko družino, kar pa zaenkrat zaradi pomanjkanja zračnih pušk še ni aktualno. V večjih mestih kot so n. pr. Jesenice, Kranj, Celje, Maribor, Ljubljana In druga, bomo postavljali strelske družine na teritorialni in proizvodni način. Tako, da bo nastalo v mestu več samostojnih družin po večjih tovarnah, šolah in ustanovah, poleg tega se bo ustanovilo terenske strelske družine, v katere se bo vključevalo članstvo iz manjših podjetij in ustanov ali pa delavci, katerih tovarniška strelska družina je preveč oddaljena. Opozoriti je treba da se formirajo strelske družine dejansko samo v tistih tovarnah, šolah in ustanovah, ki bodo imele dejansko vse objektivne pogoje za uspešno delo. Nikakor ne smemo dopuščati, da se formirajo premajhne strelske družine, ki potem zaradi premalega števila članstva niso dovolj aktivne. Strelske družine postavljene na produkcijski način, to predvsem tovarne morajo stremeti za čim tesnejšo povezavo z bliže ležečim terenom, članstvo teh terenov vključiti v svojo družino ter si tako ostvariti močno podlago. Večje strelske družine, ki štejejo več kakor 100 članstva, poudarjeno seveda aktivnega, se lahko potem v svr-ho uspešnejšega dela razdelijo na več oddelkov. To pride predvsem v poštev za tovarne kot so Litostroj, jeseniška železarna, ljubljanska univerza in slično. Kot že poudarjeno, je treba pri ustanovitvi strelske družine dobro premo-triti vse objektivne pogoje ter postaviti res samo močne strelske družine, ki bodo vestno in z ljubeznijo vzgajale svoje članstvo v dobre branitelje domovine, O. B. Zmagovalci so sledeči: Pionirji 10—12 let: Adam. Pionirji 12—14 let: Purkeljc. Pionirke 10—14 let: Maver. Mladinci 14—18 let: Šuštaršič. Člani 18—35 let JA: Redžepo-vič. Člani 18—35 let civ.: Završnik. Člani 35—45 let: Varl. Člani 45 let dalje: Drnovšek. Mladinke 14—18 let: Simčič. Članice 18—35 let: Debevec. Članice 35 let dalje: Obradovič. Srednješolci so v Celju najbolj marljivi Tradicionalni pomladanski kros, ki se vrši po vsej državi v mesecu aprilu, je tudi v Celju zajel že precejšnje število pripadnikov raznih organizacij. Razumljivo je, da je kros najbolj razgibal šolsko mladino, zlasti pionirje, od katerih večina prvič tekmuje. Z nestrpnostjo čaka vsakdo na startu na povelje »zdaj« oziroma pisk piščalke, nakar v sproščenem teku preteče glavni del proge in z lahkoto premaga na njej vse naravne ovire. V zadnjem delu proge pred ciljem pa vsakdo še pospeši hitrost, da bi bil doseženi čas čim boljši. Casomerilec na cilju čita vsakemu doseženi čas, ki se nato vpisuje v tekmovalni zapisnik. Tako se vrstijo dan za dnem razred za razredom, dečki in deklice, ki naravnost tekmujejo med seboj, kateri posameznik oziroma razred kot celota bo boljši. Šolska mladina Celja se je temeljito pripravljala na krosu, izvaja ga pa v obliki tekmovanja, ker daje ta način izvedbe krosu večjo privlačnost. Brez dvoma bodo rezultati ln še v večji meri temeljite priprave za pomladanski cross imeli poziviten značaj ob priliki izvajanja bližnjih «množičnih tekmovanj v vseljudskem mnogoboju, tekmovanju za fizkultumi znak in telovadnem nastopu. Želeti je, da v najkrajšem času po vzgledu srednješolske mladine pristopijo izvedbi krosa tudi pripadniki te-vadnih društev, Kladivarja in vseh sindikalnih podružnic. Pionirji in mladinci 11. gimnazije so bili letos prvi izmed celjskih šol, ki šo se pripravljali in v celoti izvedli svoj pomladanski kros, Od 311 dijakov je nastopilo v krosu 290 tekmovalcev dočim je 21 dijakom bil prepovedan nastop iz zdravstvenih razlogov. Na progi 1000 m — mladinci so dosegli najboljše čase: Zupanc, III c — 3 min. 2 sek., Sega in Srdič iz III č — 3 min. 3 sek., Veber I f, Kuzma III d in logar II b pa 3 min. k sek. V ekipnem tekmovanju mladincev (8 tekmovalcev) je bil najboljši III c, nato Ilič in III d razred. Na progi 850 m pionirji, so bili najboljši Letnar, Srebot ln Tomič, vsi iz II a razreda, na progi 300 m pa Družina iz I c, Ješovnik I a, Petauer in Mazej iz I b razreda. Na krosu učiteljiščnikov je sodelovalo 10 mladincev. Na progi 1000 m sta bila najboljša Bukovac ln Kores s časom 3 min. Na krosu Ekonomskega tehnikoma je nastopilo 28 mladincev. Na progi 1100 m je zmagal Grilec s časom 3 min. 5 sekund. Kros v Planici SD Rateče-Planica je v nedeljo 10. t. m., potem ko je dopoldan delalo na gradišču zadružnega doma, izvedlo v popoldanskih urah društveni pomladanski kros. Udeležba je bila kljub hladnemu vremenu zadovoljiva. Razveseljivo dejstvo je, da se je zelo slaba zveza med pionirji ln društvom (ne po društveni krivdi) razbila in videli smo na krosu precej pionirjev. Novi odbor naj v tem pogledu dela še naprej kot je delal stari odbor! Zenska udeležba še ni zadovoljiva in treba bo še precej propagande, precej dela, da se tudi na vasi vnese duh, da je fizkul-tura za vse, ne samo za moške. Proge je izvedel tehnični refedent Kerštanj Andrej, sodniški zbor pa je imel precej dela in je svojo nalogo izvedel prav dobro. Tekmovalo je 32 tekmovalcev: Rezultati: Pionirji do 6 let: 80 m (4 tekmovalci): 1. Kavalar Jože 20.3; 2. Rožič Jok 22.1. Pionirji 6—10 let 100 m (6 tekmovalcev): 1. Kavalar Boštjan 15.2; 2. Mlinar Janez 18.0; 3. Tempfar Slavko 19.4. Pionirji 10—12 let: 200 m (3 tekmovalci): 1. Makovec Janez 41; 2. Kopav-nik Alojz 41.8. Mladinke 14—18 let: 800 m (4 tekmovalke): 1. Cuznar Jerca 3.09; 2. Kerštanj Olga 3.19. Mladinci 14—16 let: 800 m (2 tekmovalca); 1. Kopavnik Jože 3.08. Mladinci 16—18 let: 2000 m (5 tekmovalcev): 1. Makovec Tone 3.26; 2. Tof Aleksander 3.26; 3. Mežik Andrej 3.30. Članice: 800 m (2 tekmovalki): 1. Kavalar Berta 3.42; 2. Grilc Ivanka 3.47. Clanei: 3000 m (6 tekmovalcev): 1. Petrič Vladko 6.23; 2. Mežik Jože 6.32; 3. Grilc Tone 6.36. Kavi. 65 % udeležba na krosu SŠD Slovana V četrtek popoldne je sindikalno športno društvo Slovan organiziralo svoj kros. Lep, sončen dan je bil zelo primeren za tekmovanje. Športniki so se zbrali na standartni progi za tovarno Saturnus, ki je dobro izbrana in mehak teren ugodno vpliva na tekmovalce, tako, da je bilo tudi v četrtek doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Med člani je Herbst Vojko na 2200 metrov dolgi progi dosegel zavidljiv čas, če upoštevamo, da je bila steza kljub zgoraj omenjenim pozitivnim stranem težka, saj je vodila v globoko gramozno jamo, katero so morali tekmovalci preteči dvakrat. Omeniti moramo tudi 40 letnega Belič Ivana> ki je med člani pritekel na cilj peti in pustil za seboj mnogo mladih tekačev. Ugaja tudi čas Strniše med mladinci, Breznikove med mladinkami in Kralja med pionirji. Športno društvo je dobilo na krosu kader, s katerim mu bo možno uspešno delo v porajajoči atletski sekciji. Najbolj številno je bila zastopana smučarska sekcija, ki je dala 28 tekmovalcev, poleg katerih je teklo še 26 nogometašev, 11 atletov, 16 odbojka-šev in 8 igralcev namiznega tenisa. Nogometaši, katerih je v društvu največ, bi bili lahko vsekakor močnejše zastopani. Poleg omenjenih sekcij pa so tekli še športniki sindikalnih aktivov, ki so člani športnega društva. Največ tekmovalcev sta dala F A Kemična in F A Pletenina. Posamezni rezultati so naslednji: Pionirji do 14. leta na 400 m: 1. Kralj Bogdan 1.25; 2. Milič Milan 1.31; 3. Miklavčič Mišo 1.36. Mladinci do 18. leta na 1700 m: 1. Strniša Jože 5.57; 2. Vrhovec 6.20; 3. Marencelj 6.45. Mladinke do 18. leta na 800 m: 1. Breznik Mira 3.11; 2. Tršlnar Majda 3.15; 3. Trdan Olga 3.18. Člani od 18. leta dalje na 2200 m: 1. Herbst Vojko 7.07; 2. Stepanovič Mihajlo 7.09; 3. Povh Franc 7.10; 4. Kordež Maks 7.12. Članice od 18. leta dalje na 1700 m: 1. Pristov Tončka 7.03; 2. Podobnik Marjana 7.11; 3. Oblak Malči 