LETO IV.
b.. junija 1951.
ŠTEV. 70.
OTVORITEV BRITANSKEGA FESTIVALA (poroöilo naäega londonskega dopisnika.)
3.maja je kralj Jurij VT. slovesno otvoril "Britanski Festival",' ki naj vsemu sve= 'ku predoči "stanovitni pogum in živi jensko silo Britanije". Sto let je minulo, odkar je kraljica Viktorija otvorila podoben festival v času, ko je bila Britanija morda na' vi = &ku svoje modi in ugleda. Mnogo se je od tedaj sprememnilo, tako v položaju Britanije v svetu kot v notranjem ustroju države same, a sijaj, ki je obdajal otvoritev, je ostal do ftn-la v vseh podrobnostih isti.
Že ob aori dne 3.maja so množice napolnile pločnike ob cestah, ki vodijo od bucking kamske palače do katedrale sv.Pavla. Sredi dopoldneva se je pojavil kraljevski sprevod. Na Čelu so bili kraljevi konjeniki s svetlimi čeladami, ki so se pestro odražale od rde če in modre barve uniform ter bleščeče Črnine vrancev. Kralj in kraljica sta se peljala v odprti kočiji, v katero je bilo vpreženih šest konj. Sledile so kočije s princeso Eli zabeto in vojvodo Edinburškim ter ostalimi člani kraljeve rodbine. Sprevod je sel preko Trafalgarskega trga, mimo spomenika največjega angleškega admirala Nelsona k meji stare ga mesta Oity-ja, kjer je Župan kralju na tradicijonalen načip ponudil meč. Nato pa h ka kodrali sv.Pavla, kjer so bili Že zbrani vsi dostojanstveniki skupaj z Atleejem in Chur ohillom ter diplomatskim zborom.
j, Po končani cerkveni slovesnosti je kralj na stopnicah katedrale otvoril festival, ■"anfare in zvonovi vseh londonskih cerkva - ki so jimpledili zvonovi po vsej Britaniji-30 zadoneli v pozdrav in kot nalašč se je obenem odprlo nebo, da je spomladansko sonce 2&sijalo na vzhičene množice, zastave in vse raznovrstne simbole staroslavne tradicije.
Kbt vse tipično angleške zadeve je ta festival težko opredeliti. Je to dolga vrsta ^zporednih razstav, kulturnih prireditev in športnih tekmovanj, ki se bodo tja do sep= tembra vršile Širom po Britaniji. Težišče dogajanja je vendar v Londonu, kjer spadajo ^<3.poglavitne točke sporeda: "Razstava na južnem bregu Temze", razstava knjig in tehni in veseliščni prostor v parku Battersea. Od tega predstavlja prvo takorekoČ ves' f.e= stival v malem. Od pohištva do reakcijskih letal, od klasičnih knjig do televizije in Plastičnega filma si moreš tu, na majhnem zgoščeno, ogledati prikaz stoletnega britan= skega prizadevanja. Slišati moreš "razgovor povprečnih Angležinj", recitacijo Hamleta, Primerke iz oddaj britanskega radija in drugo. Tu je tudi ogromna koncertna dvorana, ki 30 jo zgradili nalašč za festival in ki bo - menda edina od stvari zgrajenih za festival ' ostala tudi pozneje. Ponoči se nad prostorom vzpenja ogromna žareča sulica, imenovana _kylon, o kateri nihče ne ve kaj predstavlja in čemu služi. Skupaj z brezštevilnimi luč k)mi, barvastimi kroglami in zastavicami po svoje izpolnjuje nalogo festivala, ki hoče •'■ti klic mladostnega 'optimizma v brk črnim oblakom, ki se preteče zbirajo na obzorju.
= + =
REKLAMA
, Londonski jutranjiki so 23.maja t.l. priobčili poročilo svojih dopisnikov iz New Torka, da je bivši kralj Peter vstopil v službo neke new-yorške tvrtke. Kralj Peter bo Pomagal vpeljati na tržišče novo znamko Športnega avtomobila, ki ga bo sam vozil naoko= Ti po Združenih državah.
Nič se ne čudimo, Če je kralj Peter slednjič moral prijeti za delo in poskrbeti za '(eden vir dohodkov, saj je v zadnjih letih precej lahkomiselno pognal težke tisočake,ki ^h je imel na razpolago. Končno, delo ni nečastna zadeva. Vprašanje je le, če je bilo feba, da bo bivši jugoslovanski kralj služil za reklamo neki ameriški trgovski firmi.



= -f n
ZANIMIVOST : 11 OSEMINDVAJSETI MARIC11
Sffbski semljtradniiki prvak dr.Miloä Sekulič Je marca meseca obnovil svoj list nSa» Ijatfka. Jugoslavija1*, ki je vsled tehničnih ovir prenehal izhajati pred več kot dvemi le«
ti.
Zanimiv je uvodnik tega obnovljenega lista "Vrnimo se k politiki 27.niaroa"#ki v glav nem vsebuje izjavo generala Bore Mirkoviča, glavnega organizatorja in izvrbilca državne« ga udara 27.marca 19V-:
"Ali sem jaz kriv, 6e so "28-martovci" takoj začeli z rušenjem tega velikega narod« nega dejanja. Nisem hotel biti diktator. Zame so bile narodne svobode največja svetinja. Tudi jaz danes vprašujem tiste, ki so sprejeli nase težko odgovornost, da vodijo državo, kaj je z narodovimi svoboščinami. Kaj je z ogromnim kapitalom, ki so ga prejeli od naro« da 27.narca? Kaj so storili odgovorni politični ljudje? Kje so oni danes in kaj delajo?"
"Danes se med seboj borijo "25-martovci" in "28-martovci". Samo totalitarce čujemo in vidimo izven domovine. Öe se to dogaja v domovini pod pritiskom policije, kako da se to dogaja tu V svobodi?"
