Glasilo delavcev sozd Mera	Številka 6 — Leto IV — Oktober 1984
Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov: Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Zlatka Šoštarič, Jelka Samec, Savo Ostrožnik in Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
U
Nihče ni tako bister kot vsi
»Bolje, da nam pogine koza, kot da bi sosed dobil liter mleka«.
Tako nekako bi lahko razmišljal predlagatelj inovacije, če po enem letu dni ne dobi odgovora, ali je njegov predlog za v koš ali za uporabo.
Inovatorstvo in predlaganje izboljšav ima svoj izvor v preteklem stoletju. Jeklarsko podjetje Krupp iz Essna (ZRN) je 14. marca 1888 zapisalo v svojem regu-lativu: »Predloge in spodbude za izboljšave, inovacije, razširitve, predstavitve in pomisleke o smotrnosti raznih ukrepov je treba hvaležno sprejeti od vseh sodelavcev. Prvi predpostavljeni mora sprejeti predlog tako posredovati prvemu nadrejenemu na direkciji, ki mora do predloga zavzeti stališče.«
V letu 1982 sov 174 firmah s 464 tisoč zaposlenimi v Švici predlagali 10 tisoč 600 izboljšav, kar je po podatkih CH delovne skupnosti prineslo 7,6 milijonov švicarskih frankov prihrankov. (Pri najvišjem družbenem proizvodu in najsodobnejši tehnologiji). V trgovski firmi DO MIGROS s 53 tisoč zaposlenimi in s 650 tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin so obravnavali 16 tisoč predlogov in jih uresničili 572, za kar so izplačali 40 tisoč švicarskih frankov premij, to je 8 odstotkov prihrankov v prvem letu.
Pri nas v trgovini je še veliko možnosti za izboljšave in
prihranke. Če primerjamo, kako je pri nas način vodenja trgovin volonterski in polprofesionalen, v svetu pa znanstveno raziskan in konkurenčen, ugotovimo doma veliko nazadovanje, še zlasti, ker so po splošnih strokovnih ugotovitvah izboljšave v trgovini lažje in številčnejše kot v proizvodnji.
Posebno boleče je dejstvo, da izkušnje, ko izboljšava v neki trgovini poveča promet za preko 300 odstotkov, ne znajo prenašati v druge trgovine. Prenos osnovnega sredstva (elektronske tehtnice) iz. trgovine s slabim prometom v trgovino z dobrim prometom predstavlja pri delovni sili letni prihranek nad 300 tisoč dinarjev. Vendar je tudi to osamljen primer. Predlog za uvedbo mikroorganizacije so v neki delovni organizaciji kot neuporabnega vrgli v koš, v drugi pa so z njim prišli v vrh plačanih trgovinskih delavcev.
Že en posvet o racionalizaciji, inovacijah, revitalizaciji in tehnologiji bi dal pogoje za stomilijonske prihranke.
Spodbudno za inovatorstvo je gotovo staro pravilo, da »učenec slej ko prej postane sposobnejši od mojstra«. To vodilo napredka pa greni ne tako redka izkušnja
po izreku »vaš predlog je odličen — odpuščeni ste.«
Anton Laznik
Enotno v novo srednjeročno obdobje
Do leta 1990
V skladu z načeli sistema samoupravnega družbenega planiranja, republiškega in zveznega zakona, na podlagi doseženih rezultatov v tem srednjeročnem obdobju so sedaj v polnem teku aktivnosti, ki naj nas privedejo do končnega sprejetja srednjeročnega plana v letu 1985.
Potem ko smo maja sprejeli program dela za pripravo plana in na posvetu z nosilci planiranja določili enotno metodologijo, v septembru pospešeno analiziramo razvojne možnosti, kot izhajajo iz sedanjih poslovnih rezultatov. Do decembra naj bi določili in sprejeli planske smernice v tozdih, delovnih organizacijah in sozdu in na njihovi osnovi marca prihodnjega leta oblikovali samoupravne sporazume o temeljih plana. Do srede 1985 naj bi bili sprejeti osnutki in konec leta sprejeti srednjeročni plani temeljnih organizacij, delovnih organizacij in sestavljene organizacije kot celote.