7.14. Organizacija tekmovanja razen propagande ni bila zadovoljiva. Vsekakor bi morala biti prog vidnejše označena, na startu in cilju pa več časomerilcev. -O POPRAVEK Ker je na krosu LRS dne 3, aprila t. 1. vrstni red ekipe mladincev mariborskega »Železničarja« pomotoma izpadel iz prvotno prikazanega vrstnega reda ekip. popravljamo naslednje: MOŠKI: Člani 8 km: Kladivar 12 tačk, Enotnost —. Slov. Gradec 10 točk Žel. Mar —, Žel. Ljub. Litija člani 4 km: Kladivar 7.5 točk, Enotnost 9 točk. Slov. Gradec 4.5 točk. Zel. Mar. 6 točk. Žel. Ljub. -. Litija -Mladinci: Kladivar 5 točk. Enotnost 2.5 točk. Slov. Gradec 4 točke. Žel. Mar. 2.5 točk. Žel. Ljub. fitočk Litija 1 točko. Skupaj: Kladivar 24.5 točk. Enotnost 11.5 točk. Slov. Gradec 18.5 točk- Žel. Mar 8.5 točk. Žel. Ljub. 6 točk Litija 1 točko. Sledi: Kladivar I. mesto. Slov. Gradec II. mesto. Enotnost TIT. mesto-2el. Mzir IV. mesto Jel. Ljub V me-sto. Litija VI mesto. Atletska zveza Slovenije, Iz telovadne organizacije Telovadna akademija v Pobrežju V nedello ie TD Maribor V. s sedežem v Pobrežju uprizoril svojo drugo akademijo no osvoboditvi, katera ie dala nekak pregled dosedanjega dela v telovadnici, hkrati na vznodbudo za nadalnie fizkulturno udejstvovanje. Doseela na ie tudi nronaaandni usneh. sat so bili nrisotni navdušeni za leooto izvedbe nosameznih točk in načrt telovadbe snloh. V nrvi točki akademije so naslonili nionirii z vaio rokodelci, katero so dobro izvedli ter želi nriznanie občinstva. V drugi točki so naslonile nionirke. ki so izvajale med netiem nlesno vaio. Kot tretja točka so naslonili nionirii s nuškami. kateri na zaradi nervoze niso dobro izvedli. V četrti točki so mladinci nrikazalt del telovadne ure s skoki čez kozo. V netl točki so naslonile nionirke z vaio z venčki, toda videti ie bilo. da iim venčki delalo nreglavice. nredvsem v skladnosti. V šesti točki so naslonili mladinci s nrosto vaio. ki ie bila z majhnimi nanakami dobro izvedena in ie žela naivečii anlavz od občinstva. V osmi točki so člani izvajali na bradlji noliubne vaie. od katerih ie bil naiboliši Koloh. ki ie s svoio težko nrvino navdušil nabito nolno dvorano občinstva. V deveti točki so mladinke nrikazale »Anitrine igre«. Po odmoru so člani In članice v deseti točki nrikazali nairazličneiše skoke čez mizo. V enaisti točki so člani dobro izvedli nroste vaie. V dvanajsti točki so članice nrikazale simbolične vaie. Večina vai ie bil onaštudiranih doma. zato gre velko nriznanie našim vodnikom in vodnicam, ki so vložile ves trud. da ie telovadna akademija dobro usnela. Po končani akademiji so bile razdeljene nagrade našim naimlaišim nioniriem, ki so se kot naištevilneiši našega društva naiboli izkazali. B. L. TD Zagorje se pripravlja za letni nastop Telovadno • društvo Zagorie se temeljito nrinravlia za svoj letni naston. Akademija, katero ie društvo priredilo. ie dala naši mladini vzpodbudo za uvrstitev v telovadno društvo. V petek. 8. t. m. ie imelo društvo vzorno telovadno uro. katere so se udeležili vsi telovadci. V ponedeljek na ie bila v Zagorju predelava vai za cel okraj. Toda žal predelave vai so se udeležili le telovadci iz Trbovelj in Zagoria. dočim so bili odsotni telovadci iz Hrastnika in Radeč. Naiboli pa ie vredno graie. da se od društva Loke—Kisovec ni udeležil predelave vai niti en tečajnik. Vprašamo se. kako bo izveden nastop v tem društvu. Želeti bi bilo tudi. da bi telovadnica služila pravim namenom, konference manjšega značaja na nai bi bile v mali dvorani. Občni zbor TD Rateče - Planica V nedeljo 3. t. m. je društvo imelo svoj redni občni zbor. Izvolil se je novi odbor, ki je z malimi izjemami enak lanskemu. Pregledalo se je delovanje društva in videlo se je, da se je v preteklem letu naredil ogromen korak v dvigu fizkulture na deželi. Na- vzoči inž. Bloudek je pohvalil društvo, podal razna pojasnila za še boljše delovanje društva in predlagal, naj se Ratečani specializiramo za smučanje, ker imamo tudi najugodnejše prilike za to vrsto športa. Novi odbor je sprejel več obveznosti, med katerimi so najvažnejše: 1. dvig tekmovanjna za ZREN, 2. ureditev odnosno dograditev igrišča, 3. povečanje društvene discipline itd. Po končanem občnem zboru se je odbor podal z inž. Bloudkom na teren, kjer se je proučilo možnost planiranja za igrišče. Želimo novemu odboru velik polet! Kavi Drobne zanimivosti ŠPORTNA NEDELJA V ZAGORJU V nedeljo 10. t. m. so bile v Zagoriu tri prvenstvene nogometne tekme. Mladina ie nastopila proti mladini SD Šoštanja ter zmagala 3:1. V drugi predtekmi ie nastopilo moštvo Proletarca proti SD Ivan Cankar za prvenstvo zasavske skupine ter ie zmagal Proletarec s 3:0. V glavni' tekmi na se nam ie predstavilo moštvo Železničarja Postojna, ki ie nastopilo proti domačemu Proletarcu za slovensko nrvenstvo v drugi skupini. To not ie Proletarec visoko zmagal nad Železničarjem Postojna 5:2 (2:1). Gole so dali Kurent. Lebeničmk. Drnovšek. Rupnik in Renož no enega. ROKOMET KLADIVAR : ENOTNOST 20:2 (12:1) Pred dnevi je bila v Celju med tednom prva rokometna tekma po osvoboditvi, za katero je vladalo precejšnje zanimanje. Kljub prvemu nastopu so rokometaši Kladivarja pokazali sijajno igro in nad-močno premagali ljubljansko Enotnost, Takoj v začetku je Enotnost dosegla vodstvo, na kar je prevzelo iniciativo mo-tvoštvo Kladivarja, ki je prevladovalo na igrišču oba polčasa. Dočim je v prrem polčasu bilo opaziti tu in tam nepovezanost. so v drugem polčasu igralci pokazali več tehničnih fines in odlično kombinacijsko igro. Rezultat tekme je realen. Rodil je dobro tov. Zadravec. Z ozirom na zanimivo in pestro igro, ki jo daje rokomet bi si želeli v Celju Se več prijateljskih srečanj v tej športni panogi. ŠPORTNA TEKMOVANJA V BREŽICAH V nedeljo dne 3. aprila 1949 je bila odigrana v Brežicah prijateljska nogometna tekma med Razlagom iz Brežic in Aviatičarjem iz Cerkelj. Zmagal je Avi-atičar s 3:2 (2:0). Po poteku tekme bi bolj odgovarjal neodločen rezultat ali celo zmaga Razlaga. Pri Razlagu je bil najboljši Ko rent, pri Aviatičarju pa čekič. Sodil je dobro Rozbaud. V nedeljo 3. aprila t. 1. je mladinsko moštvo ŠD Razlaga iz Brežic premagalo mladince TD Krškega v Krškem s 3:2 (2:2). Pri razlago je bil najboljši Čurin K. Sodil je pristransko sodnik Istenič iz Krškega, kar je vse graje vredne. Ob zaključku košarkaškega tečaja je bila v Brežicah odigrana prijateljska tekma v košarki Enotnost. I : Železničar TI (oba iz Ljub.) 40:19 (22:2) —. Igralci Enotnosti so bili hitrejši in tehnično boljši. Sodil je Supančlj, Nato sta bili odigrani še dve eksebi-cljski tekmi po 10 min. Enotnost II : Razlag 12:5; Razlag : Železničar II 3:2. Skupščina Zveze za konjski šport V Slovenili 1e tradiciia in veliko zanimanje za koniski šoort. toda do osvoboditve ie bil ta šport omeien le na nekatera koniereiska središča, sicer pa so imeli možnost: da se z niim baviio le bogateiši liudie in nekateri oficirji. Sele ko ie liudstvo prevzelo oblast v svoie roke. ie nastala možnost omasovlienia tega športa. Ze takoi od osvoboditve dalie vidimo celo vrsto dirk. ki so bile zelo dobro obiskane, daleko boli kot vse ostale športne prireditve. To nam kaže. da ie ilubezen Skupščina ie za dosedanie uspešno in požrtvovalno delo izrekla pohvalo sledečim tovarišem: Dolenc Milanu. Pečovnik Alfonzu, dr. Veble Francu. Polak Anici. Laboda Vinku. Laboda Slavku. Škofič Jožetu, prof. Bitenc Draeotu. Role Darku. Koman Leonu. Krašna Jožetu. Novak JulČitu m Beriak Luciianu. Končno ie bil postavllen plan dela za leto 1949. in koledar dirk. Skupščina ie napovedala tekmovanje vsem ostalim zvezam oz. odborom za in Interes za ta šoort med mladifto in ostalimi, v mestu ali na vasi velika. Vkljub zunanjemu videzu, na ta šoort ni dosegel one masovnosti in ni bila pritegnjena mladina, dokler se niso ustanovili novi klubi, ki niso solili samo kasaški šport, temveč _v glavnem jahanje in s tem omogpčili številni mladini, da ie začela trenirati lahanie. Se danes mnogi ne razumelo prave važnosti te panoge snorta Koniski šport ie v resnici zelo koristen snort. ker- 1 dviga svoie elane telesno m duševno. 