LETO IV. b.. junija 1951. ŠTEV. 70. OTVORITEV BRITANSKEGA FESTIVALA (poroöilo naäega londonskega dopisnika.) 3.maja je kralj Jurij VT. slovesno otvoril "Britanski Festival",' ki naj vsemu sve= 'ku predoči "stanovitni pogum in živi jensko silo Britanije". Sto let je minulo, odkar je kraljica Viktorija otvorila podoben festival v času, ko je bila Britanija morda na' vi = &ku svoje modi in ugleda. Mnogo se je od tedaj sprememnilo, tako v položaju Britanije v svetu kot v notranjem ustroju države same, a sijaj, ki je obdajal otvoritev, je ostal do ftn-la v vseh podrobnostih isti. Že ob aori dne 3.maja so množice napolnile pločnike ob cestah, ki vodijo od bucking kamske palače do katedrale sv.Pavla. Sredi dopoldneva se je pojavil kraljevski sprevod. Na Čelu so bili kraljevi konjeniki s svetlimi čeladami, ki so se pestro odražale od rde če in modre barve uniform ter bleščeče Črnine vrancev. Kralj in kraljica sta se peljala v odprti kočiji, v katero je bilo vpreženih šest konj. Sledile so kočije s princeso Eli zabeto in vojvodo Edinburškim ter ostalimi člani kraljeve rodbine. Sprevod je sel preko Trafalgarskega trga, mimo spomenika največjega angleškega admirala Nelsona k meji stare ga mesta Oity-ja, kjer je Župan kralju na tradicijonalen načip ponudil meč. Nato pa h ka kodrali sv.Pavla, kjer so bili Že zbrani vsi dostojanstveniki skupaj z Atleejem in Chur ohillom ter diplomatskim zborom. j, Po končani cerkveni slovesnosti je kralj na stopnicah katedrale otvoril festival, ■"anfare in zvonovi vseh londonskih cerkva - ki so jimpledili zvonovi po vsej Britaniji-30 zadoneli v pozdrav in kot nalašč se je obenem odprlo nebo, da je spomladansko sonce 2&sijalo na vzhičene množice, zastave in vse raznovrstne simbole staroslavne tradicije. Kbt vse tipično angleške zadeve je ta festival težko opredeliti. Je to dolga vrsta ^zporednih razstav, kulturnih prireditev in športnih tekmovanj, ki se bodo tja do sep= tembra vršile Širom po Britaniji. Težišče dogajanja je vendar v Londonu, kjer spadajo ^<3.poglavitne točke sporeda: "Razstava na južnem bregu Temze", razstava knjig in tehni in veseliščni prostor v parku Battersea. Od tega predstavlja prvo takorekoČ ves' f.e= stival v malem. Od pohištva do reakcijskih letal, od klasičnih knjig do televizije in Plastičnega filma si moreš tu, na majhnem zgoščeno, ogledati prikaz stoletnega britan= skega prizadevanja. Slišati moreš "razgovor povprečnih Angležinj", recitacijo Hamleta, Primerke iz oddaj britanskega radija in drugo. Tu je tudi ogromna koncertna dvorana, ki 30 jo zgradili nalašč za festival in ki bo - menda edina od stvari zgrajenih za festival ' ostala tudi pozneje. Ponoči se nad prostorom vzpenja ogromna žareča sulica, imenovana _kylon, o kateri nihče ne ve kaj predstavlja in čemu služi. Skupaj z brezštevilnimi luč k)mi, barvastimi kroglami in zastavicami po svoje izpolnjuje nalogo festivala, ki hoče •'■ti klic mladostnega 'optimizma v brk črnim oblakom, ki se preteče zbirajo na obzorju. = + = REKLAMA , Londonski jutranjiki so 23.maja t.l. priobčili poročilo svojih dopisnikov iz New Torka, da je bivši kralj Peter vstopil v službo neke new-yorške