Iz obsežnega razpravljanja in pisanja, Id. smo ga mogli zadnja dva meseca zaslediti tako v s-h-s tisku kot na prireditvah, razberemo jedro nesoglasij: ocenjevanje posledic tega državnega udara.
Prav gotovo so v ocenjevanju teh posledic na mnogo lažjem staliSču zagovorniki poli tike 25.marca, ker narod njihove politike v posledicah - razen samega državnega udara -sploh äe ni mogel pbčutiti. Tako ti "25-martovci" lahko zdaj po desetih letih govore in pišejo, kako bi bilo vse drugače, kako bi ohranili mir, kako bi imeli malo Žrtev, Če... Zagovornike 25.marca seveda ničesar konkretnega ne veže :n lahko "obljubljajo" gradove v oblakih za deset let nazaj - vsaj dotlej, dokler zavezniki ne bodo objavili vseh dokumen tov iz nemških tajnih arhivov. No, do tedaj pa zna minuti Če več let.
V daleko težji pozioiji pa so zagovorniki 27.marca, kor. morajo nujno računati z vse mi posledicami, ki jih je direktno ali indirektno povzročil državni prevrat 27.marca Al. Te posledice so gola dejstva, ki jih narodi v domovini in mi v emigraciji srečujemo #vsak dan.
Zdaj prihajajo na dan nove razlike med tistimi, ki so zagovarjali 27.marec oz, so sprejeli nase politično odgovornost za ta akt. Vsak se mora nujno pred svojo vestjo vpra šati, kam je privedel državni prevrat in kakšne posledice je prinesel. Tako po desetih letih slišimo že o'27.martovcih" in "28.martovcih" in to celo iz ust glavnega organiza« torja prevrata. Prvi so, videti je tako, tisti, ki so puČ pripravili in izvršili, - dru« gi so oni, ki so takoj nato prevzeli državno vodstvo in vodili državno politiko do kapi« tulabije, preko Jeruzalema, Londona in Kaira do sporazuma Tito-ŠubaŠiČ.
Tu se kaže zamisliti ob ugotovitvi g.Vilderja v 68.štev. Klica Triglava: " 27.marec je trajal samo en edini dan... Vsa lepota se je osredotočila v tem dnevu. In - končala sa je ta dan."
Vse to pa vodi do novih razmišljanj in novih vprašanj:
Vzemimo, da bi 25.marec pripeljal Jugoslavijo v polno odvisnost od Nemčije. Predpo« stavimo, da pomeni 27.marec v mednarodnem oziru postavko visoke vrednosti. Tu sledi vpra sanje: ali so izvršilci prevrata mislili na to, kaj mora slediti državnemu udaru? Ali so predpostavljali, da bi prevrat izgubil vsakršno vrednost. Če bi država zapadla v kao^ kateremu še tako narodna in reprezentativna vlada ne bi bila.kos? In Če za to niso našli potrebnih odgovorov, ali ima poten državni prevrat sploh še smisel? Smisel, če iv* rodni reprezentanti tudi v inozemstvu, daleč proč od okupacije in revolucije, ne znajo izkoristiti vseh političnih prednosti in adutov, ki so jih imeli po izvršenem 27.marcu? Mir ni samomor vsak prevrat, ki posledic ne zna modro in odgovorno izkoristiti v korist in dobrobit ljudstva, zaradi česar je bil izvršen? Ni mogoče ločiti prevratov od posle* die - oboje jo tesno med seboj povezano.
Sicer pa je prof,g.Jovanovič 8.aprila dejal: "27.marca se Je začela druga doba, ki so Še ni zaključila," Prav. Počakajmo torej, da vidimo, kako se bodo dogodki razvijali y tej drugi dobi in kaj nam bodo prinesli. Toda to pot so bodo pa morali "28.nartovci"bolJ pobrigati, da bo kapital 27.marca v bodoče boljše in koristnejše izrabljen kot pa Je bil v zadnjih desetih letih. Velika odgovornost pred zgodovino loži na njih.'
NB17 Y0RK-LQND0N-PARIZ-NE17 YORK
London, naš dopisnik poroča, - Prod nedavnim jo prispel iz Amerike kralj Peter in se vLoi donu mudil tri dni, Nato jo odpotoval v Pariz, odkoder ima namen vrniti se nazaj v Nev/ York. Dobro obveščeni krogi spravljajo kraljev nenaden prihod v Evropo v zvezo z odkri= tjem francoske policije, da so ljudje iz kraljevo bližine poskušali doseči podporo Sov« Jetov pri rušenju Tita, o čemer Je Vaš list poročal 16.aprila,- Kralj je priredil v Pari zu sprejem, katetremu je prisostvoval tudi dr.DragiŠa Cvetkovič, dr.Grisogono in trije Č3a ni Slovenskega kluba v Parizu.
Razgledi
Dr. "BRANKO AGNELETTO: • "OB DESETLETNICI11
(K članku g.Frana Erjavca v KT ät.66.)
Nimam čast poznati pisca članica "Ob desetletnici",	ki	ga je objavil Važ	list,a	pred
postavljam, da je to gospod, ki želi svojemu narodu dobro.	Zato	moja kritika	ne gre	nje=
rou ali njegovemu političnemu prepričanju, ampak samo mislim, ki jih je on izrazil v tem članku, posebno ker se bojim, da se ne bi tako mišljenje razširilo med našo emigracijo.
To bi namreč Še pove&alo prepad, ki vedno bolj loči nas Slovence, ki živimo na domačih tleh (v Ljubljani ali v Trstu, to je v tem slučaju vse eno) od Slovencev, ki so morali Po svetu.
Zboraši in ustadi so doslej izražali mnenja, ki sličijo onim v omenjenem članku. Da nes, poleg Srbov in Hrvatov, tudi nekateri Slovenci se hočejo postaviti "na linijo"...Ka ko je ta usodepolna napaka velika, čutimo mi_, ki Živimo	na	naši	zemlji, naša	emigracija
ko to občutila šele, ko bo stopila zopet na domača tla.