2. dale solidno nredvoiaško vzgoio v iahaniu in voznu. 3. ooučuie o pravilni uporabi in negi konia. 4. no. maga liudski oblasti nrl tiviganiu ko-niereie. Iz tega ie lasno ravidno. da se mu mora nosvečati mnogo več oažnie in nuditi več nomoči. Z ozirom na sfonnio razvoia. kf le sedal, in možnostio daljnega širjenja, ie bilo potrebno ustanoviti Zvezo za koniski šport Slovenile. To ie postalo nujno posebno, ker se ie že ustanovila Zveza za koniski šnort. Jugoslavije. 27. III. se ie vršila ustanovna skupščina Zveze v stekleni dvorani na Taboru. Skupščini so prisostvovali de-Jegati klubov in sekcii. zastopniki: £ZS. Ministrstva za kmetiistvo LRS. CK LMS. GOESS. a zapazil nismo zastopnika TZS. To nam ni razumliivo. ker bi morala biti naiožia povezava ravno z nio. Skupščino ie otvoril predsednik iniciativnega odbora tov. Dolenc Milan, ki ie po izvolitvi delovnega predsedstva imel referat o razvoiu. pomenu in nalogah kentskega šnorta. Po rete-ratu. ki ie prikazal dosedanii razvop analiziral dosedanie delo m napake klubov in sekcii. možnost dalineea šir-ienia. pritegnitev in vzgoio mladine, se ie razvila daljša diskusiia. ki le razčistila nekatere nolme. Po sprejemu pravil Zveze so bile volitve uoravneea in nadzornega odbora ter so bili izvoheni sledeči tovariši: Predsednik gen. maior Stante Peter. I. podpredsednik: Dolenc Milan. II podpredsednik: polk. Lokovšek I. Jan. Sekretar: Stok Stane. Teh. referent: dr. Feriančič Marian. ref za propagando m zdravstvo: dr. Reia Dušan. Ref. za fin. mat. noslovanie: Osredkar Marko, veterinar: dr. Gnšler Karel. ref. za kadre: Sauta Jože. Sta-tističar: Polak Anica, predsednik zbora sodnikov: kan. Šumak Drago. Člani uprave: Semič Stane — Daki. Stanič Loize. dr. Veble. Pečovnik Alfonz Šumak Mirko. Novak Jul«. Koman Leo. Beriak Lucijan. Kerin Franc Tomšič Tone. Deu Ivan. Nadzorni odbor: polkovnik Japelj Janez. Guček Janko. Piši er Stane. koniski šport ostalih republik. Tekmovanje obsega sledeče točke: 1. Cim boljša organizacija in delo Zveze ter povezava s terenom. 2. organizirati cimvec edinic in zaieti čimvečie števno članov. 3. čimboliša izvedba praktičnega pouka. 4. Čimboliša izvedba teoretičnega pouka. 5. čimboliša ideološka vzgoja članstva. 6. čim redneiše delovanje klubov sekcii. Skupščina ie poslala pozdravne brzojavke CIC KPS in Zvezi za koniski šport Jugoslavije. V imenu novoizvoljenega odbora se je tov. Dolenc zahvalil za zaupanje in pozval klube na plemenito tekmovame. Dan konjskega športa v Ljubljani V nedeljo dne S. t. m. .1e vršil konjski kros v vseh večjih krajih Slovenije. V Turnišču je bil združen celo s prvimi velikimi pomladanskimi dirkami, katerim je prisostvoval (udi mi-nister'\ dr. Potrč Jože poleg ogromne mase ljudstva. Vreme je bilo zelo lepo. tako da .1e bila možnost, da so posamezni klubi za konjski Šport svoje programe v veliki meri razširili, kot s-o jih prvotno določil L Ljubijna je oživela fe v zadnjih jutranjih urah kjer so se na ulicah pojavili prvi jahači, odhajajoči na zborno mesto v klubsko jahalnico v Trnovem, od ^der je bil točno ob 3. nri start. b kupno z Jugoslovansko Armflr. in Xa- n MMco je klub za konjski Šport »Partizan« v Ljubljani otvoril konje ko sezono z nad 80 jahači in vozači krenil Iz kmhske jahalnice v Trnovem čez M5 po Večni poti, čez Dravlje v Št. Vid ter se nato čez Savlje in Kleče pridru-Se ostalim jahačem in vozačem na bivšem nogometnem igriSčn Slovana. Pot, ki so jo prejokali deloma v hodu, kasu fn ga lop n je bila do-lga 10 km. Točno oh 10. uri pa le krenila po ljubljanskih ulicah dolga povorka jahačev in vozačev na čelu s konjeniško fanfaro In novim praporom kluba. Ljudstvo je z navdušenjem občudovalo predvsem mladi naraščaj, ki je skoraj pred dobrima dvema mesecema po teoretičnem poduku pričel s praktičnimi vežba-mi v jahanju in v tem kratkem času pokazal lepo izvežbanost in vztrajnost na konju, . „ Želeti M bita da Ltabltana 9e v letaš, n lem letu dobi svoj modemi hipodrom, ki H kot nrestoini-d Slovenile pripada. Obenem sporoča klub za konjski 4pnrt iP \RTT7\N* avoiim članom da bo razvit le novega prapora 23. ♦ m Podrobnost i prireditve pa bodo še naknadno objavljene. Mnoiična kolesarska prvenstva sindikalnih podnutnio in mladinskih aktivov širom Slovenije Nova Jugoslavija je velika delovna fronta. Na vsakem koraku vidimo nove borce za izpolnitev plana, za izgraditev socializma, za boljšo in lepšo odočnost našega delovnega ljudstva. Vzporedno in povezano z izgraditvijo socializma v naši državi se vse bolj širi in razvija s ponočjo države naš fizkuiturni potret, Danes vlada že splošno naziranje, da sta fizkultura in šport potrebni in sestavni del splošne vzgoje novega človeka, ki zavestno in trdovratno gradi socializem in je pripravljen ves se žrtvovati zai srečo, neodvisnost in svobodo domovine. V našem fizkultumem gibanju so doseženi že veliki uspehi, ki predstavljajo čvrst temelj za nadaljni razvoj fizkulture in športa. Vendar pa je bilo dosedanje delo usmerjeno preveč na ozko pot zgolj kvalitetnega dviga našega športa. Za pravilen razvoj fizkulture pri nas pa je potrebno boriti se Predvsem za dosego množičnosti fiz-kulturnega pokreta. Storiti je treba vse, da se zajamejo s fizkulturo in športom novi tisoči in desettisoči delavne in kmečke mladine. To borbo je treba povezati predvsem s Telovadno zvezo, množično ljudsko fizkulturno organizacijo, ki s splošno fizkulturno vzgojo pripravlja množlče delovnega ljudstva za izgraditev socializma in vojaško službo v naši Armadi. Ugotoviti moramo, da je tudi kolesarski šport v prvih letih po osvoboditvi v glavnem korakal navzgor v smeri kvalitetnega dviga posameznih vazačev-tekmovalcev, vse premalo pa se je storilo za široko množičnost kolesarstva, za njegovo prodiranje v vse kraje in med vse sloje obojega spola. Se vedno imamo premalo kolesarskih sekcij in članov v njih ln kar je najznačilnejše, obstoječe sekcije so tako neenakomerno porazdeljene, da obstojajo široki predeli Slovenije, kjer se niti ne spomni nihče na kolesarski šport, kakor na primer Dolenjska, Goriška in Slovensko Primorje. Široko razviti kolesarski šport bo mnogo doprinesel k našemu gospodarstvu, prometu, predpripravi za vojaško službo, razvedrilu, izletništvu, izboljšanju zdravja in odpočitku delovnega človeka. Da bi vključili čimvečje število delavcev in nameščencev ter mladine v redno in sistematično fizkulturno aktivnost ter v organizirano tekmovanje sta Telovadna zveza Slovenije in Kolesarska zveza Slovenije v .sporazumu z GO ZSS in CK LMS razpisali množično kolesarsko tekmovanje za prvenstvo sindikalnih podružnic in mladinskih aktivov širom Slovenije. S tem tekmovanjem se daje možnost poživitve fiz-kulturnih aktivov v vseh ustanovah, tovarnah, šolah in na vasi, istočasno pa se daje možnost organiziranega športnega udejstvovanja onim, ki še niso vključeni v telovadna društva in kolesarske sekcije ter nimajo še pogojev za kvalitetno izživljanje v kolesarstvu. Tekmovanje se prične 1. maja ter se nadaljuje ves mesec maj, dokler se 5. junija ne konča z tekmo najboljših udeležencev v Ljubljani. V dneh 1., 2., 8. in 15. maja se bodo vršila po vseh sindikalnih podružnicah in mladinskih aktivih v Sloveniji njihova kolesarska prvenstva. Tekmovanje je razdeljeno na 6 kategorij in sicer za člane in članice nad 20 let starosti, za mladince in mladinke od 17 do 20 let starosti ter za mladince, in mladinke od 14 do 17 let starosti. Vsaka podružnica odnosno aktiv bo torej dobil 6 kolesarskih Prvakov za leto 1949. 