SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 10 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 31 de marzo - 31. marca 2011 PREDVOLILNI BOJ v SE JE ZACEL Sporni kovanec STANE GRANDA Manj kot poldrugo leto je se do novih parlamentarnih volitev. Na prejšnjih so zmagali tisti, ki so obljubljali drugačno in uspešnejšo vladanje. Kako jim je uspelo, vidimo in čutimo, posledice pa bodo nosili še naši potomci. Vzroka za nastale razmere ne gre iskati v nekih nadzemnih ali v podtalnih silah, ampak v politični neizobraženosti slovenskih volivcev. Očitno nimamo težav samo zaradi življenja v lastni državi, ki ga nismo vajeni, temveč in predvsem tudi v demokraciji, kjer je treba prevzemati odgovornost za lastna dejanja. Nekateri trdijo, da nekateri volivci iščejo mesijo, resnični problem je v tem, da iščejo očeta, voditelja, ki bo namesto njih prevzemal odgovornost za njihova dejanja. Ne vem za narod na svetu, ki bi imel toliko očetov naroda. Kako se bomo odločali na prihodnjih volitvah? Glede na politični boj, ki smo mu priča, ni pričakovati novih razmer. Odločanje bo ideološko. Sedanja vlada po vseh napovedih nima upanja na ugoden rezultat. Prav pretreslo me je, ko je eden njenih najbolj izpostavljenih ljudi svaril opozicijo, naj ne obljublja ljudem boljšega življenja. Ob tem se moje razumevanje legalnega boja za oblast, kar so volitve, neha. Očitno si nekateri predstavljajo, da bo opozicija na prihodnjih volitvah sedanjo vlado opravičevala in hvalila. Takih predstav o političnih tekmecih ni bilo niti v času totalitarizma. Mnogi se sprašujejo, zakaj je tarča političnega obračunavanja predsednik Republike Slovenije. Običajno državni suvereni niso predmet dnevne politike. Seveda zasluga za to pripada njim. Prvi predsednik države je ,,zamrznil" svoje članstvo v komunistični partiji in ,,deponiral" svojo partijsko izkaznico. Tudi drugi se je trudil biti klasični predsednik. Sedanji se je dejansko postavil na čelo vladajočih sil in prezira večino opozicije. Očitno mu visok položaj na lestvici najbolj popularnih osebnosti nekritično dviguje samozavest. Spregleduje nujnost enake distance tako do pozicije kot opozicije. Spomnimo se njegove nesrečne izjave o drugorazrednosti žrtev v Hudi Jami ali pa onih na teološki fakulteti, ko je žalil slovenske katoličane kot že dolgo nihče. Z odlikovanjem Ertla je posegel v bistvo slovenske osamosvojitve, ki ni bila samo to, ampak tudi prelom s totalitarizmom, brez katerega tudi prve nikoli ne bi bilo. Gre za potvarjanje zgodovine z najvišje oblastne pozicije. S potvarjanjem zgodovine, z očitki o poskusih državnega udara, orožarskih in drugih aferah - nič ne bo dokazano -, z demoniziranjem opozicije ^ bodo skušali ljudem ,,pomagati", da bi pozabili, da družba, katere pripadniki so revni in nesrečni, ne more biti uspešna in še manj srečna. Bomo sposobni to spregledati? (P'O Dr^ž^^^) Korupcija evroposlancev Pred kratkim so o novinarji britanskega tednika Sunday Times pod krinko lobistične organizacije skušali ugotoviti, kolikšna je podkupljivost evropskih poslancev. Izbirali so med tistimi, ki naj bi jim denar najbolj dišal, torej imajo kakšno podjetje in so poleg tega zelo dejavni pri svojem delu. Tako se je med prvo trojico evropskih poslancev, ki so bili pripravljeni za plačilo zastopati interese fiktivne lobistične organizacije v evropskem parlamentu, ujel tudi slovenski evroposla-nec Zoran Thaler, sicer član vladne SD, čeprav ta sedaj zanika to članstvo. Thaler je seveda takoj odstopil, a z namestnikom so tudi težave, kar je zadeva pač kočljiva. Ob tem so politične skupine v Evropskem parlamentu izrazile veliko zaskrbljenost zaradi očitkov korupcije. Thaler je takoj odstopil, že v nedeljo je nato odstopil še Avstrijec Ernst Strasser, poslanec iz Romunije Adrian Severin pa o odstopu ne razmišlja. V največji skupini, Evropski ljudski stranki (EPP), so menili, da v evropskem parlamentu ne bi smelo biti nobene tolerance do korupcije. Predsednik skupine v Evropskem parlamentu Joseph Daul je ostro obsodil ravnanja vseh treh poslancev, ki naj bi sprejeli denar v zameno za vlaganje amandmajev. ,,Naši državljani mo- rajo zaupati v svoje evropske poslance in nikakršnih nemoralnih ali neetičnih ravnanj se ne sme tolerirati," je poudaril Daul. Med evropskimi socialisti (SČD) so očitke označili za „izjemno resne", predsednik skupine Martin Schulz pa je pozval k sestanku vseh 186 poslancev iz skupine. Zahteval je tudi pojasnila tako Thalerja kot Severina, ki prihajata iz njihovih vrst. Če se bodo očitki potrdili, bo sprejel „primerne in potrebne ukrepe". ,,Osupel sem nad količino denarja, ki ga omenja članek. Mislim, da delo svetovalca ob uporabi javne podobe evropskega poslanca ni združljivo z vrednotami skupine socialistov in demokratov," je še zgroženo dejal Schulz v izjavi za javnost. Slovenija pa ima svojo afero, saj je sum padel na poslanca Luka Jurija, kateremu naj bi ponudili denar, da bi glasoval proti zakonu o malem delu. Luka Juri je večkrat ponovil, da mu je vodja enega od študentskih servisov, ki je tudi njegov znanec, denar ponudil na neformalnem srečanju in v šali. Pojasnil je, da ga je tudi vprašal, ali gre res za šalo, sicer bi bilo to kaznivo dejanje, znanec pa mu je pritrdil, da se seveda šali. V tem Juri ni zaznal nobenega resnega poskusa, da bi ga podkupili, zato tega niti ni omenjal ali prijavil protikorupcijski komisiji. V dvajsetem letu slovenske samostojnosti je v obtok prišel kovanec za 2 evra, na katerem je upodobljen partizanski komandant Franc Roz-man-Stane. Ob njem stoji tudi peterokraka zvezda, simbol partizanstva in komunističnega režima. Gre za spominski kovanec ob 100 letnici njegovega rojstva. Kot tak je tudi zakonito plačilno sredstvo. Po navedbah ministrstva za finance, so se za ta korak odločili, ker je po njihovem mnenju komandant Stane eden najsvetlejših likov iz časov NOB-ja. Kot tak je bil, po njihovih navedbah, izraz idej in upanja slovenskega naroda med takoimenovanim narodnoosvobodilnim bojem. Članice Evropske unije lahko izdajo samo en spominski kovanec na leto. Da se je kovanec s podobo komandanta Franca Rozmana-Staneta pojavil ravno v letu dvajsete obletnice samostojne Slovenije najbrž ni naključje. Ob tem so seveda nastale različne reakcije, saj taka poteza predstavlja svoje vrste provokacijo. Zgodovinar profesor Stane Granda ocenjuje, da ima sedanja vlada jasen ideološki koncept in profil, ki ga neprestano uresničuje. Ob tem pa gre po njegovem mnenju tudi za ponarejanje zgodovine. ,,Kakor koli že gledamo na Franca Rozmana - Staneta, moramo vedeti, da ni bil nikakršen nacionalist, ampak internacionalist. Bil je tudi španski borec in se je šel zaradi internacionalizma borit v Španijo. On nima nobene ne posredne ne neposredne zveze s slovensko osamosvojitvijo. Gre za ponarejanje zgodovine." S tem se strinja tudi novinar Jože Možina, ki je s citatom iz pisma Edvarda Kardelja, ki ga je pisal Zdenki