tvrtke. Kralj Peter bo Pomagal vpeljati na tržišče novo znamko Športnega avtomobila, ki ga bo sam vozil naoko= Ti po Združenih državah. Nič se ne čudimo, Če je kralj Peter slednjič moral prijeti za delo in poskrbeti za '(eden vir dohodkov, saj je v zadnjih letih precej lahkomiselno pognal težke tisočake,ki ^h je imel na razpolago. Končno, delo ni nečastna zadeva. Vprašanje je le, če je bilo feba, da bo bivši jugoslovanski kralj služil za reklamo neki ameriški trgovski firmi. = -f n ZANIMIVOST : 11 OSEMINDVAJSETI MARIC11 Sffbski semljtradniiki prvak dr.Miloä Sekulič Je marca meseca obnovil svoj list nSa» Ijatfka. Jugoslavija1*, ki je vsled tehničnih ovir prenehal izhajati pred več kot dvemi le« ti. Zanimiv je uvodnik tega obnovljenega lista "Vrnimo se k politiki 27.niaroa"#ki v glav nem vsebuje izjavo generala Bore Mirkoviča, glavnega organizatorja in izvrbilca državne« ga udara 27.marca 19V-: "Ali sem jaz kriv, 6e so "28-martovci" takoj začeli z rušenjem tega velikega narod« nega dejanja. Nisem hotel biti diktator. Zame so bile narodne svobode največja svetinja. Tudi jaz danes vprašujem tiste, ki so sprejeli nase težko odgovornost, da vodijo državo, kaj je z narodovimi svoboščinami. Kaj je z ogromnim kapitalom, ki so ga prejeli od naro« da 27.narca? Kaj so storili odgovorni politični ljudje? Kje so oni danes in kaj delajo?" "Danes se med seboj borijo "25-martovci" in "28-martovci". Samo totalitarce čujemo in vidimo izven domovine. Öe se to dogaja v domovini pod pritiskom policije, kako da se to dogaja tu V svobodi?" Iz obsežnega razpravljanja in pisanja, Id. smo ga mogli zadnja dva meseca zaslediti tako v s-h-s tisku kot na prireditvah, razberemo jedro nesoglasij: ocenjevanje posledic tega državnega udara. Prav gotovo so v ocenjevanju teh posledic na mnogo lažjem staliSču zagovorniki poli tike 25.marca, ker narod njihove politike v posledicah - razen samega državnega udara -sploh äe ni mogel pbčutiti. Tako ti "25-martovci" lahko zdaj po desetih letih govore in pišejo, kako bi bilo vse drugače, kako bi ohranili mir, kako bi imeli malo Žrtev, Če... Zagovornike 25.marca seveda ničesar konkretnega ne veže :n lahko "obljubljajo" gradove v oblakih za deset let nazaj - vsaj dotlej, dokler zavezniki ne bodo objavili vseh dokumen tov iz nemških tajnih arhivov. No, do tedaj pa zna minuti Če več let. V daleko težji pozioiji pa so zagovorniki 27.marca, kor. morajo nujno računati z vse mi posledicami, ki jih je direktno ali indirektno povzročil državni prevrat 27.marca Al. Te posledice so gola dejstva, ki jih narodi v domovini in mi v emigraciji srečujemo #vsak dan. Zdaj prihajajo na dan nove razlike med tistimi, ki so zagovarjali 27.marec oz, so sprejeli nase politično odgovornost za ta akt. Vsak se mora nujno pred svojo vestjo vpra šati, kam je privedel državni prevrat in kakšne posledice je prinesel. Tako po desetih letih slišimo že o'27.martovcih" in "28.martovcih" in to celo iz ust glavnega organiza« torja prevrata. Prvi so, videti je tako, tisti, ki so puČ pripravili in izvršili, - dru« gi so oni, ki so takoj nato prevzeli državno vodstvo in vodili državno politiko do kapi« tulabije, preko Jeruzalema, Londona in Kaira do sporazuma Tito-ŠubaŠiČ. Tu se kaže zamisliti ob ugotovitvi g.Vilderja v 68.