Ne, bodite prepričani, da ni "varanje samega sebe", ko mi vsi, Slovenci, Srbi in Hr va-tje (da, tudi večina Hrvatov.') s ponosom gledamo na 27.marec. Vemo, da raznim kolabora cijonistom to ni všeč. Vemo, da razne figure paveličevega ali IjotiČevega kova' niso naše ga mišljenja, ker oni so gradili in računali na nemško zmago, a mi ne, narod ne-. Jugoslo vanski narodi so bili, skoro brez izjeme, antinemŠko in antiitalijansko usmerjeni. In vsi ti narodi so se preporodili prav 27.III., ko so lahko, kljub temu, da so zavestno tvegam ii vo.inor raje vrgli rokavico Hitlerju v lice, kot pa da bi pred njim klonili. In to, rav bo to nas je rešilo. To nam je omogočilo, da danes lahko’ vsakemu narodu gledamo ponosno v oči in nismo ponižani na stališče ene Italije.1 Narodi so trpeli, imeli smo krute žrtve^ ki-so nam zadejale neprecenljive rane, to je res. Ampak tu bodimo si iskreni: za te žrtve bosi veliko odgovornost stara politična garnitura, ki je dovedla Jugoslavijo do tega,1 da 0’e moral narod seči po ekstremnih sredstvih, kot je bil 27.III., in potem, ko je narod to storil, ni bila v stanu, da bi vodila narod v najtežji preizkušnji.
Ni res, da je puč stvar Simoviča, Mirkoviča in njih klike plačane z angleškim denar Jem. Simovič in Mirkovič so naredili, to, kar je narod hotel in ker je narod v svoji pod= zavestni modrosti čutili da je to potrebno. Ni važno, če je narod to hotenje pred pučem izrazil ali ne, važno je,■da je po puču, takoj po pucu, z navdušenjem pozdravil korak,ki je Jugoslavijo rešil iz pod nacističnega jarma. Tako da dvorni udar je postal v hipu na= rodni podvig: in tu je narod našel svojo dušo/ To se jo zgodilo v Srbiji,'a tudi v Slove biji. Stotine in stotine naših slovenskih fantov, ki so kot prostovoljci šli na fronto, pričajo, da smo tudi mi Slovenci čutili vso potrebo in veličino podviga.
Ta, mislim, so dejstva, ki jih je le težko prezreti, če hočemo ostati objektivni. Bolje rat neg© pakt" ni kričal ne Simovič in ne Mirkovič, temveč narod/
Da se pa danes Tito kinČa s pavovim perjem 27.III. jo zopet popolnoma logičen pojav, ■^ito je dosti preveč moder politik, da ne bi prav dobro cenil "adut", ki predstavlja 27.
posebno v očeh zapadnih narodov. In Še nekaj: adut je ne samo 27. III. ampak tudi bjegova samoumevna posledica, to je cola osvobodilna borba proti okupatorju in cela par tizanska ustaja sploh. To mi vsi doma prav dobro razumemo. Naj bo raznim bivšim politi= kom v emigraciji prav ali ne: odpor narodov Jugoslavije proti Nemcem in Italijanom je e= R°Peja, katero nam zavida celi svet. Žalostno jo (za nas vse,- posebno pa Še za takozvane Politike"), da je to epopejo zmagovito vodil en komunist. Žalostno, da je temu komuni= stu uspelo izkoristiti zmago v svojo partijske namene. A to je že zopet krivda naše sta= ro politične garde, ki ni znala niti v najkritičnejšem momentu, ko je začela državljan= aka vojna, priti do enotnega hotenja.
Da 27.III. ni "adut" za ubogega emigranta, ki v njem vidi vzrok svoje golgote, rad Ažurnem. Ampak vsakdo - posebno Še politik - mora razumeti, da se dostikrat interesi po= e<Unca ter interesi naroda križajo. Trdim zato, da 27. III. in ustaja narodov Jugoslavije so aduti neprecenljive vrednosti. In aduti v rokah jugoslovansko zunanje politike bodo ostali vse, dokler ne bo uspelo jugoslovanski demokratski opoziciji (pozor, ne emigraci= jis ampak opoziciji, ki je doma,s pomočjo zdravega dela današnje emigracije) vreči dikta ^Uro in vzpostaviti demokratično ureditev države. Takrat bo postala adut nova demokraci= jb Jugoslavije, 27.III. in vstaja jugoslovanskih narodov pa bosta zgubila aktuelno poli= ^ično vrednost dn ostala le svetal spomin in ponos naših narodov. Ampak tudi takrat no “o kazalo pljuvati v lastno skledo s tem, da bomo o 27.III. tako govorili in pisali pred colim svetom...
Pleša Jože:	25.II1.19A1. - 27.in.19U.
Po toči zvoniti je sicer res prepozno. Vendar, ker se že zvoni, zakaj ne bi zvonil ^bdi jaz:
1)	Za 25.3.1941. in 27.3.1941 narod kot tak, niti srbski, niti hrvatski, niti slo=
venski, ni odgovoren. Odgovorni so bili vladajoči faktorji, odnosno izvräiloi pq&ft,
2)	Vlada Cvetkoviča je verjetno napravila ta korak pod pritiskom In oceni situacije.
Kot odločujoči Činitelj je po vsej priliki igralo usodno vlogo dejstvo,da Jugosla
vija niti politično, niti idejno, niti gospodarsko, niti vojaško ni bila in ni mogla bi= ti kos nemški vojski, Ako je to dejstvo postojalo in kot so pokazali dogodki po kratko= trajnem odporu, sledeči kapitulaciji, je ta fakt obstojal in končno postal dejstvo, - je bil korak Cvetkovičeve vlade čal pravilen. Tega postopka ne more noben trezno in objektiv no misleč Človek oporekati, ali celo obsojati. Dana situacija je tako reŠenje razumsko na rekovala, a kasnejši dogodki so pravilnost take odločitve potrdili.