Kidrič, orisal zločine druge grupe odredov, ki ji je poveljeval ravno Franc Rozman - Stane. „Včasih so preveč likvidirali - je pisal Kardelj -. Tako je na primer druga grupa likvidirala mesečno na majhnem dosegu več kot šestdeset oseb. Zgodile so se še hujše reči, o katerih pismeno ne bom govoril." Gre torej za zločine revolucije. Možina je prepričan, da je vrhunec vsega odlikovanje nekdaj prvega moža Udbe Tomaža Ertla. „Mislim, da so poudarki, v katero smer želi sedanja oblast vrednotiti zgodovino, bili podani že lansko leto. Vrhunec so ta prizadevanja dosegla z odlikovanjem tovarišu Ertlu. Tu gre samo za neko nadaljevanje." Granda ocenjuje, da je v času dvajsete obletnice samostojne Slovenije žalostno, da prihaja do izdaje takšnega kovanca, kjer sta upodobljena partizanski komandant in pa simbol komunističnega režima - peterokraka zvezda. ,,Gre za prizadevanja, da bi prikazali, da so se oni že ves čas prizadevali za slovensko osamosvojitev, kar pa je še ena zgodovinska laž." Ob tem meni, da gre tudi za omalovaževanje slovenske osamosvojitve. ,,Gre za omalovaževanje slovenske osamosvojitve. Vidimo, da jim to nič pomeni. Gre za žalitev vseh, ki so si za slovensko osamosvojitev prizadevali in gre za žalitev vseh, ki so za slovensko osamosvojitev dali svoje življenje." Odzvali so se tudi v Mladi Sloveniji, podmladku NSi. Nad omenjenim dvoevrskim kovancem s podobo komandanta Franca Rozmana -Staneta so ogorčeni. Kot so zapisali, gre za upodobitev človeka, ki je pustil velik krvni madež nad slovensko polpreteklo zgodovino. Gre za vojnega zločinca, pišejo v MSi. Prepričani so, da takšna dejanja Slovenijo postavljajo v slabo luč tudi v tujini. Ob tem opozarjajo, da bi si slovenski narod v letošnjem letu nedvomno bolj zaslužil spominske kovance na temo dvajsete obletnice osamosvojitve Slovenije, saj ta združuje in ne razdvaja. O tem je pisal tudi ugledni nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki ugotavlja, da se je zgodilo prvič, da se na kovancih evra pojavlja peterokraka zvezda, simbol komunističnega režima. MADŽARSKA Manj pravic za Slovence? V ponedeljek se je iztekel rok za vložitev amandmajev k novi madžarski ustavi. Kot ob tem poroča madžarska tiskovna agencija MTI, je bilo vloženih skoraj 100 amandmajev. Predstavniki madžarskih etničnih in narodnih manjšin so svoj amandma, v katerem zahtevajo ,,celovito varstvo in krepitev" manjšinskih pravic, vložili prejšnjo sredo. Madžarski varuh za pravice narodnih in etničnih manjšin Emo Kallai, ki je oblikoval amandma, je za MTI dejal, da je namen predloga usmerjen tako v pravico do uporabe jezika, zastopanost v parlamentu, ohranitev inštituta ombudsmana kot v zakon o etničnih manjšinah. Brez predlaganih sprememb bo nova madžarska ustava po njegovih besedah „bistven korak nazaj", ki bi pomenil razveljavitev dosežkov zadnjih dveh desetletjih na področju manjšinske politike. Na nedavnem srečanju je podpredsednik madžarske vlade Tibor Navracsics sicer obljubil, da bo nova ustava zagotavljala zaščito etničnih in manjšinskih pravic. Po uradnih ocenah Ljubljane živi v Porabju okoli 3000 Slovencev. Manjšino, ki živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske, pestijo pomanjkanje finančnih sredstev, problemi z ureditvijo dvojezičnega šolstva in možnostjo javne rabe slovenščine, pa tudi težave z delovanjem manjšinskih medijev. Nerešeno je tudi vprašanje zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, čeprav je Madžarska lani s spremembo ustave dopustila možnost, da bi v prihodnosti manjšine iz svojih vrst v madžarski parlament izvolile do 13 poslancev. Po načrtih madžarske vlade naj bi bila nova madžarska ustava sprejeta 18. aprila, madžarski predsednik Laszlo Solyom pa naj bi bi jo podpisal 24. aprila. Predsednik odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri strokovnem svetu SDS Božo Predalič je povedal, da bi morala ,,slovenska vlada na poskuse šikaniranja slovenske manjšine odločno reagirati". Predlog spremembe ustave v uvodnem delu preambule po navedbah SDS predvideva, da so narodnosti in narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, del madžarskega naroda. V Mladi liberalni demokracijo (MLD) so glede preambule predloga nove madžarske ustave podobnega mnenja kot v SDS, hkrati pa dodajajo, da je ,,skrb vzbujajoča tudi formulacija, da Madžarska ščiti madžarski jezik, medtem ko naj bi jezike drugih narodnosti zgolj spoštovala, kljub temu, da je obvezana spoštovati pravico do pouka v materinem jeziku". 'Lepotica' je dobila svoj dan Ob svetovnem dnevu voda je svoj dan dobila reka Soča. Praznovali naj bi ga 15. oktobra, ko je rojstni dan Znameniti most na Soči pesnika Simona Gregorčiča. V Sloveniji se sprašujejo, če bomo s tem spremenili naš odnos do voda in okolja. Pismo o nameri za razglasitev dneva reke Soče je podpisano. „Slovenci imamo to veliko srečo, da imamo obilje razmeroma čistih voda," je dejal okoljski minister Žarniž ob tem dogodku. ,,Soča je eden naših nacionalnih biserov in simbolov ter mislim, da si kot taka zasluži večjo pozornost, kot pa ji jo namenjamo danes." Prireditve ob dnevu Soče bodo pripravljali po celotnem območju, kjer tečejo Soča in njeni pritoki, zato se bo pokroviteljstvo selilo od ene do druge severnoprimor-ske občine. Stran 2 31. marca 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Crni panter in Veneti TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) V ti dve točki bi lahko strnil življenje oziroma življenjsko delo dr. Jožka Šavlija, ki je umrl preteklega 11. marca. Brez dvoma bodo tisti, ki so bili v rednem stiku z njim in bolje poznajo njegovo delo rekli, da je to zelo ozek pogled na vse, kar je dr. Šavli naredil za Slovence. Dr. Jožko Šavli se je rodil 22. marca 1943, v Zatolminu. Ekonomijo je dostudiral v Ljubljani leta 1967. Na Gospodarski univerzi na Dunaju je kasneje nadaljeval podiplomski študij in je bil leta 1975 promoviran za doktorja gospodarskih in družbenih ved. Od 1978 je poučeval bančništvo in knjigovodstvo na tehnični trgovski akademiji v Gorici. A njegovo resnično zanimanje ga je usmerjalo drugam - v zgodovino svojega naroda. Že v času svojega študija na Dunaju je objavljal številne članke in spise v zamejskih listih, zlasti v tržaškem Novem listu in v celovškem Našem tedniku. Pa ne samo v slovenskih listih: tudi v dunajskem tedniku Die Furche, v tržaškem dnevniku Piccolo in v celovškem Kleine Zeitung. Že leta 1981 je v Glasu Korotana objavil študijo o črnem panterju, enem najstarejših in za slovenski narod najpomembnejših znamenj. Najbolj pa je postal znan, ko se je v družbi pesnika Mateja Bora in p. Ivana Tomažiča, nekdanjega voditelja akademskega doma Korotan na Dunaju posveti raziskovanju etničnega izvora slovenskega naroda. V tej skupnosti je objavljal članke v Tomažičevem Glasu Korotana o Venetih, ki naj bi bili možni davni predniki današnjih Slovencev. Izdanih pa mu je bilo tudi štirinajst samostojnih publikacij; marsikatero