štev. Klica Triglava: " 27.marec je trajal samo en edini dan... Vsa lepota se je osredotočila v tem dnevu. In - končala sa je ta dan." Vse to pa vodi do novih razmišljanj in novih vprašanj: Vzemimo, da bi 25.marec pripeljal Jugoslavijo v polno odvisnost od Nemčije. Predpo« stavimo, da pomeni 27.marec v mednarodnem oziru postavko visoke vrednosti. Tu sledi vpra sanje: ali so izvršilci prevrata mislili na to, kaj mora slediti državnemu udaru? Ali so predpostavljali, da bi prevrat izgubil vsakršno vrednost. Če bi država zapadla v kao^ kateremu še tako narodna in reprezentativna vlada ne bi bila.kos? In Če za to niso našli potrebnih odgovorov, ali ima poten državni prevrat sploh še smisel? Smisel, če iv* rodni reprezentanti tudi v inozemstvu, daleč proč od okupacije in revolucije, ne znajo izkoristiti vseh političnih prednosti in adutov, ki so jih imeli po izvršenem 27.marcu? Mir ni samomor vsak prevrat, ki posledic ne zna modro in odgovorno izkoristiti v korist in dobrobit ljudstva, zaradi česar je bil izvršen? Ni mogoče ločiti prevratov od posle* die - oboje jo tesno med seboj povezano. Sicer pa je prof,g.Jovanovič 8.aprila dejal: "27.marca se Je začela druga doba, ki so Še ni zaključila," Prav. Počakajmo torej, da vidimo, kako se bodo dogodki razvijali y tej drugi dobi in kaj nam bodo prinesli. Toda to pot so bodo pa morali "28.nartovci"bolJ pobrigati, da bo kapital 27.marca v bodoče boljše in koristnejše izrabljen kot pa Je bil v zadnjih desetih letih. Velika odgovornost pred zgodovino loži na njih.' NB17 Y0RK-LQND0N-PARIZ-NE17 YORK London, naš dopisnik poroča, - Prod nedavnim jo prispel iz Amerike kralj Peter in se vLoi donu mudil tri dni, Nato jo odpotoval v Pariz, odkoder ima namen vrniti se nazaj v Nev/ York. Dobro obveščeni krogi spravljajo kraljev nenaden prihod v Evropo v zvezo z odkri= tjem francoske policije, da so ljudje iz kraljevo bližine poskušali doseči podporo Sov« Jetov pri rušenju Tita, o čemer Je Vaš list poročal 16.aprila,- Kralj je priredil v Pari zu sprejem, katetremu je prisostvoval tudi dr.DragiŠa Cvetkovič, dr.Grisogono in trije Č3a ni Slovenskega kluba v Parizu. Razgledi Dr. "BRANKO AGNELETTO: • "OB DESETLETNICI11 (K članku g.Frana Erjavca v KT ät.66.) Nimam čast poznati pisca članica "Ob desetletnici", ki ga je objavil Važ list,a pred postavljam, da je to gospod, ki želi svojemu narodu dobro. Zato moja kritika ne gre nje= rou ali njegovemu političnemu prepričanju, ampak samo mislim, ki jih je on izrazil v tem članku, posebno ker se bojim, da se ne bi tako mišljenje razširilo med našo emigracijo. To bi namreč Še pove&alo prepad, ki vedno bolj loči nas Slovence, ki živimo na domačih tleh (v Ljubljani ali v Trstu, to je v tem slučaju vse eno) od Slovencev, ki so morali Po svetu. Zboraši in ustadi so doslej izražali mnenja, ki sličijo onim v omenjenem članku. Da nes, poleg Srbov in Hrvatov, tudi nekateri Slovenci se hočejo postaviti "na linijo"...Ka ko je ta usodepolna napaka velika, čutimo mi_, ki Živimo na naši zemlji, naša emigracija