22. maja bodo Okrajni telovadni odbori skupno s kolesarskimi sekcijami Priredili okrajna prvenstva sindikalnih Podružnic odnosno mladinskih aktivov, na katerih bo nastopilo v vsaki kategoriji po 6 najboljših kolesarjev vsake podružnice odnosno aktiva dotičnega okraja, REPUBLIŠKI PRVAKI DOBE KOMPLETNO KOLO KOT NAGRADO 5. junija se bo vršilo v Ljubljani republiško prvenstvo, kjer bodo nastopil po trije najboljši iz vsake kategorije in okraja. V slučaju 100 % udeležbe bomo videli ta dan v Ljubljani doslej največje kolesarsko tekmovanje, na ka-terjem bo sodelovalo preko 500 kole: sarjev. Da celokupno tekmovanje poživi in ga napravi zanimivejšega je prireditelj ski odbor razpisal za vse zmagoval- ce ter drugo ln tretje plasirane v vseh tekmovanjih posebne nagrade, ki bodo v glavnem praktičnega značaja. Za končne zmagovalce vseh kategorij pa je določil kot nagrade kompletna kolesa. Skupni uspehi sindikalnih podružnic in mladinskih aktivov bodo v posebnem tekmovanju ocenjeni za doseženo množičnost, kakor tudi kvalitetni uspeh njihovih članov. Kolektiv, ki doseže največ točk dobi kot prehodno darilo pokal GO ZSS in kot trajno darilo pokal Kolesarske zveze Slovenije. Na-seldnja dva kolektiva dobita v trajno last pokale CK LMS, In Telovadne zveze Slovenije, ostali do desetega pa spominske plakete. TEKMUJE SE SAMO NA TURISTIČNIH KOLESIH Da se omogoči udeležba na razpisanih tekmovanjih prav vsem kolesarjem posameznih sindikalnih podružnic in mladinskih aktivov se dovoljuje nasto- V oktobru 1948 ustanovljena Sabi jaška zveza Slovenije je bila že ob svojem rojstvu postavljena pred izredno težke naloge: množičen razvoj, povezava z telovadnimi in ostalimi športnimi dopolnjujočimi organizacijami, nabava orožja in opreme, izgraditev instruktorskega in vaditeljskega kadra in sodniškega zbora. V marsikaterem pogledu je bilo potrebno začeti popolnoma znova. SZS je v kolikor je bilo mogoče v lastnem delokrogu izpolnila po planu predvidene naloge. Ostalo pa je še mnogo, kar bo potrebno postopoma po razvoju in s pomočjo ostalih činlteljev izvesti odnosno dopolniti. Najtežji problem je bila nabava orožja, katera je popolnoma odvisna od uvoza. Napori in poizkusi za tuzemsko proizvodnjo še niso dokončani. Tudi napovedi FISAJA se niso uresničile. Pomanjkanje orožja je ogro- panje samo na turističnih kolesih opremljenih s prostim tekom »torpedom«, navadnimi plašči ln blatniki. Enako je tudi zabranjen nastop vsem zveznim in prvorazrednim vozačem-tekmovalcem Kolesarske zveze Slovenije. S tem je omogočen uspeh vsakemu nastopajočemu na enak način, ln z enakimi prednostmi. Prijave za tekmovanja morajo dostaviti posamezni prireditelji, torej sindikalne podružnice in mladinski aktivi do 25. aprila t. I. na Okrajne telovadne odbore. ISTOČASNO SE PRIČNE TUDI SINDIKALNA ETAPNA DIRKA »I. MAJ« Kolesarska zveza Jugoslavije organizira skupno z Zvezo sindikatov Jugoslavije od 1. do 8. maja t. 1. Sdnevno etapno kolesarsko dirko »L maj«. Dolžina dirke iznaša 1242 km ter jo bodo prevozili kolesarji v sedmih etapah z enodnevnim odmorom vmes. Dirka prične v Poli odkoder bodo še istega dne privozili vozači v skupnem številu 64 preko Pazina ln Postojne V Ljubljano. Naslednji dan krenejo preko Celja in Krškega do Zagreba. Naslednje etape se končajo v Bihaču, Jajcu, Sarajevu, Titovih Užicah in Beogradu. Skupno tekmuje 11 ekip po 5 vozačev in 9 posameznih vozačev. Srbija bo poslala 3 ekipe, Hrvatska 3, Slovenija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, CDJA »Partizan« in Trst po 1 ekipo. Od posameznikov sodelujejo 3 Slovenci, 2 Makedonca, 2 Tržačana ln 2 člana CDJA »Partizana«. Za ekipno oceno se štejejo najboljši časi trojice vozačev vsake ekipe. Ker so bili skoro vsi vozači, ki bodo nastopili na etapni dirki »1. maj« na zveznem treningu kolesarjev meseca marca v Opatiji, je pričakovati ogorčene borbe med najboljšimi. Uspehi na tej dirki bodo vplivali tudi na izbiro državne reprezentance, ki nas bo zastopala v inozemstvu (Avstrija, Švedska, Francija, itd.) ter na veliki mednarodni prireditvi v drugi polovici avgusta, namreč etapni dirki »Okrog Slovenije in Hrvatske«. Iz gornjega vidimo, da so letošnjo kolesarsko sezono otvorili kolesarji tesno povezani s sindikalnimi organizacijami od Zveze sindikatov Jugoslavije pa do zadnje sindikalne podružnice v Sloveniji. To ni slučaj, temveč načrtno izpolnjevanje glavne naloge, ki so si jo zadali ob ustanovitvi lastne orga-nizacije-zveze v preteklem letu. Od pravilnega in pravočasnega razumevanja vodstev vseh sindikalnih podružnic In mladinskih aktivov pa sedaj zavisi, da-li bodo v svojih načrtih tudi 100 % uspeli. Ing. Sef. žalo obstoj že obstoječih in preprečevalo aktiviranje novih sekcij. Sele v zadnjih dneh je uspelo zasiguratl za aktivne sekcije dovoljni uvoz orožja. Za novo predvidene sekcije in tečaje bo pa potrebno še nadalje iskati nova sredstva in pota. Društva v Ljubljani in Mariboru so v lastnem delokrogu in za lastne po- trebe vzgojila dovoljno število pomožnih inštruktorjev. Popolno pa je pomanjkanje inštruktorjev in samostojnih učiteljev za nove sekcije na podeželju in v industrijskih centrih. Izobrazba samostojnih učiteljev je v okviru društva neizvedljiva. Od FISAJA za 15. februar t, 1. za vse republike predvideni tečaj za pomožne vaditelje, je iz neznanega razloga odpadel. Za poletje 1949 je od FISAJ-a predviden 2—3 mesečni tečaj za samostojne učitelje v Ljubljani. Ako tudi ta načrt odpade bo potrebno v Iast- Kolesarji iz Beltincev, ki so sodelovali na prvenstvenem krosu v Ljubljani Naloge in načrti slovenskih sabljačev Zah&msšmo špovšmš m telovadni mladim kafenge Tobak in alkohol nista za mladino! Brezdvomno Je delovanje nikotina na možganske celice ter se da tudi eksperimentalno dokazati. Vprašanje je še Samo, od kod užitek kadilcev, da-li od delovanja tega alkoloida na živčevje ali na žleze. Nikotin se od morfija, kokaina in ostalih narkotičnih sredstev razlikuje po tem, ker deluje na vse živčevje, osrednje, (centralne) in samovoljno) (simpatično). Morfij deluje na osrednje živčevje ter zmanjšuje sposobnost delovanja v višjih centrih; Dri tem izloči moč presojanja ter daje m‘slim prosto pot, da človek plava v občutku nastopajočega evforičnega stanja. Nikotin ne deluje tako selketivno in je v tem oziru mnogo manj nevaren za nevarno navado kot pa morfij in drugi, ker deluje tudi samovoljno živčevje ter se pri večjem uživanju kmalu pojavijo znaki zastrupljenja kot so mučnina, draženje na bruhanje, driska, omedlevica, splošna oslabelost in končno nezavest, kar so vse dogajanja, ki stoje pod kontrolo samovoljnega živčevja. Morfinist živi v večnem strahu, da ne bo dobil več morfija ter postane pravi suženj neutolažljivega poželenja Po morfiju. Pri kadilcih je drugače: Odreči se cigareti, cigari ali pipi je res bridko, toda redko tragično in~le redki so, ki se ne morejo popolnoma odreči kajenja, če je to nujno in to tudi hočejo. Kdor tega ne zmore je duševni ln telesni slabič, bodisi že po naravi ali po vzgoji in raznih drugih zastrupljevalnih razvadah tekom življenja! Kar se tiče alkohola, ki je drugo naše žalostno zlo, že tudi na žalost pri mladini vpeljano, naj omenim le nekatere značilnosti In posledice. Sicer je pa stanje po alkoholni pijači pri nas iz dnevnih prizorov skoraj vsakomur znano ter mladini v slabo luč, a starejšim v njihovo sramoto. Med občutkom poživljenja in veselja po prvem