Kritizirati bi mogli samo dejstvo, da vlada ni bila gospodar položaja, ni imela vaje ti državnega aparata v svojih rokah, sicer do puča ne bi moglo priti.
3)	IzvrŠilci puČa so - zločinci nad narodom. Kdo gre zažigat hišo gospodarju, ko je njegovo.imetje zalito od naraslih voda? Samo kriminalec. In kdo - po iivrŠenem zločinu -beži? Zopet kriminalec. Zakaj "junači" niso izvršili svoj "puČ" pred 25.111.1941?.'
4)	Posledice 27.3.1941. so vsakomur poznane in lahko pač sam sodi, koliko so bile narodom Jugoslavije v korist.
■Resumč:
Do 25.3.1941. in 27.3.1941. ne bi moglo priti,ako bi bili na vodstvu države trezno misleči ljudje, z vajeti naroda.v svojih rokah, povezanost vitalnih sil naroda homogena celota; ker ako je bilo v Hitlerjevih načrtih predvideno, da Jugoslavijo napade, napadel bi jo i brez 25.3,1941 in. 27.3.1941 kpnfuznih dni, morda samo malo kasneje, morda pa ce= lo tudi ne. Zgodovina pa nam kaže, da "morda" igra važno vlogo ter da ni pametno in mo= dro - izzivati.
. Jugoslavija je napravila v teku slabega meseca dni tri fatalne napake: poklon 25.3* 1941, upor 27.3.1941 in kapitulacija 17.4.1941.
0, kje si jadrala modrost vladajočih Jugoslavije v tako usodnih dnehj Ako je bilo kaj modrosti, jo je bilo v poklonu, norost v uporu in potreba v kapitulaciji. Samo ta tri nasprotujoča nihanja dokazujejo nestalnost, nezrelost in nerazumnost"kapetanov "Jugosla= je".	\
Reš je, da so dogodki danes za nami, ne moremo jih spremeniti, niti popraviti, niti olepšati, niti kovati na njih prošle, a morebitne bodoče zasluge, pač pa je res, da se moremo iz dogodkov kaj naučiti, - zato ne ribarimo v kalnem, ne gonimo vodo na svoj mlin, ali Čakajmo dobe, katere so se začele, - pa se ne dovršile, pač pa sodimo dogodke po njih stvarni vrednosti za narod, državo - in poedinca.
= + =
OPOMBA UREDNIŠTVA: "RAZGLEDI" so na razpolago vsakomur, ki Želi razpravljati o ne= kem določenem vprašanju v obliki Članka. Dopisi morajo biti polno podpisani, morejo pa biti na željo objavljeni samo pod začetnicami ali psevdonimom. Članki objavljeni v tej rubriki niso nujno izraz mišljenja uredništva Klica Triglava.
• \ = + =
R A Z G LE D I
PETER GRAJAN: "OB FIN^GARJEVI OSEMDESETLETNICI"
Članek "Ob Finžgarjev! osemdesetletnici" v 68. Št.KT. sem bral z mešanimi občutki.Pi sec F.B. je načel dokaj kočljivo vprašanje in je slabo izpeljal svoje izvajanje.
Umetnik - pisatelj, kipar, slikar - ustvarja ker čuti notranjo potrebo pisati, sli= kati itd.
Zasebno in javno življenje, - z izjemo umetniškega izživljanja, pa je zadeva posa= meznikov in nimajo ničesar skupnega z umetnostjo.
Slovenci smo mal narod, naša zgodovina je skromna. Narod je sicer visoko kulturen, vendar pa ne vpliva na okolico ter druge narode spričo dejstva, da je okolica večja,moČ= nejša in na isti kulturni stopnji z nami. Spričo tega dejstva je stremljenje za narodni= mi vodniki kar razumljivo, čeprav napačno in obenem dvomljive vrednosti.
Prešeren, Cankar in drugi so bili skozi vso dobo Jugoslavije povzdigovani kot narod ni vodniki.
Prešeren je povzdignil slovenski jezik s polja in Čevljarnice v salone, vnesel je lirske pesniške oblike v slovensko poezijo. S tem je ogromno doprinesel k slovenski kul= turi. V zasebnem življenju pa so njegove odlike drugega kova - bil je lahkoživec, imel je nezakonske otroke.
Cankar je nedvomno najmočnejša osebnost slovenske književnosti. V zasebnem in poli= tičnem življenju pa je zopet kazal drugačne.odlike: bil je socialist v nemalo zgražanje slovenske "javnosti", sovražil je liberalna in klerikalna "prepričanja narodndh očetov", bil je pijanec, živel je v dolgovih in v dolgovih umrl. Da, tudi Cankar je bil povzdigo= van po javnih in šolskih oblasteh v vodnika - a njegova politična prepričanja so bila za molčana.
Župančič je eden od vrhov slovenske poezije. To mesto mu bo pripadalo tudi v priho= dnjosti. Nesmiselno bi bilo trditi, da je Župančič ustvarjal Dumo in druge pesmi neiskre no in da so bila njegova čustva lažniva. Enostavno je razumeti Župančiča; bil je naiven idealist vse svoje življenje. Zaganjal se je v ekstreme vse .svoje Življenje, poskušajoč najti pot v resnico; prepogostokrat je bil razočaran, kar je naravna posledica slovenske ga politikanstva. Končno, ne samo Župančič na svoja stara leta, pač ogromne plasti naro=* . äa so zašle v partizanstvo. Župančič, eden izmed partijskih adutov, je bil zatorej previ dno voden vseskozi po partijskih organih.