Vsi nosilci planiranja v sozdu morajo zagotoviti, da bo načrtovanje potekalo sočasno in vsebinsko usklajeno. Pri pripravi planskih aktov izhajamo iz programa dolgoročne ekonomske stabilizacije in smernic dolgoročnih planov. Delavski sveti tozdov, individualni poslovodni organi, strokovne službe so odgovorni, da priprave za izdelavo srednjeročnega plana sozda, usklajeno z ostalimi nosilci planiranja, potekajo, kot smo se dogovorili. Strokovne priprave vodi odbor za planiranje sozda, sektor za ekonomiko in organizacijo delovne skupnosti skupnih služb sozda.
V tozdih morajo pri pripravah srednjeročnega plana za obdobje 1986 do 1990 uporabiti z zakonom predpisano enotno metodologijo, skupne minimalne kazalce in samoupravni sporazum o enotnem sistemu planiranja in usklajevanja plana sozda Merx.
To vprašanje sebi in drugim že dalj časa postavljajo delavci Mlinsko predelovalne industrije.
Ker so prvo polletje zaključili z izgubo 60 milijonov dinarjev, to predstavlja polovico vseh izgub v sozdu, in ker se bo izguba do konca leta še povečala, so družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji sklicale problemsko konferenco, na katero so povabili najodgovornejše predstavnike sozda, gospodarskega in družbenopolitičnega življenja v občini.
Analiza poslovanja kaže, da na izgubo vplivajo zunanji dejavniki, objektivni vzroki, ki se v sedanjem gospodarskem položaju še poglabljajo. Ocenili so,
da so med glavnimi razlika med družbeno priznano in dejansko ceno pšenice, povečane obresti, razlike med vhodnimi cenami surovin, materiala, energije, distribucije in končnimi izdelki tako v mlinarstvu kot v pekarstvu, negativna razlika pri zamenjavi koruza—pšenica. Kaj pomaga, da so zopet dvignili produktivnost in imajo po enoti proizvoda najnižje stroške v Sloveniji. Več kot delavci napravijo, več kot spečejo kruha, več kot zmeljejo pšenice, večja je izguba.
Delavci so seveda nezadovolj-; ni. Zato so tudi zahtevali, da družba pomaga. Ne z obljubami, kot doslej, ne z besedami »morali bomo nekaj narediti«,
ampak s konkretno pomočjo. Delavci menijo, da potrošniki preslabo poznajo problematiko mlinarstva in pekarstva. Navajeni so, da je bilo kruha dovolj in da mora biti tako tudi v bodoče, nihče pa ne ve, da imajo v delovni organizaciji pri vsakem kilogramu kruha 3 dinarje izgube, pri vsakem zmletem kilogramu pšenice 12 dinarjev izgube. Kako. zagotoviti preskrbo, ki zdaj poteka še nemoteno? Postavlja se vprašanje, kako bo z osebnimi dohodki, z regresom, s sredstvi stanovanjskega sklada. Naj bi bili delavci zaradi visoke storilnosti »kaznovani« tako, da postane vprašljiva njihova socialna varnost?
Na problemski konferenci so sprejeli dva osnovna zaključka. Delovna skupina, v kateri so Jože Gračnar, Rudi Kajtner, Žare Frančeškin, Franc Senica, Ivica Guček in kot zunanji član Emil Kolenc, delavec skupščine občine Celje, mora izdelati program aktivnosti za saniranje obstoječega stanja v delovni organizaciji MPI in pripraviti program dolgoročnih ukrepov za odpravo negativnega poslovnega rezultata. Zaradi izgub ne smejo dovoliti, da se bi osebni dohodki delavcev zniževali, kot tudi ne krčile druge socialno-varstvene pravice delavcev.
Več na 3. strani.
i	Darinka Oset
Avtotehnika — nosilec povezovanja
TORI — rezultat
kooperacijskih odnosov
Sedanja delovna organizacija Avtotehnika v sestavu sozda Merx deluje v širši celjski regiji že od leta 1961. V njej se ukvarjajo s trgovino avtostroke na debelo in drobno. Vezani so zvečine na slovenske proizvajalce avtomobilov ih sicer IMV in Cimos. Težave, v katerih sta se proizvajalca znašla, so znane, odražajo pa se tudi v motenem poslovanju Avtotehnike. Zatorej so se skupaj z vodstvom sozda dolgoročno odločili, da organizirajo obrtno kooperacijo s poudarkom »vse za avto — motor — kolo«. Z organizacijo sektorja so začeli z januarjem letošnjega leta.