požirku in težkim komatoznim stanje, ki poedincu daje popolno neobčutljivost za bolečine, je veliko prehodnih stopenj, a te so odvisne od količine in koncentracije zaužite alkoholne pijače. Močno žganje, Ki vsebuje 50 ali več odstotkov alkohola, povzroča hitrejše 'delovanje kot pa vino -0 20o/o ali pivo s 3 ln pol do C<*/o al" kohola. Cim bolj je tekočina razredčena, tem počasneje se alkohol nabira v krvi. Stopnja vinjenosti je odvisna od količine alkohola y krvnem obtoku in od izdržljivosti (navajenosti) poedinca proti temu strupu. So ljudje (pri nas menda zelo malo), ki čutijo naravnost odvratnost proti vsakemu alkoholu ter že pri enem samem požirku dobijo urtikarije (koprivnico), druge izpuščaje, bruhanje itd. Dalje so ljudje, ki jih že ena sama čaša vina močno razburi in spravi iz ravnotežja v stanje največje razdraženosti. Drugi pivci (boljše pijanci) pa redno z lahkoto popijejo tekom enega samega večera po pol litra ali več močnega žganja ali temu primerne količine vina. Kako reagira posameznik na alkohol je odvisno tudi od njegovega karakterja. »In vino veritas«, »V vinu je resnica«, je pregovor, ki le prevečkrat velja in ki pokaže človeka takega kot je v resnici. Nekdo bo pri pijači tih ln miren, drugi bo tmuren In žalosten, tretji bo vesel. Dalje zopet bo nekdo razbijal in iskal kreg ln pretep. Nekdo bo zopet razgovorljlv, zaupen In pre-zaupen ter v pijanosti Izdal tudi največje tajnosti.’So ljudje, ki jih alkohol naravnost podivja, druge zopet napravi sentimentalne itd. Zapeljivo je najbolj to, ker skoro vsakogar alkohol v začetku privede v stanje samozavestnega in p nesamozavestnega razpoloženja. Alkohol deluje najprej tako. da odstranjuje vse »ovire«, ki jih sicer človeku dirigira pamet, vzgoja in družabna obzirnost. Sprošče nost, lahkoba R#n delokrogu aktivirati vaditeljski tečaj za po planu na podeželju predvidene sekcije iz vrst v dotičnih krajih iti industrijskih centrih že aktivno delujočih fizkultumih in športnih učiteljev. Posnemati moramo NR Hrvat-sko, v kateri morajo vsi učitelji fizkulture obvezno posedati enoletni tečaj v sabljanju. Enako so aktivna društva v lastnem delokrogu že usposobila večje število stranskih sodnikov. Izobrazbo za predsednike razsodišča bo najlažje dopolniti istočasno z vaditeljskim tečajem. Naloga Sabljaške zveze Slovenije pa je, da izvede razvrstitev sodnikov po orožju in kategorijah, da sestavi Pravilnik za polaganje sodniškega izpita in Pravila sodniškega zbora, v kolikor to ne bo Izvedeno od strani FISAJ-a. Kljub vsem oviram so Sabljaške sekcije LRS v pravilnem razumevanju, da je mogoče doseči umetniško raven in borbeno jakost in rutino le v borbi s tujimi, neznanimi borilci, priredile več javnih propagandnih nastopov in tekmovanj v Ljubljani, Mariboru ln Celju, na katerih so sodelovali tudi borilci drugih republik. Nadalje so borilci LRS sodelovali na tovariškem gostovanju na Reki, v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu. Le zadnjega sabljaškega državnega prvenstva po-edlncev 1949 v prvih dneh aprila t. 1. so se borilci LRS udeležili samo v zelo okrnjenem številu. Nastopili so samo člani SSD Poleta, Maribor, kateri so z prvenstvom mladink v floretu po tov. Koširjevi dosegli časten in zadovoljiv uspeh. SD Krim Ljubljana na žalost ni mogel sodelovati. Tekmovalci zveznega razreda- kateri so vsi na vodilnih mestih v boju za petletko, niso imeli časa sistematične priprave. Večina za nastop upravičenih tekmovalcev republiškega raz- reda pa vsled prepozno prejetih pro- pozicij iz raznih službenih in osebnih razlogov niso imeli možnosti nastopa. Na prvenstvu si je največ zmag priborila SD Mladost, Zagreb. Njih zasluženi uspeh na zadnjem, kakor tudi na dosedanjih tekmovanjih, je izraz vzornega, doslednega predvsem pa požrtvovalnega sodelovanja starejše preizkušene mednarodne generacije z mladim, nadebudnim in discipliniranim naraščajem. Delo v borilnici pa dopolnjuje še zavest tovariške skupnosti, zavest dolžnosti do svojega društva in saveza, kakor tudi razumevanje ln vsestranska podpora sabljaškega pokreta s strani vseh javnih in državnih činiteljev NR Hrvatske. Za dosego že po planu predvidenih ciljev: uspešna propaganda, širši razvoj, borbena jakost, predvsem pa zavest tovarišev do skupnosti, zavest dolžnosti do društva, zvez in domovine so v načrtu FZS predvidene še sledeče prireditve in tekmovanja: Prvenstvo Ljubljane, Študentske igre, po možnosti moderni petoboj (jahanje, sabljanje, streljanje, plavanje in tek), troboj Ljubljana—Celje— Maribor, Hanžičev memorial, troboj Beograd—Ljubljana—Zagreb v Ljubljani, moštvo drž. prvenstvo 1949, nadalje propagandni turnirji na ozemlju LRS. Za uresničenje navedenih planov je potrebno sodelovanje vseh, vsakega poedinca, borilca in tekmovalca ter sodnika. Potrebno je iniciativno načrtno, pri tem pa složno sodelovanje vseh organizacijskih enot. Predvsem je pa potrebno osiguratl vsake v svojem delokrogu sodelovanje In podporo množičnih organizacij, javnih in drž. činiteljev in ustanov. Službene objave OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA SZS Disciplinski odbor NZS je izrekel oa» slednje kazni: Tov. Sitar Stjepan, član 2elezničar-?o-stojna, se radi nediscipliniranosti naprsni sodniku kaznuje z za brano igranja a dobo 1 (enega) mese-ca od 3. aprila do 3. maja 1940 po čl. 25. D. P. N Z« J. Tov. Korpar Lado, član Gorica se radi ugovarjanja sodniku po čl. 25. D. P. NZJ. z ukorom. Prekrški so bili izvršeni na prvenstveni nogometni tekmi Železničar—Postojna : Gorica dne 3. 4. 1949. Tov. Hren Lado, član S K Branika se radi fizičnega napada na nasprotnega igralca v tekmi Udarnik : Branik dne 10. aprila 1949. kaznuje po čl. 34. D. P-z prepovedjo igranja za dobo 6 (šest) mesecev od 10. aprila do do 10. oktobra 1949. Tov. Bos in a Josip, član Branika se radi nešportnega obnašanja in prigovarjanja sodniku na tekmi Branik : Udarnik dne 10. aprila kaznuje po čl. 25. D-P. z ukorom. Tov. Čebulj Pavel, član Železničarja — Ljubljana, se radi fizičnega napada na nasprotnega igralca na tek m j Železničar-Ljubljana : Kladivar dne 10. aprila kaznuje po čl. 34. D. P. s preox»ve. Mlajši mladinci 1000 m: 1. Lorbec (Železniška industrijska šola) 4.25, 2. Filipančič (III. gimnazija) 4.32, 3. Lap . Tjj.J 9 Zošo 4.35, 4. Kert Alojzij (Ziš) 4.36.4, ' ' . „ _ 1 5. Kavs (Ziš) 4.36.4, 6. Harazin (Ziš) Partaza« S Flapill 5 i Z 3 4.39. Dunaj, 17. aprila. Danes je bil tu 2 Starejši mladinci 1500 m: 1. Šober prvi del dvodnevnega turnirja za no- 0 (Polet) 5.50, 2. Vale Rudolf (I. gimna- gometni pokal Edi Bauerja, na katerem zija) 5.51, 3 Lovšin Gojzo (Kovinarska sodelujeta poleg domačega Rapida in šola) 5.45.4, 4. Velar (Ekonomski tehni- VVackerja še vodilno moštvo na iestvi-kum) 6.05, 5, Gregl Mirko (Ziš) 6.02. ci jugoslovanskega prvenstva Partizan Izidi posameznih tekem so bili na- Uspehi naših nogometašev v inozemstvu Naša najboljša nogometna društva, ki so bila povabljena na dvodnevne turnirje v inozemstvo, so z uspehom noeomet in tako še enkrat potrdila sloves, katerega vztvaiv svetu. Najbolj sta se odrezali moštvi Dinama in Partizana, ki sta doseg vfsokf zmagi, spHtski Hajduk in beograjska Crvena zvezda pa sta v Belgiji igrala neodločeno, kar tudi lahko smatramo kot uspeh. Dinamo s Oiimpique 6 s 0 Charleroi, 17. aprila. Na tukajšnjem , ,T , med narodnem nogometnem turnirju Antwerpen, 17. aprila. Na dvoanev- zagrebjki Dinamo visoko premagal :m nogometnem turnirju, na kate- _ t„miriu sodelujeta Crv> zvezda s SpoHtklub 2 : 2 toefnRudarbltako odličnega vramria Maribor, 17. aprila. Preteklo sredo je 6. Struna 'Ljubo d gimn.) 6.09. in švicarsko moštvo Lausanne. nem ^ea mestne reprezem