Ustavimo se končno se pri Finžgarju. "Kod svobodnim soncem", njegove kmečke drame ia , Povesti, vse izžarevajo iskrenost, domačnost, tradicionalnost kmečkega Živijenja.Finžgar sam je takoj ob okupaciji našel svojo pot in obsodil totalitarizem in fašizem. Žal, in v ogromno Škodo naroda, so slovenske politične osebnosti in stranke, postavljale interese Partij pred interese celotnega naroda. Komunisti so to izrabili, osnovali OF in ne več fld-adi Finžgar se je znašel v njihovem taboru. Dvomim, da more v svoji starosti pravilno doumeti dogajanja okrog sebe. Dvomim tudi, da bo njegova zvezda Še dolgo sijala in da bo do njegove kmečke drame še tako pogosto uprizarjane v Sloveniji. Nesmisel bi bilo predvi devati, da bi Finžgar soglašal z režimom, ako bi mu bila dejstva poznana in jasna. Ime Pisatelja F.S.Finžgarja pa bo v slovenski literaturi stalo na vzvišenem mestu.
Potrebno je opredeliti pojme:
Umetnost z umetniškim ustvarjanjem je notranja potreba. Produkti umetniškega ustvar Janja pa so namenjeni bralcem, ljudem, da morejo iz njih črpati lepoto in užiti notranje zadoščenje. Povzdigovanje umetnikov v vodnike je totalitarna navada, služeča v povsem. e= goistične partijske in navduŠevalne namene. G.B.Shaw, veliki angleški pisatelj in drama= tist, ni bil nikdar povzdigovan v vodnika. A vendar mu nihče ne oporeka slave in pomemb= ttosti, čeprav se je vse do svoje smrti nagibal h komunizmu.	■ ■
Vodnik, vodja, duce, Führer, leader - vsi ti izrazi pomenijo eno in isto. Poznamo Jih predobro in jih ne želimo ponavljati. Najmanj pa jih želimo nadevati kot epiteton or bans umetnikom.	■ •
Umetnost in umetniki služijo višjim namenom.
JAVNO MNENJE
^Miklavž".- G. urednik.' Nič ne kaže, da bi Se svobodni Slovenci zavedali, da se morajo is preteklosti učiti, kot priporočate v Vasem uvodniku v zadnji številki. Slovenci so v Preteklosti hitro zamenjali malika "slovan ake Rusije" z malikom "demokratične Anglije", k° so se nad prvim razočarali in potem so se sPet zatekli k maliku "mogočne Amerike" po Pomoč. Vedno v prepričanju, da "nas bo farno Sočna sila rešila", medtem ko je tisti malik v naših zunanjepolitičnih oltar jih za nas ko ^j vedel. Prav gotovo pa ni poznal sloven= a-cih potreb, ker so odgovorni slovenski mo= aje naivno zatrjevali, da so storili vse,kar ao jo dalo storiti, če so butasto čakali,kdaj Jih bo kdo kaj vprašal; menda v prepričanju, kdorne ..vpraša, ,paČ že mora vedeti. Konč= b° pa so bili. vsi.Slovenci grdo razočarani ■'•b zadeti v srce - kot otrok, ki zve resni= f0 Q Miklavžu. To se je že zgodilo v prete= osti in se bo spet v bodočnosti, zdaj z ^uneriko. Le s tega stališča si namreč more= ^o razložiti množico člankov po naših časo= Piših, ki obupujejo nad politično moralo ve= iikih sil - ki takorekoČ tarnajo, da ni Mi= Plavža.	M. A.
______
KLIC TRIGLAVA izhaja vsak prvi in tretji po bedeljek v mesecu. Letna naročnina znaša 2h/~ 0dnoBno 6/- četrtletno. Za tujino velja od= Sovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za istalsko dostavo. Vso informacije nudi Upra= KT, 53, Bucks Hill, Chapel End, Nr.Nunea= ton, Warwickshire, England.
SOCIALNI SKLAD
Insbruck, Avstrija, 14,4.51.- "Z veli= kim zadovoljstvom sem prejel Vašo pošilja ko. Zares najboljše stvari, ki jih vsak dan rabim. Ob tej priliki se Vam kar .haja lepše zahvalim in pozdravljam Vas in vise-tamkajšnje Slovence." -Leopold Humar
= + =
Za Socialni Sklad 29.oktobra je g.Dušan Horvat zbral v krajih Nest Broimvioh in Cbn nock med 'tamkajšnjimi Slovenci, Srbi inHr vati vsoto £ 3.5.0.
Vson darovalcem, posebno pa poŽrtvovaD= nemu zbiratelju, se Uprava Sklada najlepše zahvaljuje za njihovo velikodušnost,z Že= Ijo, da bi se tudi v drugih krajih našli posnemalci.
Stanje Sklada je £ 17.7.
Poročilo o poslanih paketih v maju bo podano v prihodnji Številki KT.
Darila v denarju in obleki sprejema ,u=; prava 13? in upravnica Sklada: gdč. Vida Zabavnik,
29, Tunis Road,
London, M.12.
Vse Študente, ki se še niso prijavili Klubu Slovenskih Visokosolcev v Vel.Brita niji, pozivamo, da se javijo ali upravi 13? ali Slovenskemu Društvu, 222 Nalm. Lane .L on đon, N.V.2. - Podatkiso potrebni za vse one, ki želijo nadaljevati svo:je Študije. Akademski klub je predložil' svojo-doseia= njo listo akademikov I.S.S.-u in Narodne= mu odboru za svobodno Evropo. . '
Ankatja	(IV)
M Q N A R^H^I J A ALI R E P U B L'I K J
Uredništvo KLloa Triglava je pred ^iasom razpisalo anketo med ljudmi v domovini in begunci, ki so nedavno pribežali v svobodni svet. Beguncem so bila postavljena vprašanja Se predno so mogli dpznati za razpoloženje emigracije. Med ljudmi, ki bivajo v domovini, so-bili tudi trije ftlani Komunistične partije, V naslednjem prinašamo njihove odgovore na VPRAŠANJE:	.