Ambicije, možnosti in potrebe trga so konstruktorja Toneta Riflja iz Gornjega grada povezale z razvojnimi načrti sozda Merx, z delovno organizacijo Avtotehnika, kjer v svojem razvojnem programu načrtujejo tudi proizvodnjo in montažno kooperacijo. Tako se je iz skupnih prizadevanj rodila ideja o proizvodnji mini motornih koles zložljive konstrukcije Tori. Proizvajali jih bodo v novih montažnih prostorih v Gornjem gradu. Organizacijo proizvodnje med devetimi obrtniki prevzema delovna organizacija Avtotehnika Celje.
Pri organiziranju proizvodnje so največjo skrb posvečali izbiri zasebnih obrtnikov. Od 32 zasebnikov so na koncu izbrali devet. Tistih, ki so pokazali največ znanja in sposobnosti za proizvodnjo kvalitetnih sklopov. Omenjene obrtnike so povezali v zahtevni kooperacijski odnos drobnega gospodarstva in s tem v verigo proizvodnega procesa zložljivega motornega kolesa Tori.
Medsebojne odnose urejajo v samoupravnem sporazumu in s kooperacijsko pogodbo. Oba dokumenta vežeta obrtnike in Avtotehniko na višjo stopnjo obrtne kooperacije, posebno v skupnem odločanju o planu skupne proizvodnje, v izbiri dobaviteljev reprodukcijskega materiala, v določanju normativov
Nova panoga v sozdu — industrijska proizvodnja zložljivih mopedov v Gornjem gradu. Na posnetku: Franc Miklavc, predsednik IS skupščine občine Mozirje, je popularnemu »Toriju« odprl pot v svet.
porabe reprodukcijskega materiala, oblikovanju cen za prodajo proizvodov iz skupne proizvodnje, v ugotavljanju in razporejanju skupne proizvodnje, v ugotavljanju odgovornosti za kvaliteto in pravočasno proizvedene in prodane proizvode iz organizL rane skupne proizvodnje, v ugotavljanju nastanka rizičnega primera in vseh posledic v teh zvezah, v razstavljanju proizvodov iz skupne proizvodnje na sejmih in razstavah ter v opravljanju druge propagandne dejavnosti in v strokovnem izpopolnjevanju delavcev Avtotehnike in obrtnikov v zvezi s proizvodnjo proizvodov iz kooperacije.
Kakšen je Tori
Zložljivo motorno kolo s komercialnim imenom Tori sodi v razred mini motornih koles, ki ga na našem tržišču ni in je v bistvu dopolnitev programa proizvodnje Tomosa. Poganja ga pogonski motor proizvodnje
Tomos, prostornine 49 kubičnih centimetrov. Posebna odlika Torija je zložljiva konstrukcija, kar omogoča majhno uporabo prostora pri shranjevanju in možnost prevoza v prtljažniku osebnega avtomobila.
Dimenzije motornega kolesa so naslednje: dolžina 1.325 milimetrov, širina 590 milimetrov, višina 830 milimetrov in osni razmak 900 milimetrov.
Bistveno funkcionalne prednosti motornega kolesa Tori so predvsem specifična višina krmila, katerega lahko naravnavamo po širini in višini, zložljiva konstrukcija, na osnovi katere se lahko motorno kolo zloži in embalira v kovček, majhna teža in sicer 43 kilogramov in male di-mnezije vseh sklopov, male dimenzije motornega kolesa kot celote.
Na osnovi navedenih funkcionalnih prednosti Torija je moč sklepati, da je uporaben predvsem v mestni vožnji in v kombinaciji z osebnim avtom. Njegove karakteristike in atraktivna
oblika mu omogočajo široko uporabo: kot rent-a car, v JNA, v mestni vožnji, v turistično-športnih središčih. Motorno kolo Tori lahko uporabljajo vsi člani družine, stari nad 14 let in zanj nr potrebno vozniško dovoljenje.