Olimpiane s 6:0. Na turnirju sodelujeta Sodil je Starešina. Hakl Partizan pred odhodom na turnejo v Mladinke 800 m: 1. Sleger Elza (Sel- Prva tekma današnjega dela turnir- rem Snortklub in Švicar- domači SC Charleroi in reprezentanc: bodil je Starešina. Hak. v Mariboru prijaielj. nica) 4.02, 2. Podgoršek Jožica (kla- ja med domačim Wackerjem in Lan- ‘^m^tvo Belincon^tef b^grajska Berna iz Švice. Tako bo Dinamo jutri Branik S Ftiafia 1:0 sko tekmo z Železničarjem in zmagal sična gimnazija) 4.05, 3. Muraus Milka sanneo se je končala neodločeno 1:1. “ da se je današnja tekma igral finalno tekmo. Maribor, 17. aprila. Danes je bila od- z rezultatom 3:0 (1:0). Nad 4000 gl e- (Železničar) 4.06, 4. Brabos Greta (Po- Glavna tekma dneva med domačim jugoslovanskim in avstrijskim . turnirjih v Belgiji bt igrana prvenstvena nogometna tekma dale e v je z zanimanjem sledilo lepi let) 4.17, 5. Divjak Danica (Sindikat Rapidom in Partizanom je bila veliko m .,vom° neprjčakovano končala ne- B° med Branikom in Nafto. Branik je zanimivi in tehnično odlični igri) Par- št. 10) 4.18. bolj zanimiva kakor prva, posebno v odločno ker je Crvena zvezda do od- Hajduk gostoval v Marseilieu P - zmagal z rezultatom 1:0 (0:0). Igra ni tizan je nastopil v svoji najmočnejši Članice 1200 m: 1. Pernek Vera (TD drugem polčasu, ko je Partizan z iz- mQra v’odila z naskokom dveh golov, istoimenskemu društvu, Dinamo v bil ana višini. Obe moštvi sta igrali postavi n pokazal Marborčanom pravi Maribor 4) 5.23, 2. Zorko Lenka (Sin- vrstno igro dosegel še tri nadaljnja fc. gta .-h dosegla Mitič in Jezerkič, Lyoml Crvena zvezda pa bo igrali zelo raztrgano. Edini gol je dal Cvetič nogomet. Železničar je igral sicer zelo dikat) 6.14, 3. Plavanc Roza (Sindikat) gola in popolnoma zasluženo visoko vendar je Dunajčanom uspelo v dru- Tn’hm;ranim moštvom Stade Red v drugem polčasu. Sodil je Perko iz požrtvovalno, vendar pa temu nasprot- 6.15, 4. Hojs Vojska (Sindikat) 6.17, zmagal. Gole so dali za Partizana Bo- gem poičasu z zelo požrtvovalno igro s KomDm Ljubljane. — Predtekma Mladina Bra- niku ni bil kos. Gole sta dala Valok 2 Pr O bek in Valok po 2 ter Atanackovič 1, izenačiti rezultat. star in stade Francais. Ljubljane, nik : Mladina Kovinar 2:0 (1:0) Sodil je Jančič iz Ma- Kiadivar : Udarnik O : O v Becgradn za Rapid pa Binder in Korner. Tekmi je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Jutri HajtiMk s KB 1376 I : I Nogomet Evropska prvenstva in Bobek 1. ribora. V predtekmi je mladina Kovinarja Beograd 17 aprila Ob lepem po- bo igral Partizan finalno tekmo. Celje, 17. aprila. Pred 1500 gledalci Premagala mladino Železničarja 1:0 mladanskem vremenu ^anes nasto^ je bila danes odigrana prvenstvena (1.0). pir?jZ-8 k55? „ -i Udarrdlcom ^^dlvai^fe'nastopil''z^ve” DRAVA : STUDENCI 8:0 ffirsfirsaateste: 6" •— — -"" --irasrasvi; pad za napadom. Niti eno niti drugo horskega okrožja tekma med ptujsko LAHKOATLETSKI MITING zmagovalec v letos, tekmovamu za no- Inter 1,3, Pro Patna ■.Dazio i.z, Shefield U. 0.1._>estvica. Portom moštvo pa ni moglo doseči rezultata Dravo in Studenci iz Maribora. Kljub V KOČEVJU Blackpool 1:1, Burnlev : Manchester E«?,™2: Arsena! 0:0, Manchester C. : Sunder-Samp- ,_nd i.i Middlesbroush : Liverpool v. 1:1, Port-V. 5:0, Pre-Stoke C. : zmagovalec v letos, tekmovanju za no- Inter 1:3, Pro Patria : Lazio l:2, io- shefield U. 10:1-,r,Le^vicaJ„5?^tsSloliti1 _ , . , v, , -,D 10_0 ,T, rino : Modena 3:1, Bari : Novara 3.0. gl Newcastle 50, Manchester O. 43, ) pa m mugio uuseui rezuuaia ™ “■■■>“” v rvuvc.v,iu gometm poKai Danske id/b Uxo- T f Torino 48 Inter 44. Milan ni-Kv rmintv Manchester U 42 itd. jpričo obojestranske dobre obrambe, 1 ^JB™0.fLBtujčanov je bil rezul- Kočevje, 17. aprila. Atletska sekcija penhagen Boldklub), nizozemsko mo- 41 jtd. ’ ’ Dunajsko moštvo SC Wien ie v svoiJ ŽfHk°nei7Wi5i”e^h h 1 neka Ug0dmh rfstitj0' Steviini^ ugodMh prilik 1 Pokeg Bračiča je priredila danes svoj prvi štvo Besen in tretjeplasirani na letvi- Francija — 31. kolo: Sete : Nice 3:2. Dn,j tekmi na eostovanlu na Portu- *•“ 8^'^tisr^sm tsTrmrass ! m® greaeir" . 6 £S-’«3SKTt IS’ USST, ASš£S%i. c$p rsStifiSM NOGOMET MED PTUJSKO MLADINO te. Doseženi so bili naslednji najboljši zultat 1:1 (0:0) ter se bo jutri srečal boura : MontoelHer 3:0. T premagal prvaka ZSSR CDKA z 2.1. Nogomet je med ptujsko mladino zelo ^cjanPdisk" Oražem 24 27 m- kroela' v finalu s Standardom, ki je prema- ^arseiile. Rennes' 38e’itd. ' Sabljanje priljubljena športna panoga. Ustanovijo- 0^‘žae™‘ 9 Ig m: kopie' biviak’ 33 37 m; §al Bensen s 6:1, kar je določil žreb. Anglija — 37. kolo: Birmingham : I. SKUPINA Rudar 10 6 2 2 28:13 14 Železničar (LJ) 8 5 1 2 20:11 11 Branik 11 4 3 4 18:17 11 Nafta 10 4 2 4 15:21 10 Udarnik 11 4 2 5 17:24 10 Železničar (M) 9 4 1 4 17:15 9 Sobota 9 3 1 S 15:17 7 Kladivar 10 2 2 6 9:19 6 ŽELEZNICAH (Postojna) : GREGOR- na so bila številna nogometna moštva pri ynrna“.nlVe=PT 12 R- SM m • Ralžalorskii raznih ptujskih podjejih. na gimnaziji 1®°™; Vesei 1!2.8, 890m Balžalo-staj in v centru za pred vojaško vzgojo. Od- 2.50.6, skok v^^Visino. vesel _ 13bcm, igrane so bile že številne medsebojne skpk y daljavo. Gorše 4.93 m, skok s tekme. Center pred vojaške vzgoje v Ptn- ,se, „ nl dis> aprflesn«i8 Vdaija: odigrala številne medsebojne tekme. Naj- V0. Urnik 3.99 m. skok V višino. Lev-zanimivejše so bile 8. razred : 7. razred stik 126 cm. služeno zmagal nad Gregorčičem z Jesenic z rezultatom 4:1 (2:0). Petega gola sodnik ni priznal. Sodil je Kolarič Iz Ljubljane. II. SKUPINA Svetovno prvenstvo V Kairu se je začelo tekmovanje za svetovno prvenstvo. Naslov moštvenega svetovnega prvaka v floretu, kjer so tekmovala le 4 moštva, je osvojita Italija, ki je v finalu premagala Francijo z 9:7 (62:57 tušev), tretji je Egipt, če- Nadaljevanje na 4. strani je Gligorič v 34. potezi zmagal. tr^ EadaUevaniu tekmovanja ie osvo- Trifunovič-Blau remi. V španski j-d svetovno nrvenstvo v floretu Fran-partiji se je Blau kot črni zelo dobre coz d’Oroila z zmago v finalu nad H. branil. Trifunovič je uveljavil svoj si Nostinliem^ (1) ,s. 3.2. , . a_-_ ,JLas;__ Švica : Jugoslavija Pnctnlna 17 snon a 1p. »aaimivejse so one 5. raz,rerj : 7. razred atx"ri v ^ .... dalci je danes domači Železničar za- ffl!j). ^Gim^zija^“okrajM magazin vlb^^.Ol m;'Sskok° “daljavo: Veber V II. kolu je utrujenega Kostiča, k: sin7Pnn 7maoni naH 7 Jo. 2:1 (2:1). * Domanjko D. 3.85 m; skok v višino: Veber 122 cm. je dolgo igral prekinjeno partijo, za- —- ■- Oražem. menjal v moštvu rezervni igralec Ne- Km« tplpznieaeipu ATLETSKI DVOBOJ V OSIJEKU deljkovič. Tudi v drugem kolu so ju Ljubljana 15 aprila SSD Zelemičar Osijek, 17. aprila. Danes je bil at- goslovanski reprezentanti veliko boljš, nrirldil’ danes ™i nrvmlad.snski ‘etski dvoboj med Proleterom in Pod- cHstolff ^SPrTdal zelo rinjem iz Sabca. Zmagal je Proleter Pirc-Cristoffi 1.0. Pirc je dal zelo v razmerju 68:42 točkam. Med najbolj- dobro pozicijsko partijo. Christoffl se sta se nasprotnika sporazumela na simi rezultati so Slanac na 100 m 11,2, jc branil s polslo vansko obrambo, to- remi. V začetku igre je prišlo do 1 in Glavač skok v višino 170 cm. da že ob otvoritvi je Pirc dobil teren enačenja ’ ' " " sko premoč. Z eno novo potezo je Pirc s stolpom osvojil c-črto, potem Gorica 11 8 1 2 31:17 17 Proletarec 11 7 1 3 31:18 15 Krim 10 7 0 3 23:11 14 Postojna 11 6 0 5 30:30 12 Gregorčič 11 3 1 5 27:24 11 Tekstilec 10 3 0 3 27:24 10 Ločan 11 3 1 7 20:33 7 Predilec 11 0 0 11 2:34 0 je priredil danes svoj pomladanski „ , „ „ , , kros. Vodstvo je računalo in je bilo tudi prepričano, da bo tako v množič- stem menjavanja dame. V mirni po zicijski igri sta se nasprotnika sporazumela v 30. potezi na remi. Leepin-Rabar remi. Ze v 19. potez nosti kakor v kvaliteti lanski pomladanski kros prekoračen, saj so jamčili zato množični treningi in kakovost tekmovalcev samih. Kvalitetno je bil letošnji kros res boljši od lanskega. Odbojka SARAJEVO : SUTJESKA 3:2 končnice. Nasprotnika sta igrala Grilnfeldovo obrambo. Inž. Vidmar—Staehelin 1:0. Ing. M. svetovne nrvakinle med nosameznica-mi na te osvolila Elenne Preiss (A), ki ie v finalu nrematala Dankimo Lochman s 3:4. 