Kako oenite slovensko razpoloženje v pogledu monarhične ali republikanske oblike skupne jugoslovanske države (ne glede na osebe)? Kolikšne simpatije uživa kralj Peter med Slovenci, kaj ga dela popularnega oz. nepriljubljenega? - Bi mogli o obojem povedati tudi kaj glede Hrvatov, Srbov in Makedoncev?
ODGOVOR: Vsi odgovori se strinjajo v načelu, da je republika primernejša oblilo, za Jugoslavijo kot monarhija. Glede kralja Petra so vsi odgovori, razen enega, negativni,Ife mentarji so pa sledeči:	'■
"Republika,... bi bila bolj priporočljiva glede Hrvatov, moralo bi se pa najti neko rešitev za. Srbe, ki so Še danes'večinoma monarhistični.11
"Smatram, da kralj Peter med Slovenci ne uživa dobrega glasu in da je tudi med Hrva ti diskreditiran, ker se povsod govori, da je brez lastne hrbtenice in misli, da je Jugo slaviji prav za prav nepotreben, ker da se ni do sedaj niti malo pobrigal za svoj narod in da se Je ves čas vojne in sedaj po vojni samo ženil. Ni elementov v narodu, ki ga de= lajo popularnega, morda pa edino to, da je izšel iz narodne.dinastije Karadjordjevičev."
”,,..in da bi ponovni prihod kralja pomenil korak nazaj. Res je, da se med ljudmi stokrat raje'sliši kralj Peter nego Tito, vendar je Želja večine,'da naj bo nova Jugosla vija čim naprednejša, naj čim bolj odgovarja Času..."
"...kralj Peter ne uživa najboljega ugleda, k čemur so seveda dosti pripomogli komu nisti. Pri ostalih narodih uživa kralj največ ugleda še pri Srbih in pri posameznih Ürno gorcih. Največ simpatizerjev je izgubil s svojim govorom leta 1944 preko radia,v katerem je pozval, naj se borijo ljudje skupno s Titom, "
Komunistična izjava pravi:
"Republikanska určditev je bolj priljubljena kot monarhična, posebno odkar se je mo narhija izkazala za neaktivno in odkar so ljudje slišali, da je bivši kralj Peter obiskal generala Franca. Monarhizem pa je precej priljubljen pri Srbih. Makedonci ne bi sprejeli kraljevine, ker so vedno čutili zanemarjeno svojo nacionalno neodvisnost, za katero so stremeli bodisi v levičarskem bodisi desničarskem smislu. Hrvati pa nočejo imeti monarhi je za razliko s Srbi, kjbr je monarhična miselnost še precej popularna, vendar ne v toli ki meri kot preje. Nhjveč izgledov ima še republika."
Nek drug komunist je zapisal: "Taka komplicirana politična vprašanja naj rešuje re ferendum. Ni ga treba danes obešati na veliki zvon, Škoda vsakega navdušenega monarhista ali republikanca, ki bi ga izgubili. Jaz sem bil osebno pred vojno in.med vojno navdušen za "Petrčka", danes sem pa pri tem precej hladen. Zdi se mi, da ni potreben niti za sim= bol... Danes se pojavlja ameriška demokracija kot dobro izvozno blago, kar bo imelo nuj= no odmev pri narodu."	.’	•
Prednjim izjavam navdamo sledeče nasprotje:
"V slučaju, Če bi Jugoslavija se obstojala in bi bila razpisane popolnoma svobodne volitve, bi se najbrže večina Slovencev izjavila za kralja, ki je gotovo največji nasprot nik sedanjega komunističnega režima in ker zaenkrat ni drugega voditelja. Öe bi Tito spre menil tudi svojo notranjo politiko in prekinil s komunistično diktaturo, bi se kljub te= mu Jugoslovani izjavili proti njemu, ker ne bi nikdar mogel popraviti krivice, ki jih je do sedaj storil." Isti pisec nadaljuje:
"Kar se tiče kralja Petra pa sem mnenja, da je bil še premlad in je premalo časa vla dal, da bi mogel'postati priljubljen. Bolj živo je vsem v spominu ostal njegov oče kralj Aleksander, ki Je med Slovenci zelo priljubljen, öe bi kralj Peter zopet zavladal v Jugo slaviji, pa bi mu bilo zelo lahko pridobiti ljubezen vseh jugoslovanskih narodov, ker bi jim v vsakem slučaju nudil boljše Življenje kot Tito s svojo diktaturo. - Kar pa dela kra IJa nepriljubljenega, je to, da imajo vsi Slovenci in najbrže tudi Jugoslovani občutek, da se ne briga zanje in da se je dal na tako lahek način preslepiti. Saj je med vojno tu di on propagiral vstop v OF ter ni bil dovolj odločen, da bi ob pravem trenutku nastopil proti Titu.. Glede njegove popularnosti pri Hrvatih pa mislim, da ima tam več nasprotni= kov kot pri Slovencih, kar je bilo znano Že pred vojno. FhČ pa so Srbi v veliki večini ' navdušeni zanj,"
Srbsko mnenje: "Narod vidi v monarhiji rušenje komunističnega reda in vzpostavitev demokratskih svoboščin. Vendar pa je pet let republikanske vladavine približalo ta pojem ljudem v gotovi'meri. Kralj Peter II. uživa popularnost zaradi puča 27.marca 1941.in za= radi pripadnosti slavni dinastiji Karadjordjevičev. Nepopularnega pa ga napravlja progbs septembra 1944, svatba za Časa vojne in nekako slaba aktivnost v pogledu osvoboditve do=
movine. Vse to pa je seveda tudi moäno razpihnjeno po komunistični propagandi."