od njih so prevedli v tuje jezike. Ob njegovi smrti so v goriškem Novem glasu med drugim zapisali: Slovenskemu narodu in svetu je s svojim neutrudnim in nesebičnim delom tako rekoč noč in dan iz umetne zgodovinske megle izsledil in potegnil veliko bogastvo, za katerega so nekateri že mislili^, da so nam ga za vedno odtujili, poteptali in uničili. Žal, šele sedaj vidimo, da so posledice zlasti zadnjih desetletij večje, kot smo si jih mnogi lahko pred osamosvojitvijo in pričetkom procesa demokratizacije sploh predstavljali. Šavli je imel prav in ne tisti, ki so mu posmehljivo očitali ksenofobijo: bistvo organiziranosti Udbe deluje naprej; premnogi, še vedno isti, brez prekinitve držijo vse niti svojih lutk na formalni ali neformalni oblasti v svojih rokah. Jožkovo srce, ki je bílo za slovenski narod, za resnico, svetlobo in pravico, je od laži, izdajstva, teme in preprek utrujeno odpovedalo, zaslužilo pa si je miren počitek tisočkrat, zaslužen počitek na površini sicer grenke slovenske zemlje. Čeprav je utrujeno srce prenehalo biti, pa njegov duh ostaja večen in bo vedno z nami! Jožko Šavli je prav s svojim nesebičnim delom v svoji okolici in celem našem narodu prebujal dolgo tlačena čustva po osamosvojitvi. Pokopan je bil na tolminskem pokopališču. Več duhovnikov je bilo udeleženih pri maši zadušnici, na pogrebu pa so se zvrstili recitatorji in govorniki, med njimi Silvester Gabršček, sekretar na ministrstvu za kulturo RS ter pesnik prof. Tomaž Pavšič. GB Slovenske organizacije v Nemčiji V Baasemu, v Nemčiji, je od 25. do 27. marca 2011 potekal 16. posvet slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov. Udeležence posveta je uvodoma pozdravil tudi državni sekretar z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih. Na posvetu, ki je bil dobro obiskan, so potekale razprave o aktualnih temah na konzularnem področju, o možnostih učenja in ohranjanja slovenščine med Slovenci po svetu ter delavnice, kjer so lahko udeleženci pridobivali nove veščine v retoriki, plesu, petju in dramatiki. V sklopu posveta je potekala tudi okrogla miza na temo mladih. Po mnenju Urada se lahko prav na primeru Nemčije pripravi poseben vzorčni primer povezovanja z mladimi, saj obstaja za to volja in interes mladih, njihove dejavnosti pa so raznolike. Prednost predstavlja tudi ugodna geografska bližina s Slovenijo. Udeleženci posveta so napovedali nekatere dogodke namenjene mladim, ki se bodo odvili v letošnjem letu ter se strinjali s predlogi urada po oblikovanju posebne rubrike mladih na spletni strani, kjer bodo na enem mestu zbrane informacije o dogodkih, namenjenih mladim, o priložnostih, delovnih praksah in študiju ter poslovnih priložnostih. V rubriki bodo zbrani kontakti mladih Slovencev, mladinskih organizacij oziroma društvenih odsekov ter socialnih spletnih omrežij, kjer se povezujejo mladi. Okrogla miza na temo mladih, ki se je tokrat odvila v Nemčiji, je eden izmed predvidenih ukrepov urada v sklopu Akcijskega načrta sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. Urad je pripravil tudi posebno anketo, namenjeno društvom v Nemčiji, da bi ugotovil, kako društva vključujejo mlade (v okviru sekcij, vodstvenih dejavnosti in drugo) ter anketo, namenjeno mladim posameznikom, ki si želijo novih povezovanj. Cilj je povezati in vključevati mlade v razne dogodke v Sloveniji, pospešiti sodelovanje z različnimi mladinskimi in drugimi inštitucijami v Sloveniji in s Slovenci po svetu, da se tudi resnično udejanji skupni slovenski prostor. Slovenski šport v Italiji v torek, 22. marca 2011 se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš v prostorih Urada srečal s predsednikom Nogometnega kluba Kras iz Repna v občini Repentabor (Italija) Goranom Kocmanom. Pogovor je tekel o položaju slovenskega kluba in slovenskega športa v Italiji. Nogometni klub Kras je bil formalno ustanovljen leta 1986 in je naslednik nogometne ekipe Olimpije iz Gabrovca. Do leta 1974 je nogometno moštvo igralo na Proseku, kasneje pa se je ekipa pridružila ŠZ Kras in postala sekcija v okviru omenjenega društva. Leta 1986 je postala samostojni klub in se preimenovala v Nogometni klub Kras. Še posebej plodno obdobje kluba se je pričelo s sezono 2004/2005, ko je ekipa napredovala v 1. amatersko ligo. Z leti je klub počasi napredoval v višje kakovostne lige in leta 2008/09 pristopil v elitno ligo. Ekipa Krasa je tako iz leta v leto stopnjevala svoje uspehe in dokazala, da spada v krog boljših pokrajinskih oziroma deželnih ekip. V sezoni 2009/2010 je Krasu z velikim trudom in požrtvovalnostjo uspelo napredovati v državno ligo D. Z letošnjo sezono je NK Kras pod svoje organizacijsko okrilje prevzel tudi delež ekip, ki so do prejšnje sezone igrale v sklopu združenih ekip Pomladi (Breg, Primorec, Primorje, Vesna in Zarja Gaja). Nastale so tako nove združene ekipe s skupnim imenom A.S.D. NK Kras Repen. Nogometni klub Kras je od leta 2004 zelo dejaven tudi na mladinskem področju. Od začetnih 30 otrok — kolikor jih je štel prvotni mladinski sektor - jih lahko klub danes med svoje vrste prišteva kar 120 mladih nogometašev, ki se urijo pri slovenskem klubu. Poseben dogodek za klub in slovensko skupnost v Italiji se je zgodil letos januarja, ko je klub gostoval na nogometnem stadionu Nereo Rocco v Trstu - tako rekoč „svetišču tržaškega nogometa" - in se pomeril z nogometnim klubom Venezia iz Benetk. Še nikoli doslej ni noben zamejski nogometni klub igral na tem stadionu, ki lahko sprejme do 35.000 gledalcev. Tekmo bi lahko označili kot tekmo med Davidom (NK Kras) in Golijatom (klub Venezia), kjer pa je NK Kras z veliko mero srčnosti nadomestil objektivne in realne deficite in tekmo končal z neodločenim izidom (1:1). Tudi sicer pa je bil ta dogodek zelo pomemben za slovensko manjšino v Italiji. Ne samo, da je bilo slovenstvo prisotno v Trstu, ampak je tržaški stadion prvič sprejel zamejske Slovence in jih sprejel na najboljši možen način. Tekmo si je namreč, poleg Slovencev, z zadovoljstvom ogledalo tudi več tržaških Italijanov, spoštovana je bila popolna italijansko-slovenska dvojezičnost v napovedovanju, bilo je veliko slovenske glasbe. Že pred pričetkom je bilo mogoče slišati kar nekaj Avsenikovih uspešnic, Na Golici pa je zazvenela tudi med tekmo, ko je NK Kras dosegel gol. Na tekmi so bili tudi številni ugledni gostje (župani treh od petih občin pokrajine in podžupan Trsta). Ta dogodek je bil tako po srečanju treh predsednikov v Trstu, po jesenskem nastopu Borisa Pahorja v gledališču Verdi že tretji dogodek, ki je pozitivno afirmiral prisotnost in vitalnost Slovencev ter sožitje med Slovenci in Italijani na tem področju. Kolikokrat smo na tem mestu zapisali, da se položaj zapleta? A vedno se moramo povrniti k tej trditvi, ker je stalna postavka argentinske politike. Je kot pri hazardni igri, kjer igralci nenehno dvigajo stave in je geslo: vse ali nič. To je bilo vodilo pokojnega predsednika