4:1. 4:2. Plavanje Nov rekord Eve Movak V Budimpešti je Eva Novak z 1! :53.2 izboljšala svoj dosedanji madžarski ženski rekord na 200 m prsno za 1.8 sek. V Diisseidortu so bili_ na zenskem a —-j- inz. vmmar—oiaeucmi i.o. mg. M. zimskčm nrvenstvu doseženi naslednji pešca m svojega nasprotnika Vidmar je zmagal v' lepem stilu. Ze rezultati: ^prosto: Braun 1:11.7, MLADINA Slovan : Partizan 1:H0:0). Krim : Odred 0:3 (0:1). Železničar : Prediiec (Predilec Odred Železničar Partizan Slovan Krim Predilec 24: 8 27:17 8:30 2:35 j6KMs±;sasrrs* A—-v...-...«, u* „bl„ ■i „,»m,.rs: Stop"v)ef?v"*&o n!1 » 11 vremena. Drugič pa, da so bili na dan tekmovanje bi moral priti tudi prvak £i toda jo je takoj dobil nazaj, Sauberli—Djaja 0:1. Kot črni je Bersmar POl 7 400 m nrosto- Mogren 4 n1^°Infi\rL°oriiavil» lo^ ek ^ gl ni nastopU W 12 neznane"a razl°’ takoj potem še pešca. V velikem stilu Djaja igral damski gambit. Njegova Ifoff hrbfno?’ Larfson 4 niške šole, ki so prijavile svoje ekipe, sa m nastopu. strateški zelo dobra in ie (vei ki l-.iažl. 200 m rruu,: Ovoiscsj študentov Trsi s Ljubljana Nadaljevanje s 1. strani prezaposleni oziroma so inieli šolo ter so morali svojo udeležbo odpovedati. Vendar pa bo društvo priredilo tekom prihodnjega tedna drugi del kresa, tako da bodo lahko tekmovali tudi tisti, ki danes niso utegnili. Med mladinci se je zlasti odlikoval TD Alovo iu@sto in feošarka Zveza iger Slovenije je razpisala v Vkljub temu, da tečaji niso združeni z mesecu marcu in aprilu tečaje' v od- nikakimi stroški za društvo in da se nost žrtve nasprotnikove dame, katero bojki, košarki in rokometu. Na teh v Novem mestu gojijo odbojka in ko- ni smei vzeti. Zaradi tega je izgubil Rncatbi io Ui j rvvnii TrioAorui I/olčinn lzšjjiva, zvv-zoczz. zn* ±11 '-/rv.vzr ir v. c c*. no v ^ 1 v > •> 111 alllt.1 V vi. žUal tiVU LCga JC iiguuii “°=7 •* ] 01 p 01 irzfcanu volčiču miadi Molk Franc, ki je zmagal mc-d tečajih vzgaja nove kadre vaditeljev šarka, je telovadno društvo poslalo figuro. S stolpom manj se je švicarski Dotjsi v prvem setu aocim je v aru- vseml mladinci. Zelo dober je bil tudi športnih iger. V prvi polovici meseca ZlS-e negativen odgovor, v katerem reprezentant moral predati, gem za laa manjkalo, da m zgubil. novinec Kastelic Robert, in je s svojim marca je odposlala ZlS-e predloge za utemeljuje svojo odklonitev s tem, da Tretji igralec Kovač sploh m prišel do lepim slogom navdušil opazovalce, organiziranje teh tečajev: 25 sekcijam igre, ker je bil igralec Trsta Vršič od- Med člani je imel lepi slog teka tudi odbojke, 15 sekcijam košarke ter 6 19:2L 22:20 *2:1); Stef: Volčič tlM, f&lalTSSjS^ ^ ^ ?J°St°*a_ " v o J cj • — U. JL V ,U , i. V V Ul, IVU IU Ul M.UUl aa j — igra je bila strateški zelo dobra in je 4vei fi.) liia^r 200 m prtao: (Ib- berger se je branil kot črni z Niem- 4G0 m prosto: Mansen 5:50.8, 100 m hrbt-cevičevo indijsko obrambo. V srednji no: Olsen 1:24.0, 200 m prsno: Han sen igri je Henneberger spregledal mož- ^vse 3;07.1. Smučanje Zadnji letošnji skoki Pri Trondhjemu na Norveškem je na tekmovanju zmagal Bergman z Hdrtimipr . Milič (VI V Griinfelrinvi 229.4 točke (58 in 54 m) pred letošnjim Hedtnge, MlUC U.l. V vrumemovi 7maor,v-,irPm v Hnlmenlrniirm Fa'ken- „p vrši v tpm času v Novem mestu ce- --------------- " V .Vzmagovalcem v Holmenkoilnu Falken- se vrši v tem času v iNovem mestu te obrambl je Hedinger po otvoritvi bil aerjen 228.7 točke (56 in 60 m). la vrsta raznih tečajev po sindikalni boljši od svojega nasprotnika. V nada- Tenis Prvenstvo Južne Afrike 24,1 <2,0,; Kovač : V,M 0;0; S«* M« 4. Moik <2«.«» SZTjgSK gSS. « SSlvSSSS ,E nik : Volčič 21:7 22:20 (2:0); Bogataj ški tehnikum) 2:42,0, 2. Kastelic (indu- izvaj’a omenjene tečaje. numu ZlS-e pa je delegat iz Novega ^m,e partijo predal svojemu «ss^ k. ie v finalu^ premagal Avstralca : Arku 21:16, 26:24 (2:0). KOŠARKA sirijska šola) 2:46,0, 3. Borštner (atletska sekcija) 2:47,0, 4. Parovne 2:51,4 ,, . . , 5 Kampjut 2:56,0, 6. Dežman 2:59,0, 7 V prvim polčasu igre v košarki med ’ g. Možek 3:02,0, 9. Bro- “p^ej iz^n^na tef^setak^ i« 3:04A 10. Ladiha (vsi ind. šola) v ^kJkor3v drugTtrudm na vselil 3:05,0. - Člani: 1. Grošelj (žel. teh.) čine ter so z raznimi kombinacijami hoteli spraviti-že prvi polčas igre v n , Pr.a> R.„9n „ svojo korist, vendar je ostal na kraju 8;08’°' 6- ,Laf’ 1, i', i' rezultat neodločen 7:7. V drugem pol- Vidmar 8:33,5, 9. Strubelj (vsi žel.) času so Tržačani verjetno zaradi utru- 8:34-°- 10- Gončnik (prom. sola) 8.d5,0. jenosti in preostrega tempa ter dobre povezane ljubljanskih študentov nekoliko popustili, tako so prišli Ljubljan- Tako so bili do sedaj uspešno za- mesta zaprosil ZlS-e za pomoč sekciji ključeni tečaji košarke v Brežicah, Ce- za športne igre v strokovnih kadrih, lju in Ptuju, vršijo pa se tečaji v Kam- ker tovariši, ki vadijo omenjene pa- nasprotniku. Ehrat - Puc prekinjeno. Po svojem običaju je Puc v francoski obrambi 7:19,0, 2. Špacapan 7:40,0, 3. Guzelj 7::53,0, 4. Jezernik 8:02,0, 5. Lovšin 5 tečajev košarke in 4 tečaji roko meta, Na žalost pa niso razumele prizade- ti. Broivna s 4:6. 5:4. 5:2. :5. Službene objave VSEM ŠPORTNIM ZVEZAM IN ODBOROM Vse športne zveze in odbore opozarjamo. da poostre kontrolo nad fizkul- .. ___turniki. ki še niso bili zdravstveno pre- Nedeljkovič - Tordion prekinjeno. Ze giedanfi fn ukrenejo vse potrebno- da „,n mp,tn Opaedin Dušan ie ob otvoritvi je Nedeljkovič slabo za- bodo v najkrajšem času vsi člani dru- p"w dopE "52 to ,.m ne d” S 's-L T“al» i« = »*». celi«. Brežicah, S,pv,„lgradc„. -og= ,« mor* „.„„d„»„, »radi S2k*F8i.*2x: MSS - -- sr - Trbovljah, Konjicah za odbojko, ter v met. Tekom tega meseca se bo izvršilo 'lja Dolenjsko. Diskusija je nato razči- kU^Prtei?PnvUičS‘tTnrrtfnn nrek^ni stila položaj, ki izgleda takole: sekre- LUCJC1 uupioc rara v ™ ........— , .... . tekmah, pravočasno zdravniško pregle- ■ .__zanimal za deiansko stanje in vora- njem osvojil dva pešca m je v koncmci danj v ta namen naj društva dvisrne.io vanj ZIb-e nekatere sekcije športnih _ tovariše Iz sekcije šport- imel zelo velike šanse za zmago. Nekaj na Zdravstvenem odseku FZS - Tabor iger- ki so bile povabljene k izvedbi šal za mnenje tovariše iz s c j. spon nrekinitvilo ie Nedeljkovič formularje (kartone) za zdravstveni pre- tečaiev Tako ni ZlS-e dobila nikakr- nlh iger, poslal negativen odgovor, minut pred prekinitvijo je NeaeijKo fn fomn!arje za renfeenSki pregled, ■nena odgovora z Gorenjskepa od ko- Postopanje tega tovariša kakor pošto- dobil enega pešca nazaj in je nekol Rentgenski pregledi so vsak dan (razen šnega odgovora z juorenjSKega oa ko- » > ® društev ki niso po- popravil svo o situacijo. V tej partiji »oboto in nedelje) ml 13-»14 ure - Proh- der nam ni SSD Gregorčič iz Jesenic panje vseh tistih arustev, ki niso po iivahna v današnjem tuberkuloznem dispanzerju na Masary- ko vi cesti; zdravniški prebledi pa so po Ekipna prvenstvo Maribora v krosu trusss» M,- Sar................................... Ljubljančanov , 18:8 OTI. V Igri m,a- .topno prv.n.tvo Maribor, , borni,, preda,,h SSD Udarnik, v Kranju »a -g “STBS. n.r.