Hrvatsko mnenje: Razpoloženje Hrvatov se je v vprašanju monarhije ali republike &e • bolj naklonilo republikanski obliki izza 1%-1 leta. Danes, po vojni in po petih letih ko wunistiÖne vladavine, ne bodo Hrvati pristali na monarhistični ustroj skupne države.Kralj Peter ne uMiva simpatij pri Hrvatih, ker je Srb. Pri äirokih slojih naroda pa ga dela ne popularnega tudi dejstvo, da se je oženil v pregnanstvu, ne da bi čakal konca vojne.
Makedonsko mnenje: i/lakedonci menijo, da mora imeti nova jugoslovanska država repu= blikansko obliko. Monarhija nima pristašev, ker so jo Makedonci dobro izkusili po prvi svetovni vojni.
V prihodnji številki KT bomo objavili odgovore na sledeča vprašanja: Kakšno je da= bes gledanje slovenskega človeka na vero, Cerkev? Ali se opaža tendenca, naj bo kler do= cela depolitiziran in naj se posveča izključno duhovnemu delu? Kakšno je razpoloženje gLe đe stanovske ureditve države, kot jo zamišljajo papeške okrožnice? Kakšen je inteligenc= bi nivo diplomiranih absolventov slovenskih srednjih in visokih šol? Aid je oni del slo= venskih kulturnikov, ki je aktivno podpiral OP, v srcu sprevidel, da je bila pot napačna ib da slovenska kultura ne more bazirati na boljševiškem materializmu kot sploh resnična svobodna kultura ne, sicer ni več kultura?
= + ■ =
VOJAŠKI ATAŠE V BERLINU (Poročilo našega dopisnika)
Buenos Aires. 16.maja 1951.- V dobi neposredno pred drugo svetovno vojno, ki se je za Jugoslavijo začela aprila 1941, je zavzemal položaj vojaškega atašeja kraljevine Ju= goslavije v Berlinu Slovenec gšt.polkovnik g.Vladimir Vauhnik.
Ker je zunanja politika predvojne Jugoslavije v zadnjih letih pred nemškim napadom bagibala k nacistični Nemčiji, je razumljivo, da je bil položaj našega vojaškega zastop bika v Berlinu izredne važnosti, saj je s svojimi dobrimi informacijami mogel koristiti °2. bi slabe informacije mogle povzročiti očitno Škodo.
Mnogi se bodo spomnili, kako se je pod okupacijo v Ljubljani govorilo o polk.Vauhni kb,'češ da on nosi krivdo za to, da beograjska vlada ni predčasno zvedela za nameravani bemški napad na Jugoslavijo 6.aprila 1941, dasi je polk.Vauhnik vedel za to nemško name fo.	...... .1:'.
Teh govoric vse do zadnjega časa ni bilo mogoče preveriti, ker niso bile poznane iz 3&ve odgovornih faktorjev.
Nemške bombe na Beograd
Nedavno pa je baš o tej stvari pokazal jasno sliko general g.V.Petkovič, ki je v 2boraški "Iskri", ki izhaja v Muenchenu, priobčil daljšo razpravo o dogodkih okoli 25.
27.marca. General Petkovič je bil eden vodilnih mož predvojnega jugoslovanskega glavnega generalštaba in mu je položaj torej moral biti dobro poznan. On je v "Iskri" navedel,da vlada v Beogradu dobila 5.marca 1941 zvečer sporočilo polkovnika Vauhnika iz Berlina, so nemške oblasti ukazale svojemu letalstvu v Romuniji in na Madžarskem, da naslednji ^bb, 6.marca 1941, zjutraj ob pol sedrrih bombardira Beograd.
Ölanek•polk.Vauhnika
Konec marca t.l. pa se je oglasil tudi polkovnik Vauhnik in v tulcajšnji "Svobodni Sloveniji" v dveh številkah opisal nekaj spominov na marčevske dogodke 1941 leta.Za nje= §a v glavnem pomeni državni udar 27.marca 1941 neodgovorno dejanje.
V članku navaja, da je'njegova obveščevalna služba v Berlinu že 14.marca 1940(.')od= ^Pila, Ha Šteje nemška vojska - 240 divizij in da vsi znaki kažejo, da se pripravlja na^ Pad na Rusijo. Na podlagi teh podatkov je potem, kot nadaljuje polk.Vauhnik, "knez Pavle ®vojo navidezno kapitulacijo pred Nemčijo zasnoval na prepričanju, da bo v kratkem pri= slo do nemsko-ruske vojne in da je ta povod znal odlično prikriti." Pomembno je tudi na godilo, ki ga je prejel polk.Vauhnik od kneza Pavla: "SaČuvajte prijateljstvo NemaČke do konflikta sa Rusijom, a za Englesku pobriniču se ja..."
Polkovnik Vauhnik dalje navaja, da je bilo poskrbljeno, da so za te važne vojaške •‘-bformacije o nemški oboroženi sili in namerah zvedeli tudi v Londonu. Na podlagi teh in Podobnih podatkov so v Londonu poleg številnih drugih operacijskih načrtov, seveda -pri= Pravili tudi načrt, ki bi prišel v poštev. Če bi Jugoslavija pristopila k osi, Nemčija Pa bi napadla Rusijo.
Načrt je predvideval, kot nadaljuje polk.Vauhnik, napad iz juga v slučaju, ko bi Nemčija prodrla globoko v Rusijo. "Ko bi nastopila zima, bi se na Balkanu formirala iz tedaj zopet odpadle Jugoslavije in Turčije ter verjetno celo Romunije in ene angleške armade močna udarna vojska kakih 60-80 divizij, ki bi brez večjih težav lahko prodirala v prazen bok Nemčije, ki bi tedaj bila s svojo vojsko in tudi prostorninsko vezana nekje a*3 Volgi in delno ob Kanalu. Tako bi postali Rusi ponižni, Nemci verjetno razbiti" - in
vojska bi se mogla zaključiti prej. "Toda ta kombinacija je zahtevala predvsem zdravo in živo Jugoslavijo", zakljuöuje polk.Vauhnik.