Kirchnerja, a je tudi strategija njegove vdove in sedanje predsednice. Tudi Moyano stavi. Isto strategijo uporablja dandanes tudi zelo osumljeni sindikalni vodja in glavni tajnik CGT Hugo Moyano. Že v prejšnji številki smo opisali zaplete okoli tega moža, ki mu pretijo sodne raziskave vseh vrst, vključno švicarskega sodnika, ki ga zanima, če sindikalne mednarodne transference fondov niso povezane s pranjem denarja. Zato je tudi on vedno bolj predrzen. Ve, da mu v primeru težav lahko pomaga samo bližina oblasti. Pod tem dežnikom naj bi prestal neurje, ki se vedno bolj bliža. Zadržanje vlade v tej zadevi je tudi logično. Ve, da v tem trenutku ne more porušiti mostov s sindikalisti, ker bi postavila na kocko volilni uspeh, ki si ga riše na obzorju. Zato skuša zavlačevati odločitev kolikor se le da. Sindikalni vodja pa postavlja vedno višji zahteve. Dosedanjim postavkam glede prisotnosti sindikalistov na volilnih listinah poslancev je segel še više. Kar se je že nekaj časa govorilo je javno potrdil: za sindikalno predstavništvo zahteva tudi mesto kandidata za podpredsednika države na vladnih listah. Da od Scioli-ja zahteva tudi kandidatno mesto za podguvernerja province Buenos Aires je skoraj anekdotično. Vlada ob tem molči. Odlagala bo odločitev do zadnjega možnega trenutka v upanju, da se medtem pokaže kakšen izhod. Najmanj, kar si želijo v osrčju novonasta-lega kristinizma je, da jih pogojuje osovraženi predstavnik najbolj ortodoks-nega sindikalizma. Utišati kritike. To je tudi stara navada sedanje vlade. Ker ne priznava težav, ki jih realnost nudi vsak dan, pritiska na medije, da ne bi o tem pisali. Ker z vladno propagandno aparaturo ni uspelo, se poslužuje drugačnih metod, najprej klevetanja, sedaj pa že bolj direktnih posegov. In v tem tečeta vzporedno vlada in Moyano. Le tako si lahko razložimo, da je majhna skupina izgrednikov preprečila preteklo nedeljo razpečavo največjih dveh jutranjikov. S pretvezo sindikalnega konflikta so maloštevilni izgredniki zaprli dovoz in odvoz tovornjakov, ki naj bi stotisoče izvodov razpeljali po mestu in okolici. Dostop do tiskarne La Nación so sprostili proti tretji uri zjutraj, tako da je dnevnik, čeprav z zamudo, prišel do bralcev. Clarin pa so blokirali kar dvanajst ur in ga podjetje ni moglo razdeliti. Nič ni pomagalo, da je pristojna sodnica dvakrat zahtevala od policije, naj napravi red in dovoli dovoz in odvoz. Po tihem so policijski vodje priznali, da so od ministrice za varnost (Nilda Garré) dobili ukaz, naj ne posežejo. Sedaj lahko opozicijski poslanci grozijo z interpelacijo gospe Garré, s tožbo proti njej in podobno. Časopis je ostal v skladišču tiskarne. Pikete naj bi sestavljale družine delavcev, ki so v konfliktu z dnevnikom. To se je izkazalo za neresnično, ker niti sindikat, niti notranja sindikalna komisija nista napovedala stavke, ali kaj podobnega. Kakšen oseben spor pa nima sindikalne narave. Vendar je s to pretvezo vlada razlagala svoj neposeg. Tudi prisotnost Moyanovih udarnih mož govori o vzroku. V omenjenem dnevniku bila namreč cela stran posvečena nerazložljivemu bogatenju in ogromnemu premoženju družine Moyano? Je to cena nadaljnjega partnerstva sindikalista in vlade? Kjer se prepirata dva ^ Pravzaprav nista dva; kar dvajset jih bo bilo. Vsa opozicija je enotnih misli le, kadar gre za kritiziranje vlade, kot v gornjem primeru. V vsem ostalem pa je to po argentinskem izrazu ,,vreča mačkov", ki se praskajo, grizejo in ravsajo, da nejeverno gledamo ta prizor, ki je dokaz in posledica politične nezrelosti. Ni jih streznil poraz v Catamarci; ni jim dovolj, da se isto lahko ponovi v provinci Chubut, kjer preštevajo glas za glasom, z resno možnostjo, da končno zmaga vlada. Presenetila jih je, a ne pretresla, povezava med Menemom in kirch-nerizmom v provinci La Ri-oja, kjer je v zameno za podporo bivšega predsednika, vlada pristala, da podpre njegovo kandidaturo za senatorja. S tem si vlada zagotovi zmago, Menem pa nadaljnjo imuniteto v trenutku, ko sodišče raziskuje razne primere korupcije in nepoštenosti. Povsod se tudi množijo ,,colectore", da se zagotovi zmaga predsednice. Kje je torej vladna ,,nova politika"? In kje namen združenja opozicije? Medtem se vladi množijo težave le na zunanjem področju. Sam predsednik Obama je zahteval, naj država vrne zaplenjeno gradivo na ameriškem letalu. Izrael pa grozi, da bo odpovedal obisk argentinskega zunanjega ministra, ker Argentina javno ne zanika domnevnega tajnega dogovora z Iranom o zaključku raziskav glede atentatov na izraelsko veleposlaništvo in socialno ustanovo AMIA. Kaj vse boš videl, Sancho ^ SLOVENCI V ARGENTINI ZAČETNA PROSLAVA SLOVENSKIH OSNOVNIH ©OL Boljši svet začenjamo Zgraditi boljši svet si želimo ob začetku novega šolskega leta slovenskih osnovnošolskih tečajev. Zato smo v nedeljo 13. marca, v Slovenski hiši, pri popoldanski sveti maši najprej prosili našega Učitelja, da bi nas spremljal pri tej nalogi skozi celo leto. Sv. mašo je daroval mons. dr. Jure Rode, za petje pa so poskrbeli otroci in voditelji letošnje kolonije v Cor-dobi. Duhovnik nas je spodbujal, naj se priporočimo sv. Duhu, da bi vedno imeli zdravo pamet in dobro srce. Ob 25 -letnici smrti mons. Antona Oreharja je poudaril ves trud, ki so ga prvi duhovniki in naši stari starši vložili pri ohranjanju krščanskih vrednot in slovenskega jezika izven domovine. Svetoval nam je, naj na to gledamo kot bogastvo in, da si ne težimo ob današnjem položaju slovenskega jezika po šolah. Obenem nas je spomnil na namen spreobrnitve v postnem času. Nato smo se, ob pozdravljanju s starši, z učitelji in otroki, napotili v dvorano škofa Rožmana in zasedli mesta do zadnjega sedeža. Otroci so nestrpno čakali na gledališko igro. A še prej smo sprejeli zastavonoše in zapeli argentinsko ter slovensko himno. Šolska referentka Zedinje- ne Slovenije, gospa Alenka Prijatelj, je pozdravila vse navzoče in še posebej goste. Izrekla je dobrodošlico novemu veleposlaniku Republike Slovenije v Argentini, gospodu Tomažu Mencinu. Prisrčnega pozdrava so bili deležni predsednica Zedinjene Slovenije, gospa Alenka Jenko Godec; delegat slovenskega dušnega pastirstva mons. dr. Jure Rode; gospa Mateja Lesar Markovič, sekretarka na veleposlaništvu; ustanoviteljice naših slovenskih šol in dolgoletne voditeljice: gospa Katica Kovač Dimnik, gdč. Angelca Klanšek in gospa Marjana Kovač Batagelj ter gospa Cveta Kukavica Koželj gostja iz Kanade. Potem nas je šolska referentka ljubeznivo nagovorila (glej uvodnik Preljubi slovenski biser, v štev. 8 našega lista). V slovenski šoli Josipa Jurčiča so sedanji in bivši učenci tudi med počitnicami bili pridni kot čebela. Prav zato nas je lahko njihova predstava poučila o edinstvenem slovenskem kulturnem pojavu panjskih končnic. Ob zvokih Slovenija, od kod lepote tvoje je Mihaela (Mihaela Hanjže) prišla iz Argentine zopet na obisk v Slovenijo k teti (Ani Klemen), stricu Jaku (Jože Jan) in bratrancu Maksiju (Maksi Vázquez Klemen). Takoj je spoznala, kako se tam pozdravljajo namreč le s stiskom roke. Nečakinja je razpakirala in se igrala frnikole s svojim bratrancem, medtem ko ji je teta razlagala, da je čebelji panj, ki je stal sredi odra in pri njih doma okrašen na pročelju s pisanimi lesenimi deščicami, ki jih imenujemo panjske končnice. Mihaela je takrat izvedela, da so se prvič pojavile v Sloveniji okoli 18. Stoletja, in videla, da so na njih narisani različni motivi, ki prikazujejo nabožne, zgodovinske in praznične dogodke, pa tudi iz vsakdanjega življenja in domišljije. Teta ji je pripovedovala, da so tam gojili čebele vse do dedove smrti. Pričakovala je, da se bo tudi Maksi nekoč ukvarjal s čebelarstvom. Zatem sta se otroka po slovensko pogovarjala. Maksi je razumel, da Mihaela tekoče govori slovensko, saj v Argentini hodi ob sobotah tudi v šolo. Razložila mu je, kaj pravzaprav pomenijo slovenske šole, kaj vse se tam nauči in, da se vendarle splača živeti v dvojnem svetu. Za večerjo sta vstopila v hišo (na levi strani odra). Ker Mihaele dolgo ni bilo iz stranišča, je Maksi raje opravil potrebe v starem stranišču na vrtu hiše. V tistem trenutku se je čebelnjak, kot velika vrata, počasi odprl in iz dima so se prikazali sv. Miklavž (Jure Komar), angel (Maja Mokorel) in angelček (Cecilija Váz-quez Klemen). Ta je bil ves srečen, ker je bil prvič na Zemlji. Otroci so mislili, da jim je svetnik prav gotovo prinesel na svet zopet darila. Na žalost jih niso dobili, ker seveda ni bil običajni čas za obiske. Zato pa jih je blagoslovil in prosil, naj bodo spoštljivi do staršev in učiteljev. Ko se drugič odpre čebelnjak se Maksi, ob prikazu hudiča (Tomaž Klemen) hitro skrije. Hudič prinese s seboj brusilni kamen in s tem orodjem brusi jezik ženama (Nadia Jan in Gabriela Jan) ki pritečeta za njim oblečeni v slovenski noši. Tako je postal njun jezik oster, njun pogovor je lahkotno iztekal v rimah. Hudič pred odhodom povpraša publiko, komu naj prvemu pobrusi jezik. Takrat se je marsikateri otrok malo ustrašil. Maksi, ves iz sebe pove Mihaeli vse, kar je videl. Vendar mu sestrična sploh ne verjame. Opazi pa, da sta na panju dve panjski končnici v drugače postavljeni kot ostale. Ena prikazuje običaj prihoda sv. Miklavža, druga kako hudič babi brusi jezik. Menda se uresničijo ob polni luni. Za poskus si izbereta nekaj ne nevarnih končnic in počakata v hiši. Prvo sta se odločila za prizor imenovan narobe svet. Panj se tretjič odpre in vloge se zamenjajo med ljudmi in živalmi. Medved (Irena Fajdiga Mokorel), lisička (Veronika Maringolo Goljevšek), volk (Sebastián Maringolo Goljevšek) in zajčki (Lourdes Blazinšek, Boštjan Hanjže in Lucija Blazinšek) lovijo s puško lovca (Andrej Mokorel). Ko se čebelnjak znova odpre, se bratranca skrijeta zunaj med grmovjem in pokukata, kako žena (Marta Vodnik) vleče pijanega moža (Jože Jan) za ušesa domov, istočasno mu pa krčmarica (Miriam Šenk) naprej naliva. Ob pesmi Rom pom pom zdaj pa gremo domov so se seveda vsi nasmejali. Pri naslednjem prizoru je iz čebelnjaka stopil znan junak ljudske pripovedi, kralj Matjaž (Damijan Ah-lin). Stražnikom (Andrej Klemen, Andrej Mokorel, Federico Vodnik in Matías Vodnik) ukaže, naj se mu priklonijo, ampak se opravičujejo, da so zelo utrujeni. Kralj sluti, da so blizu sovražniki. Ko si natakne očala, pogledala naokrog in umirjen zagleda med publiko razposajene otroke. Spraševal jih je, če je njegova zemlja svobodna in, ali vlada mir v njegovem kraljestvu. Začudeno je gledal oblačila pozornih gledalcev. Neverjetno se mu je zdelo, da so hiše sezidane brez obrambnega zidu. Otrokom je najbolj vzbudila pozornost kraljeva brada, ki je bila tako dolga, da si jo je zavil okoli vratu. Vlekla se je po tleh, zato so mu jo pomagali nositi stražniki. Mihaela in Maksi gresta potem spat. Sestrična je bila tedaj prepričana, da Maksi nedvomno ni sanjal o sv. Miklavžu in hudiču, ker je tudi ona prikaze zares sama doživela. Naslednje jutro sta otroka razmišljala o risanju novih tablic. Mihaela je predlagala, naj med panjskimi končnicami dodata rubriko boljši svet. V pogovoru z nečakinjo se je teti zdelo, da ji otroka nekaj prikrivata. Vendar je vse to početje pripisala mladostni norosti. Na koncu so iz panja izstopili vsi nastopajoči, ki navdušenjem zapeli pesem Boljši svet (Terezka Prijatelj Žnidar). Želeli so si, da bi na obrazu vseh bil lep nasmeh, kar so s tako poučno in tudi nekajkrat šaljivo predstavo o slovenski kulturni dediščini dosegli. Pokazali so nam, da brez potu ni medu. Šolska referentka se je nato zahvalila vsem, ki so nas z igranjem in sodelovanjem posladkali. Največ je v čebelnjaku pridelala voditeljica gospa Ani Klemen, z duhovito zamislijo in razgibano režijo igre. Pomagal ji je ves roj čebel: Rezi-ka Škulj in Irena Fajdiga Mokorel (šepetalki), Damijan Ahlin in Tomaž Ah-lin (zvok in luči), Andrej Žnidar in Damijan Ahlin (glasba), Frido Klemen, Dani Vodnik in sodelavci (scena), Katica Dimnik in Terezka Prijatelj Žnidar (lektorici), Tatiana Klemen (oblikovalka programa), Ani Senovršnik (maskiranje). Zahvalila se je tudi voditeljem otroške kolonije: prof. Mirjam Mehle Javoršek, prof. Ankrejki Selan Vombergar, gdč. Anici Mehle in Juli Kastelic ter Maksiju Malovrhu in Eriku Oblaku. V veži pred dvorano smo si lahko ogledali njihove fotografije in razstavo ročnih del. Tudi mi bomo lahko v teku šolskega leta kaj lepega prispevali k rubriki boljši svet in poslikali panjsko končnico s prijetnimi dogodivščinami in požrtvovalnim delom. SP KOROŠKA Dvojezičnost za 12 novih krajev Avstrijsko ustavno sodišče je sporočilo, da mora biti na avstrijskem Koroškem dvojeziËno oznaËenih 12 novih krajev. Dvojezične krajevne table je treba postaviti do 30. septembra letos. V skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) morajo biti dvojezično označeni naslednji kraji na avstrijskem Koroškem: Žitara vas, Dobrla vas, Goselna vas, Libuče, Mokrije, Kazaze, Gluhi les, Šentprimož-Nagelče, Železna Kapla ter Lovanke v okraju Velikovec ter Breg in Ločilo v okraju Beljak-podeželje. Obenem so ustavni sodniki v celoti razveljavili uredbo o dvojezični topografiji, ki jo je leta 2006 sprejela tedanja avstrijska vladna koalicija med ljudsko stranko (OVP) in svobodnjaki (FPO) pod vodstvom kanclerja Wolfganga Schussla, ker ne upošteva navedenih naselij. Kot rok za postavitev manjkajočih dvojezičnih krajevnih tabel je ustavno sodišče določilo 30. september letos. Odvetnik Rudi Vouk, ki je v imenu pritožnikov vložil pritožbe na ustavnem sodišču, je po razglasitvi odločbi v pogovoru za slovenski spored avstrijskega državnega radia ORF izrazil „olajšanje, potem ko so nekateri imeli pomisle- ke, da bi ustavni sodniki utegnili odločiti drugače". Ustavno sodišče ostaja pri svojem pravosodju, ponovno se je izkazalo, da so pravne pritožbe ,,edina pot, kako zadevo premakniti z mrtve točke". Ker Vouk meni, da oblasti sedaj nimajo več izgovorov za izmikanje postavitvi novih dvojezičnih tabel, pričakuje čim prejšnjo uresničitev odločbe. Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dorfler je v izjavi za javnost sporočil, da odločbo ustavnega sodišča za zdaj ,,jemlje na znanje". Obžaluje pa, da so ustavni sodniki odločbo sprejeli ,,v odločilni fazi pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah", zaradi česar upa, da „prenagljena odločitev ustavnih sodnikov" ne bo motila pogovorov. Pri nekaterih krajih, kot sta Libuče ali Breg, zaradi velikega deleža slovenskega prebivalstva ni dvomov o dvojezičnih tablah, zato bi jih tam lahko postavili že pred iztekom roka, pravi deželni glavar. Kraji v občinah Žitara vas ali Dobrla vas pa naj bi bili zaradi ,,nizkega deleža pripadnikov narodne skupnosti sporni", je prepričan Dorfler. O nadaljnjih ukrepih se bodo zato posvetovali s pravniki deželne uprave. Teden slovenske drame Teden slovenske drame je v 41. izdaji manj razkošen kot lanski jubilejni, ostaja pa enako drzen, so na predstavitvi povedali organizatorji, Prešernovo gledališče Kranj (PGK). Proračun festivala znaša 125.000 evrov, večino sta zagotovila ministrstvo za kulturo in mestna občina Kranj. Festival poteka od 23. marca do 6. aprila. Festival slovenske dramatike poteka v več sklopih. Poleg tekmovalnega in spremljevalnega dela programa je organizatorjem tudi letos namreč uspelo zagotoviti mednarodni program. V tekmovalni program je selektor Marko Sosič uvrstil sedem predstav, ki po njegovih besedah prinašajo ,,tema-tiziranje in problematiziranje sedanjosti ter njenega družbenega ustroja, v katerem latentno delujeta človeška uničevalna sla do bližnjega, ki se rojeva iz zavisti, ignorance, kapitala, politike, oblasti, pa tudi iz šibkosti in ranljivosti". Festival se je 23. marca začel s predstavo Nekropola (Društvo Celinka in Mestno gledališče ljubljansko), nadaljeval pa s predstavami Toten-birt (SNG Drama Ljubljana), Hlapci (Anton Podbevšek Teater Novo Mesto in PGK), Žabe (Mestno gledališče Ptuj), Preklet naj bo izdajalec svoje domovine (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Zaljubljeni v smrt (Slovensko stalno gledališče Trst in Novi ZATO) ter Jakob Ruda (PGK). Omenjene predstave se potegujejo za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala, ocenjuje pa jih mednarodna komisija. Slednjo letos vodi dramaturginja in kritičarka Amelia Kraigher, pri delu pa ji pomagata gledališki kritik, teoretik in pisatelj Jasen Boko ter gledališki kritik Dušan Rogelj. Predstave tekmovalnega programa se za nagrado občinstva potegujejo skupaj s predstavami spremljevalnega programa. Zaradi posledic potresa na Japonskem pa je v mednarodnem pro- gramu ogroženo tudi gostovanje Gledališča luninega mrka iz Tokia. Na sklepni slovesnosti festivala 6. aprila bodo podelili tudi Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo ter bienalno Grun - Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Tega je leta 2009 prejela dramaturginja Mojca Kranjc. Letošnji dodatni program bodo poleg delavnice dramskega pisanja Kreativni potenciali psihodrame in okrogle mize Mednarodnega gledališkega inštituta z naslovom Dramska pisava v obdobju krize odlikovale predstavitve dramskega krožka študentov oddelka za primerjalno književnost Filozofske fakultete in dveh knjig: Drame Dragice Potočnjak in tretje knjige zbirke Gru-movi nagrajenci 1979-2010. Tako izbor predstav kot tema mednarodne okrogle mize sta po besedah vodje umetniškega oddelka PGK Marinke Poštrak letos v znamenju drznosti, hkrati pa se gledališčniki zavedajo, da v času krize ne smejo postati predrzni do ,,roke, ki jim reže kruh". Teden slovenske drame bo namreč predvidoma stal 125.000 evrov, pri tem pa sta ga podprla ministrstvo za kulturo in mestna občina Kranj, vsak s 55.000 evri. Preostanek so organizatorji zagotovili s pomočjo sponzorjev. ZA DRUŽINSKI UŽITEK PIŠČANČJA RULADA Z GOBOVO OMAKO Zrezek tokrat pripravite malo drugače - zavijte ga okoli sira, šunke in pršuta, poleg pa postrezite gobovo omako. Potrebujemo: 1 piščančji file, 2 rezini šunke, 4 rezine pršuta, 2 palčki sira. Za omako: 250 g šampinjonov ali drugih gob, 1 sladko smetano, 3 stroke česna. Priprava: V eno tretjino piščančjega fileja po dolžini naredimo zarezo. Palčko sira ovijemo s šunko in pršutom in ga potisnemo v narejeno zarezo (palčka sira naj bo malo krajša kot file). File zvijemo v rulado in spnemo z zobotrebcem. Začinimo po okusu (sol, poper, česen v prahu, lahko tudi začimba za piščanca ali vegeta, čili, majaron, rožmarin ...). Na žlički olja v ponvi popečemo rulado z vseh strani, da meso zakrkne. Dve okusni jedi Fileje vzamemo iz posode in vanjo položimo narezane šampinjone in jih malo popražimo, dodamo smetano in sesekljan česen. File damo nazaj v posodo in ga počasi dušimo približno pol ure -odvisno od velikosti fileja. Na koncu lahko dodamo še malo sesekljanega svežega peteršilja in po potrebi še malo solimo. Postrežemo s prilogo po želji - riž, krompir, široki rezanci, zraven se dobro priležejo tudi skutni cmoki. SKUTNI CMOKI Za prilogo tokrat pripravite odlične skutne cmoke, ki se priležejo praktično k vsaki jedi. Potrebujemo: 500 g nepasirane skute, 2 žlici kisle smetane, 2 jajci, 100 g moke, 100 g pšeničnega zdroba. Priprava: Skuto odcedimo, malo solimo in jo pretlačimo. Dodamo kislo G. JOŽE RAZMIŠLJA Spoštovanje Je ena osnovnih zahtev kulturnega človeka. Je naravna krepost in dobrina, ki ureja človekove medsebojne odnose. Je kakor olje, ki pada na kolesje stroja, ki ga uporabljamo. Danes je ta dobrina skoraj neznana, kar je spoznavni znak našega časa. Pomanjkanje spoštovanja na vseh področjih je tudi dokaz, kako se časi spreminjajo. Pa ne le časi, ampak ljudje. Mi ljudje smo, ki ustvarjamo tek časa. Danes so časi drugačni, ker smo ljudje drugačni. Dokler je bilo spoštovanje do ljudi in do njihove lastnine, so bili ljudje in časi drugačni. Boljši ali slabši, ampak drugačni. Danes pa tega ni več. Ni spoštovanja v družini. Zakonca se ne spoštujeta med seboj. Onadva ne spoštujeta otrok in obratno. Otroci se ne spoštujejo med seboj. Dokaz tega so tudi šole. Ni spoštovanja do učiteljev in ne učencev med seboj. Kam je zapisati, da učenci med šolskimi potrebščinami, prinesejo v šolo tudi strelno orožje ali kuhinjske nože. Kakšen namen imajo? Ni spoštovanja ne na cesti ne nikjer. Komaj se zaveš in že si okraden. Vseh vrst nasilja je dokaz nespoštovanja. Tega včasih ni bilo, ker je povsod in do vseh, bilo dolžno spoštovanje. Vsi smo spoštovali starše, učitelje in vse ljudi. Danes, žal, tega ni več. Prevladuje nespoštovanje. In tega smo krivi vsi. Vsak po svoje. Če hočemo, da bodo časi boljši, moramo boljši postati vsi. To je vsekakor stalno načelo. Če bomo hoteli in znali vzgajati, bodo ljudje vzgojeni in bodo nosilci kulture in nasilje bo minilo. Potrudimo se. In to čim prej. Sadovi bodo govorili sami in vsi jih bomo okušali. Dolenjski muzej smetano, jajca, pšenični zdrob in moko