čun.joč pr.kttj.n, gPS 4. i« rionrl/nm /Vvncii PrirpHltPV 16 bila V 16 n»SPl InStrilktnr ZV67.6 1'lGOdDrtO II) 0356 IlOVe IlZKUltUre lil U) JJIdV v Iv .. , ...j: „ 1(2-0 rtrl 10 Ort - .. f I-L-iil+nim i eml-.1 nn dincev tržaških in ljubljanskih sred- danskem 'krosu. Prireditev je bila v je našel inštruktor Zveze neodprto in njih šol so Ljubljančani že takoj v Stražunskem gozdu. Organizacija je nepregledano pošto za več kot mesec prvem polčasu prišli s svojimi kombi- bila dobra. Napaka pa je bila v tem, dni nazaj. nacijami in lepimi meti na koš v vod- da se vodstvo ni pobrigalo za to, tla Najbolj, kričeč primer nerazumeva-stvo ter ga kljub temu, da so se Trža- bi bil na terenu zdravnik, da bi nudi) nja za prizadevanje ZlS-e in malomar-čani ostro upirali, obdržali do konca prvo pomoč. Zgodila se je nesreča, da nosti vodstev posameznih društev pa Ljubljanski srednješolski igralci so za- je mladinka, ki je padla v nezavest, je primer TD Novo mesto. Temu dru-služeno zmagali z veliko razliko 64:15 ostala dve uri brez zdravniške pomoči, štvu je poslala .ZIS-e vabilo za orga-(28:9). ’ Bojan Kozinc Tekmovanja se je udeležilo nad 200 niziranje zgoraj omenjenih tečajev. ----------j..............^.liMMi -"-H................................mm............................ijiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiirmiiimnnrirTnirTTii ................—..................................................... 5C liuvc U4AUUU1C vvt J/ava . » - - ' . . 1 fl . O jih, kjer je fizkulturno gibanje naj- partije, Jugoslavija vodi z lb. . manj razvito. Sovjetski boks Sovjetski boksarji ne potrebujejo V prvi tekmi Fincev z moskovskimi reklame. Spominjamo se še, kako so boksarji, ki se je končala z 16 :0, je se odlično borili 1. 1946. v Pragi na bila zanimiva takoj prva borba v prvem Vseslovanskem prvenstvu. Le- mušji kategoriji,, ki se je odigravala tos je šlo gostovat v ZSSR moštvo najboljših finskih boksarjev, ki spa v napetem vzdušju. Nastopila sta dva mlada borca. Za Moskvo je tekmoval dajo med najboljše v Evropi. So zelo komaj osemnajstletni športni mojster žilavi in izvrstno tehnično pripravljeni Bulakov, za Fince pa Ljumberg. Bu Zato se je njihova tekma s sovjetskimi lakovu je bil to prvi mednarodni na-boksarji pričakovala z veliko napeto- stop, Ljumbergu pa četrti. Bulakov je stjo. Pričakovala se je sicer zmaga bil zato v prvih dveh kolih zelo ner-sovjetskih boksarjev, nikakor pa ne vozen in ni mogel najti način, kako tako prepričujoča. V prvih dveh sre- bi se otresel tehnično dovršenega Bačan j ih so zmagali sovjetski boksarji spretnika. V tretjem kolu se je umiril, v vseh kategorijah. -Sele v zadnjem začel stalno napadati in spravil Finca srečanju Finska—Leningrad so dosegli dvakrat na tla. O njegovi zmagi se Finci dve zmagi. Dve zmagi nad Finci 16:0 ni dalo dvomiti. Bolj tesno se je končal dvoboj prvaka ZSSR Grejnerja z 19 Stil sovjetskih boksarjev se je iz- letnim Fincem Tiljandrom. Grejner je kazal na splošno kot zelo učinkovit, bil vsa tri kola v lahni premoči in je Vsi se boksajo ofenzivno, kar pa ne zasluženo zmagal. Tiljander pa je popotnem brezglavega divjega napada- kazal izvrsten stil in ima z ozirom na od 18.—20. ure v fizkultumi ambulanti M. M. — poslovalnica Drž. za v. za soc. zavarovanje na Miklošičevi c. SO. soba 56. pritličje. levo. Ponovno onozarintno da bodo od tekmovanj izločeni J-rezooarojno vsi. ki Tisk Tiskarne .Slovenskega poročevalca, v Ljubljani - Odgovorni urednik Mitja so ne Prešeren — Uredništvo in oprava: Ljubljana, Tabor — leleton M iti, ob oede- Vf-a društva na.i važnejša tekmovam*«. ... . > „ no » . _Qxnn nnrave št 6-90603-6 za katere žele imeti prisotno^ zdravnika IJah popoldne 55.22 do 26 Čekovni ajj zdravstvenega osebi a vsej ?! dni pred ................................... to^Toav^bo In v tretje 12 • 4 kraja in časa tekmovanja ter eventualne Fincem je uspelo priboriti si prve OBJAVA DISCIP^^KEGA ODBORA povedati, da je nastopil Korolev, verjetno najboljši amaterski boksar težke .. j , • __ r mucm jc uopciu jjuuuihi ai ijavc govega‘udare,8!, doslej’še nekaj na- /inVa-Tentogrid* —t » «"» že,eznuM.p0,tolna , todneg. Gotovo še pomnite, kako je tr tekmi Finska—Leningrad je zrn,- ,,rei]I,ec.,.1iiia dne K. rw9 ie 41- rs>n,„ov„ v -«4^ a LSSM5SS2 ITJ-TTSaK v peresni kategor,,; p, „ Fto.c_T, skega J nanadalnih poizkusih mehn premagal mladega Mihaila. V DP NZ.1 s prepovedjo igranja ™ dobo vseh meseca ^27—d°27 apri- slabšem udarcu. Tako se je tudi udai sovjetski boksarji. A J 3 J- Peterca Branka, člana Prečil oa (Litija), L ra. razkol bundah no začetku bor- lamu premagal finskega prvaka Seito o, ^, po 34. čl. DP NZ.T kaznuje s prepo- Leningraičan Orlov je premočno pie- rod:o igranja za doJio aftr-h) mesecev od ° J /7 mnv/v« ,1^ tv? 1 fHrt že po nekaj sekundah po začetku borbe trikratni finski prvak Pekkala. magal Rinkinnena, v welter kategoriji ^č^' Palica (Litija). Drugi dan so nastopili Finci proti je Romanov premagal Tiliandra, v ,6 no 54 č] jjp >fzJ kaznuje s prepo- sovjetskim sindikalnim bokstarjem srednji je ICariste pp točkah premagal vodjo igranja za dobo 4f;firi) mesece od Rezultat je bil isti 16:0 za sovjetske suominena, v poltežki je Pihudži dobil >7. marca do 37. iuliia 1949 boksarje. V mušji kategoriji je Sega- nadaljnje točke v borbi z Huuskone- ^^& nom, dočim se je borba v težki kate- 1 avl.len v »Biltenu* št » ’ dne 3 marca "* * ’ —• ■ — . *1949 Nadalje se kaznuje na predlog zbora _ . , . , --------- - nne- sodnikov N55S tov Tuma Maks. nog. četni napad buommena^ ki pa je sta- KorojeVu, ampak drugemu izvrstnemu < mini k no čl. 37 sod pravilnike s previl vse na eno karto. Sčerbakov pa je sovjetskemu boksarju težke kategorije povedjo sojenja za dobo 14 dni od 30. hitro prešel v napad in proti koncu gkotsekasu. marea do 14 an-rila 1349 in tov. lovič v pestri, tehnično izvrstni borbi s Kristom zmagal v 3. kolu z izvrstnim “or.L’j končala tradicionalno: Finec Pek-napadom k. o. Sčerbakov je odbil za- ka]a se je vdaj v drugem kolu, toda ne Koroljev prvega kola položil Finca na tla. To je bila druga njegova zmaga v teku dveh dni, da je premagal nasprotnika _____ _ ___ ____ Zore Trs n, nog. sodnik, no čl. 97 sod. pravil- Finski boksarji so se vrnili iz ZSSR ^ 8 trCm’ trPkimi POraZi’ Sicer P8 80 KVALITETNI GROSS SSD SLOVANA «ana;.-. izpopolnjujejo obrambo, toda ne izpuste niti trenutka, da ne bi prešli takoj v protinapad. Vsak nastop sovjetskega mojstra nasprotnih srodTringa dotok? Seja. SS napadd? tako silo- «1^0, praviano^n n^ristonn- d^nl^rgi V^st£(£tmmroo Sa- Sčerbakova je zagotovilo za borbo. Sčerbakov je pameten Tor^ “£a riS? ki se tikom To s^ndnf vrnil JetsM Utajena vis^i _štopnj|L to_ je — da ie vr«el nasprotnika Iz sko s# je ponašalo tudi občinstvo. Sov- turnus) Program tekmovanja: Lita jc v t' ..... ... ■ m 1 n rl i n r 1 9000171. ... ... tak ognjemet, da je bil Karlsson že dihanja. Boksa v tipičnem^prodklonto v prvi minUtl k' °' Stran 4 neustrašen udarjalec v ring in je bil po pravilih proglašen edino pojasnilo za poraze finskih bok-k. o. Korolev je zopet že po prvih sarjev. Dosti boljše ne bi v dvoboju člani 30n0m. mladinke 1000 m. članice 3000 m. —----- — od je stalno kot napeto pero, ki blisko-' Ta večer je imel podoben potek še udarcih nagnal'Fincu Valsamu v kosti z njimi izšla nobena evropska boksar ™ ^"^'rila^PoSlielo se na j i itt-;,!rrjr-i-llTTn: sramu «.ui ycru, ki uusko- la veuci jc uuvr ,,^^a ------ ---- gHBSSBaHl vito vrsti udarec za udarcem. V Moskvi zadnja zadnja borba Najbrž« zadostuje tak strah, da se je rajši udal, ska reprezentanca 15. t. m. po-............ ____ eio se na naslov: SSD Slovan — Ob Ljubljanici 29.