= + =
.	SRBI m MACEDONIJA
(Naš. dopisnik poroča)
Pariz, sredi maja 1951»- V tukajšnjih srb= skih krogih je indiferentno poročanje Klica Triglava o macedonskem problemu naredilo slab vtis. Kakor morem razumeti, pariški srb ski begunci priznajo, da obstoja maoedonski problem in da naäin, kot ga je hotela "reši ti" Aleksandrova Jugoslavija ni b il pravilen. Toda so mnenja, da macedonskega problema ne gre reševati izven srbske skupnosti, ampak da to predstavlja notranji srbski problem, ki ga bo treba rešiti v okviru bodoče srbske države, edinice jugoslovanske zveze. Razu= mem, da v takšni jugoslovanski zvezi ne bo posebne zvezne edinice Macedonije (kot boiSci to Slovenija, Hcvatska in Srbija), še manj pa, da bi Srbi pristali na ustanovitev samo stojne - vmesne - macedonske države, sestav Ijene iz grške, bolgarske in jugoslovanske Macedonije.
Revija "Nasa re6" se v majniški Številki bavi s knjigo Ivana Mihailova "Macedonija -balkanska Švica", (ki je bila omenjana v pi
DROBNE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Centralna kinoteka v Beogradu je odkupi= la od nameščenca uprave "Borbe" Prana Kulun džida izvirni film o demonstracijah v Beo= gradu na 27.marca 1941. Film je posnel Xu= lundžidev brati
Mladinske brigade bodo odšle na gradnjo nove proge Doboj-Banjaluka.
V	LjubiJani se je vršila 55.redna velika skupščina Ciril-Metodove družbe, ki je bila sedaj obnovljena. Predsednik družbe je Bevk Naloga za bodočnost je pobrigati se za Slo= vence, ki so še vedno ostali izven meja Slo venije.
22.aprila äe je vršila ustanovrta skupšdi na Zveze tabornikov Slovenije, ki naj nado= mesti nekdanje skavte in gozdovnike.
"Kar so sejali, to žanjejo"
Zaradi izredno slabega uspeha na IX.giro= naziji na Vidu pri Ljubljani (v prvem pol= letju ni bilo niti 50^ pozitivno ocenjenih dijakov), je v "Slovenskem poročevalcu" iz= pregovorila direktor Slavica Božic sledeče zanimive besede:
"Mladina je takšna, kakršno smo vzgojili; Zato moramo iskati vzroke, da so učni uspe= hi tako slabi, tam, kjer naši otroci živijo. To je doma, v Soli, v organizacijah,v dru= štvih, na cesti, v kinu, gledališčih itd.
Vsa okolica pušča na njih svoj pečat, dober ali slab, kakršno je pač okolje.
V	šoli vidimo najsplošnejši vzrok neuspe hov v veliki nezainteresiranosti dijakov za šolsko delo. S takimi otroki je delo v soli
smih uredniku Klica Triglava dne 15.febr.tLj ter daje razpravi naslov "Študija jednog te roriste". Pisec Veljko RaŠevič ostro zameri I.Mihailovu trditev, da "Tito podpira tezo o ustvaritvi macedonskega naroda, da bi s tem zadovoljil Srbe" in da je bil Aleksan= drov režim enak sedanjemu Titovemu. Ölanek zaključuje, da se mora evropski in zlasti balkanski problem proučevati v luči spre = memb in revolucij, ki so se izvršile v za= dnjih petdesetih letih. Rešitve ustašev in makedonstvujoČih bi pomenile krvave spopade med balkanskimi narodi. Balkanska bodočnost^ ugotavlja V,Rašević, pripada sodobnemu demo kretskemu pokolenju, ki je razumelo današnjo svetovno revolucijo, njene sestavne pbvine in značilnosti, smer, v katero gre tako svet kot Balkan; ne pripada pa balkanskim ekstre mistom, pa naj bodo ti bolgarski, hrvatski ali pa srbski.
= . +. = ' •
zelo težko. To so na eni strani otroci ce= ste, otroci brez nadzorstva, ki so jim mno= . go prijetnejše igre v logu in ves dan do e= nih nimajo časa pomisliti na Šolo. Otrok,ki od doma ni navajen, da ga veže neka dolžnost, pa naj bo še tako majhna; otrok, ki začuti, da staršem niso važni njegovi uspehi'v Šo=: li, ne more razumeti, zakaj Šola zahteva od njega dela.
Ne da se iti mimo dejstva, da pada pogla vitna odgovornost za vzgojo otrok predvsem na dom, na vse organizacije, društva ter u= stanove itd., seveda pa tudi na Šolo, kjer' se pač mladina zbira. Dejstvo je pa še eno, da namreč v naših društvih, pa naj si bodo to kulturno umetniška ali športna, mladine ni. To pomeni, da naša društva, mislim ti= sta v viškem šolskem okolišu, povečini niso znala najti poti do mladine. Podobno je tu= di s pionirskimi odredi in krožki, ki zaen= krat le še životarijo, ker pač tudi stare= šinski sveti niso začeli z delom."
Cene na ljubljanskem trgu
Zelje v glavah 30-50 din kg; kislo zelje 35-4-5; ohrovt 40-5o; koleraba 30-40; zelena 60-80; por 60-80; Česen 250-300; čebula l60 -180; špinača 100-120; cvetača 80-90; motovilec 100-140; solata 80-100; radiS 100-ÜA0; fižol 70-100; krompir 20-30 din za kg.
Perutnina 150-500 din kos; mleko 40-50; surovo maslo 600-650; kuhano 650-700; sir 340-440; sladka smetana 180-200; jajca lo-13 din komad; slanina 500-600 din z^cg; klo base 400-5oo; prekajeno meso 350-450; čista mast 400-600; Ocvirkova mast 300-450;olje 600-650 za liter;sladkor 550-600 din za kg.