ter dobro premešamo. Masa naj počiva na hladnem vsaj pol ure. Desko pomokamo, na njej iz mase oblikujemo klobaso in jo narežemo na širše rezine. Iz rezin oblikujemo cmoke in jih v slanem kropu kuhamo 10 minut. Cmoke postrežemo kot prilogo, ki se odlično prileže k vsaki omaki. Bolj sladkosnedi pa lahko cmoke pripravijo kot sladico. Potrebno jih je le prepražiti na drobtinicah in jih posladkati. Na Kapiteljski njivi v Novem mestu so lani izkopali in raziskali 1.020 kvadratnih metrov prazgodovinskega grobišča. Kot so še sporočili iz Dolenjskega muzeja, so raziskali 12 poznobro-nastodobnih žarnih grobov iz 10. do 8. stoletja pred Kristusom. Velike lončene žare so bile napolnjene z žganino, v kateri so bili še drobni predmeti, kot na primer bronaste igle ali steklene jagode ogrlic. Raziskovali so še tri gomile iz srednje železne dobe, iz 8. do 4. stoletja pred Kristusom, ki jim jih lani ni uspelo popolnoma raziskati. Izkopali so 12 grobov, predvidevajo pa, da jih je še okoli 36. Kot so povedali v Dolenjskem muzeju, so bili vsi grobovi v gomilah skeletni, vendar se osteološki ostanki pokojnikov zaradi agresivne zemlje niso ohranili. V sicer majhnem številu moških grobov so našli orožje, izdelano iz železa, v ženskih grobovih pa nakit, zlasti iz raznobarvnih steklenih in jan-tarnih jagodic, ter bronaste in železne sponke kakor tudi bronaste zapestnice in nanožnice. ,,Med moškimi grobovi je treba opozoriti na grob številka devet v gomili /XXXVI, v kate- rem je poleg oborožitve ležala še bogata bronasta pasna garnitura s pasno spono, izdelano v predrti tehniki, ter grob 38/XXXVI z značilnimi železnimi deli orožja in opreme, ki ga dopolnjujeta še dve bronasti fibuli. K bogatim ženskim grobovom pa spada grob 23/XXXVI s tremi lončenimi posodami, s kar sedmimi lončenimi vretenci, tremi bronastimi zapestnicami in dvema nanožnicama, bronasto spono in bogato stekleno ogrlico. Posebnost je grob 20/XXX-VI, v katerem smo našli tako predmete, ki jih pripisujemo moški noši -železno orožje, ter steklene, jantarne in bronaste predmete, ki jih pripisujemo ženski noši - ogrlica, zapestnice, nanožnice, sponke. Domnevamo, da je 10/XXXVI dvojni grob, v katerega so sočasno pokopali moškega in žensko. Žal se ostanki pokojnikov niso ohranili, tako da osteološka analiza ni mogoča, v prid domnevi govorijo le predmeti, ki spadajo v zadnji del starejše železne dobe." Kot so še sporočili iz omenjenega muzeja, so najdeni predmeti precej poškodovani, zato bo tudi njihova restavratorska obdelava dolgotrajna in zapletena. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI LJUBLJANA Skupina 44 poslancev je napovedala vnovično vložitev predloga za spremembo zakona, ki bi določala nezdružljivost poslanske funkcije z župansko in podžupansko. Kot je na novinarski konferenci dejal prvopodpisani poslanec Franci Kek (Zares), je to že sedmi poskus spremembe zakona, a tokrat imajo, kot je poudaril, potrebno večino glasov zagotovljenih. BOLJŠI ZAČETEK NA ŽELEZNICI Slovenske železnice so v leto 2011 krenile obetavno -v januarju in februarju so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale poslovne prihodke, občutno znižale izgubo iz poslovanja, čisti poslovni izid pa je bil pozitiven. Letos naj bi ob koncu leta beležile 4,9 milijona evrov izgube iz poslovanja, želja pa je pozitivna ničla. NI VSE SAMO DIM V Kulturnem centru Tobačna 001 so odprli prenovljen Tobačni muzej ob 140-letnici podjetja Tobačna Ljubljana. Tobačni muzej oziroma muzejska zbirka se po 20 letih seli v nove prostore na Tobačni ulici. PO JAPONSKI JE VSE POD STRAHOM Po samodejni ustavitvi Nuklearne elektrarne Krško so pri natančnem pregledu tamkajšnje opreme odkrili odstopanja na več oljnih sistemih. Za njihovo odpravo je potreben dodaten čas, tako da menijo, da bodo nuklearko spet pognali v teku enega tedna. Odstopanja so odkrili na oljnem sistemu za tesnjenje električnega generatorja, sistemu motorja reaktorske črpalke, sistemu turbinskih ležajev ter sistemu za predgrevanje sekundarne napajalne vode, so v nuklearki povedali za sta. MEDNARODNO SREČANJE FIČKOV V Lukovici pri Domžalah in okoliških krajih je potekalo srečanje v organizaciji Fičo kluba Slovenije, na katerega se je pripeljalo več kot 100 fičkov (fitito). Ze četrto srečanje ljubiteljev teh avtomobilov je tudi prvo z mednarodno udeležbo, je povedal predsednik kluba in organizator srečanja Zvone Dolenc. VEČ AZILANTOV V SLOVENIJI Število prosilcev za azil se je v Sloveniji lani glede na leto 2009 povečalo za 17 odstotkov, v industrijsko razvitih državah pa se je zmanjšalo, še posebej v južni Evropi, kjer se je prihod prosilcev predvsem iz Afrike in Azije zmanjšal za tretjino, v poročilu navaja služba Združenih narodov. PO SVETU NEMŠKE ZVEZNE VOLITVE Napovedi, da bosta potres in jedrska kriza na Japonskem povzročila velike premike tudi v nemškem političnem prostoru, so se uresničile. Na nedeljskih zveznih volitvah v deželah Baden-Wurtemberg in Porenje-Pfalško so se namreč zgodovinskega političnega vzpona razveselili Zeleni. Stranka bo v obeh deželah prišla v vladajočo koalicijo, v Stuttgartu naj bi celo dobila položaj predsednika deželne vlade. Volilna udeležba je bila več kot 66-odstotna in najvišja v zadnjih 15 letih. Krščanski demokrati nemške kanclerke Angele Merkl tako po 60 letih izgubljajo oblast na tem območju. JAPONSKA: NOV SUNEK Japonske oblasti se še vedno trudijo rešiti krizo v jedrski elektrarni v Fukušimi. V nedeljo so morali evakuirati delavce v drugem reaktorju, saj je raven sevanja izjemno poskočila. Tam je prišlo do delnega taljenja reaktorske sredice, zato so v vodi v stavbi, kjer je turbina, namerili visoko radioaktivnost. V ponedeljek pa je Japonsko prizadel nov popotresni sunek z močjo 6,5 po Richterju. Jedrski strokovnjaki si zdaj prizadevajo preprečiti pronicanje radioaktivne vode v tla ali iztekanje v morje. NATO PREVZEL POVELJSTVO Libijski uporniki ob podpori koalicijskih sil iz zraka še naprej napredujejo proti zahodu. Iz države sicer prihajajo iz ure v uro drugačne informacije: uporniki trdijo, da so zasedli Sirto, Gadafijeva vojska pa to zanika. Sicer pa je zveza Nato po tednu dni razprav prevzela poveljstvo nad celotno vojaško operacijo v Libiji. Slednjo je do zdaj vodila mednarodna koa icija pod vodstvom Združenih držav Amerike. V zadnjih 24 urah je na italijanski otok Lampedusa prispelo dva tisoč novih prebežnikov iz severne Afrike. V begunskem centru, kjer je prostora le za okoli 850 ljudi, se jih takó stiska že več kot pet tisoč. Zaradi nevzdržnih higienskih razmer so začeli gladovno stavkati. Begunci tudi zahtevajo, da jih premestijo na celino. BERLUSCONI Italijanski premier Silvio Berlusconi je prvič po osmih letih na sodišču. V zadevi Mediatrade je obtožen utaje davkov in poneverb pri nakupu televizijskih in filmskih SLOVENCI V ARGENTINI MORON-CASTELAR XII. redni občni zbor SFZ je bil 19. marca na Pristavi v Moronu. Navzočih je bilo 60 članov, 10 članov je pa poslalo pooblasti a. ^ Volitve so bile pod vodstvom nadzornega odbora. ^ Izvoljeni odbor sestavljajo: predsednik Jernej To-mazin, podpredsednik France Markež, tajnik ^Ivo Majhen, blagajnik Ciril Selan, gospodar Janez Čeč, njegov pomočnik je pa Matjaž Kunčič. Odborniki so: Božidar Vivod, Franc Tomazin, Lojze Mehle in Andrej Duh. V nadzornem odboru so: Jože Prijatelj, Milan Keržič in Aleksander Avguštin. Razsodišče pa sestavljajo: Tone Javoršek, Jože Malovrh in Franc Vester. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Jožeta Cestnika in njegove žene ge. Cilke roj. Fajfar so dobili 21. marca hčerko. - Družino Roka Kurnika in njegove žene ge. Minke roj. Pustovrh v Moronu je razveselil sinček Rok Martin. - V družini Martina Boštjančiča in njegove žene ge. Francke roj. Triller v Lanusu se je pretekli teden rodil sin. V San Martinu je bila krščena 25. marca Graciela Norma Zorc, hči Vinka in Frančiške Šabec. Za botra sta bila Rudolf in Lea Šabec, krstne obrede pa je opravil slovenski dušni pastir v San Martinu g. Jože Jurak. - Srečnim družinam naše čestitke. LANUS V nedeljo 26. marca je bil po drugi slovenski maši v društveni dvorani sestanek krajevnega fantovskega odseka, na katerem je predaval Vule Rupnik o strategiji domobranstva. Sestanka se je udeležilo lepo število mož in fantov, ki so z zanimanjem sledili izvajanju bivšega domobranskega poveljnika. Predav-ateljevo izčrpno poročilo o delovanju vaških straž, o kritičnih septembrskih dneh leta 1943 ter o nastanku domobranstva so nagradili s ploskanjem. VSAK TEDEN ENA ZVELIČAR NAŠJE VSTAL IZ GROBA Zveličar naš je vstal iz groba; vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je vsa hudoba, Dan's je rešenja tvoj'ga dan. Potrta je pekla oblast, zapoj kristjan, hvaležno čast. Aleluja, aleluja. Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja, in tvoje ostro želo, kje? Veselo upa duša moja, življenje večno čaka nje. Moj Jezus je od smrti vstal, kraljestvo smrti pokončal! Aleluja, aleluja. Svobodna Slovenija, 30. marca 1961 - št. 13 RESUMEN DE ESTA EDICION pravic. Berlusconi je še pred razpravo dejal, da so obtožbe smešne in da je največkrat obtoženi človek v zgodovini in vesolju. V 17-ih letih se je z njim neuspešno ukvarjalo več kot tisoč sodnikov. PROTESTI V SIRIJI Val protestov v arabskem svetu se je razširil tudi na Sirijo. Čeprav je predsednik al Asad obljubil politične spremembe, je na ulicah glavnega mesta Damaska približno 10 tisoč ljudi minuli petek izražalo podporo pro-testnikom v Dari. V tem mestu ljudje že več dni zahtevajo demokratične spremembe. V protestih po državi je bilo v preteklih dneh ubitih najmanj 70 ljudi. Generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Mun je sirsko vlado zato pozval, naj se vzdrži nasilja nad protestniki. EL RIO SOČA TENDRÁ SU DÍA En el día internacional del agua el río Soča, que se origina en los Alpes Julianos y se vierte hacia el mar Adriático, obtuvo su día. La fecha fijada sería el 15 de octubre, en homenaje al nacimiento del poeta Simon Gregorčič (1844-1906) que escribiera una poesía en homenaje al río. La pregunta que surge es si con esta medida cambiará la relación hacia el cuidado del agua y del medio ambiente. La carta de intención para declarar el día del río Soča, está firmada. El ministro de medio ambiente esloveno Zarnič afirmó, que los eslovenos tienen la suerte de tener gran cantidad de agua limpia. Agregó que Soča es una de las joyas de nuestros símbolos nacionales, y cree que, como tal, merece más atención que la que tiene hasta ahora. Los actos en el día de Soča se realizarían en todas las zonas del río y sus afluentes, en la región de Primorska. (Pág. 1) FALLECIÓ EL DR. ŠAVLI En su crónica, nuestro corresponsal desde Eslovenia, se refiere a la vida del recientemente fallecido Dr. Jožko Šavli. Éste nació el 22 de marzo de 1943 y falleció el 11 de marzo del corriente ano. ^Quién fue el Dr. Šavli? Fue Doctor en ciencias económicas y sociales, pero su verda-dero interés estaba orientado a la historia de su nación. En 1981 publicó un estudio acerca de la pantera negra, uno de los signos más antiguos e importantes de la nación eslovena. Su nombre también se dio a conocer cuando, junto con el poeta Matej Bor y el padre Ivan Tomažič, se dedicaron a estudiar el origen étnico de la nación eslove-na. Según las investigaciones, los vénetos habrían sido posibles ancestros de los eslovenos. Algunas de sus publicaciones fueron traducidas a otros idiomas. (Pág. 2) ESLOVENOS EN ALEMANIA En la ciudad de Baasem tuvo lugar el encuentro de todas las entidades eslovenas en Alemania. Con especial dedicación se trato el tema de los jóvenes y su inclusión en la vida de las organizaciones. La iniciativa contó con el apoyo de la Oficina del gobierno esloveno para las emigrantes. (Pág. 2) UN MUNDO MEJOR El pasado domingo 13 de marzo, en el centro esloveno capitalino, se dio comienzo al ano lectivo de los cursos eslovenos de los sábados por la manana. En horas de la tarde, el Mons. Jure Rode ofreció la santa misa y los ninos, que fueron de viaje a Córdoba, estuvieron en el coro. En la homilía, el padre Rode se refirió a los 25 anos del fallecimiento del Mons. Anton Orehar que tuvo un papel fundamental en la construcción del centro esloveno capitalino. Finalizada la misa, los presentes se ubicaron en el salón principal para ver la representación teatral que prepararon los alumnos y ex alumnos del curso de Carapachay (Jurčičeva šola). La obra versaba sobre las decoraciones que en Eslovenia se realizan en una pieza de madera pintada que cierra la colmena. Así, los apicultores distinguían sus colmenas. Con frecuencia usaban motivos religiosos, aunque los hay de variadas temáticas. Son un verdadero tesoro etnográfico. Previa-mente a la apertura del telón, se entonaron los himnos, con la presencia de las banderas escoltadas por los alumnos de cada curso de idioma. En la obra las tablas de madera revivieron en noche de luna llena. Visitaron la tierra: San Nicolás con dos ángeles y luego el diablo, que con la piedra afilaba la lengua de las mujeres. En el mundo del revés, los animales cazaban al cazador y una mujer de la oreja sacaba a su marido de la taberna. E incluso kralj Matjaž (un personaje esloveno) revivió junto con sus tropas. Los testigos de la noche fueron dos primos que al día siguiente decidieron, que dibujarían nuevas tablas bajo una nueva temática: un mundo mejor. Así, finalizó la obra que fue escrita y dirigida por Ani Klemen quien incluso actuó en la misma. Felicitaciones a todos los que participaron. (Pág. 3) CAMBIO DE HORA El pasado domingo, en gran parte de Europa, incluida Eslovenia, cambiaron sus relojes al horario de verano. Así pues, la diferencia horaria respecto de Buenos Aires es ahora de cinco horas más. (Pág. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Saši Podržaj in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O