ko to občutila šele, ko bo stopila zopet na domača tla. Ne, bodite prepričani, da ni "varanje samega sebe", ko mi vsi, Slovenci, Srbi in Hr va-tje (da, tudi večina Hrvatov.') s ponosom gledamo na 27.marec. Vemo, da raznim kolabora cijonistom to ni všeč. Vemo, da razne figure paveličevega ali IjotiČevega kova' niso naše ga mišljenja, ker oni so gradili in računali na nemško zmago, a mi ne, narod ne-. Jugoslo vanski narodi so bili, skoro brez izjeme, antinemŠko in antiitalijansko usmerjeni. In vsi ti narodi so se preporodili prav 27.III., ko so lahko, kljub temu, da so zavestno tvegam ii vo.inor raje vrgli rokavico Hitlerju v lice, kot pa da bi pred njim klonili. In to, rav bo to nas je rešilo. To nam je omogočilo, da danes lahko’ vsakemu narodu gledamo ponosno v oči in nismo ponižani na stališče ene Italije.1 Narodi so trpeli, imeli smo krute žrtve^ ki-so nam zadejale neprecenljive rane, to je res. Ampak tu bodimo si iskreni: za te žrtve bosi veliko odgovornost stara politična garnitura, ki je dovedla Jugoslavijo do tega,1 da 0’e moral narod seči po ekstremnih sredstvih, kot je bil 27.III., in potem, ko je narod to storil, ni bila v stanu, da bi vodila narod v najtežji preizkušnji. Ni res, da je puč stvar Simoviča, Mirkoviča in njih klike plačane z angleškim denar Jem. Simovič in Mirkovič so naredili, to, kar je narod hotel in ker je narod v svoji pod= zavestni modrosti čutili da je to potrebno. Ni važno, če je narod to hotenje pred pučem izrazil ali ne, važno je,■da je po puču, takoj po pucu, z navdušenjem pozdravil korak,ki je Jugoslavijo rešil iz pod nacističnega jarma. Tako da dvorni udar je postal v hipu na= rodni podvig: in tu je narod našel svojo dušo/ To se jo zgodilo v Srbiji,'a tudi v Slove biji. Stotine in stotine naših slovenskih fantov, ki so kot prostovoljci šli na fronto, pričajo, da smo tudi mi Slovenci čutili vso potrebo in veličino podviga. Ta, mislim, so dejstva, ki jih je le težko prezreti, če hočemo ostati objektivni. Bolje rat neg© pakt" ni kričal ne Simovič in ne Mirkovič, temveč narod/ Da se pa danes Tito kinČa s pavovim perjem 27.III. jo zopet popolnoma logičen pojav, ■^ito je dosti preveč moder politik, da ne bi prav dobro cenil "adut", ki predstavlja 27. posebno v očeh zapadnih narodov. In Še nekaj: adut je ne samo 27. III. ampak tudi bjegova samoumevna posledica, to je cola osvobodilna borba proti okupatorju in cela par tizanska ustaja sploh. To mi vsi doma prav dobro razumemo. Naj bo raznim bivšim politi= kom v emigraciji prav ali ne: odpor narodov Jugoslavije proti Nemcem in Italijanom je e= R°Peja, katero nam zavida celi svet. Žalostno jo (za nas vse,- posebno pa Še za takozvane Politike"), da je to epopejo zmagovito vodil en komunist. Žalostno, da je temu komuni= stu uspelo izkoristiti zmago v svojo partijske namene. A to je že zopet krivda naše sta= ro politične garde, ki ni znala niti v najkritičnejšem momentu, ko je začela državljan= aka vojna, priti do enotnega hotenja. Da 27.III. ni "adut" za ubogega emigranta, ki v njem vidi vzrok svoje golgote, rad Ažurnem. Ampak vsakdo - posebno Še politik - mora razumeti, da se dostikrat interesi po= e