Zložljivo kolo Tori je v celoti sestavljeno iz doma proizvedenih sklopov. Največ sklopov prihaja iz Tomosa, s katerim sodelujejo na osnovi kooperacijske pogodbe. Sodelujejo pa še Rog Ljubljana, Ciciban Nova Gorica, LIV Postojna, Miloje Zakič iz K ruševca. Motorno kolo Tori sestavlja 166 sklopov.
V letošnjem letu bodo proizvedli najmanj 650 motornih koles in jih prodajali na domačem trgu. Dobiti jih bo moč v prodajalnah Avtotehnika v Celju in v Splitu in na prodajnih mestih v Zagrebu, Kopru, Ljubljani, Mariboru, v Novi Gorici, Beogradu, v Sarajevu, na Reki in v Skopju. Zvečevanje proizvodnje v naslednjih letih bo odvisno od kupne moči na trgu in predvsem od dobave T omosovih vgradnih motorjev.
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1984
S seje predsedstva KOS sozda Merx
Sindikalne akcije v vsa okolja
Na prvi jesenski seji koordinacijskega odbora sindikata, ki je bila 10. septembra, so obravnavali izredno pomembna vsebinska vprašanja. Predvsem razvojno politiko sozda Mera v letu 1985 s poudarkom na gostinsko turistični dejavnosti, blagovnem prometu in predelavi hrane. Ocenili so socialni položaj delavcev v sozdu, izgube v tozdih in pregledali trenutne gospodarske razmere, katerih odraz so tudi osebni dohodki, ter seveda uveljavljanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela.
Pogovarjali so se o aktivnostih sindikata pri organiziranju praznovanja dneva Meraa, 25-letnice Menca in pri otvoritvi regijskega prehrambeno preskrbovalnega centra v Celju.
Aktualne naloge v zadnjem tromesečju so zlasti sprotno preverjanje uresničevanja programa dobrega gospodarjenja, ocenjevanje učinkovitosti delovanja samoupravne delavske kontrole, prizadevati si je treba, da bo vsak delavec dnevno dobival ustrezno malico in omogočiti vsem delavcem, posebno onim z najnižjimi osebnimi dohodki, da se oskrbijo z ozimnico, kurjavo in najnujnejšimi kosi zimske garderobe. Opravili naj bi vse formalnosti za ustanovitev aktivov RVS s tistih okolij, kjer za to imajo pogoje.
Obravnavali so tudi vlogo zdravstvenega centra Celje. V bolnišnici nujno potrebujejo denar na nakup potrebnih aparatur, nepogrešljivih pri vsakodnevnem reševanju človeških življenj.
Franc Ban, predsednik KPO, je predsedstvo KOS seznanil s trenutnim družbeno-ekonom-skim položajem v sozdu. Organizacij združenega dela in tozdov, ki poslujejo z izgubo, ali pa so na skrajni meji rentabilnosti, je vedno več. Dejal je, da so resda nekateri družbeni ukrepi močno zavrli načrtovani razvoj, vendar bi morali v teh primerih odgovorni poslovodni delavci hitreje ukrepati in pripraviti dodatne programe, ki bi nadomestili izpad izvoznih poslov. Z enakimi problemi se srečujejo v MPI, kjer so zaradi predplačila žitaric,
politike cen kruha in drugih izdelkov prišli v položaj, katerega ne sami, niti v okviru sozda ne morejo sanirati. Za spoznanje ugodnejše so razmere v gostinski turistični dejavnosti, predvsem zaradi tega, ker je med tozdi več solidarnosti in ker gre za manjše izgube, ki jih v okvirih delovnih organizacij lahko pokrijejo. Je pa to izhod v sili. Najodgovornejši poslovodni delavci v takih delovnih organizacijah bi morali kar najhitreje ugotoviti temu stanju vzroke, poiskati notranje rezerve, te pa so največkrat v kadrih, denimo v delovnih skupnostih, kot je to primer v delovni
dohodkov delavcev reševali ne-likvidnostni položaj. Nobenega opravičila več ni, najhitreje je treba uveljaviti sistem nagrajevanja po vloženem delu in rezultatih dela. To bi motiviralo prizadevne delavce, one druge pa spodbudilo k razmišljanju, da je za večji osebni dohodek potrebno tudi več ustvariti. Posebej je opozoril vodstvo sindikata, da naj sindikalni delavci bolj kot doslej spremljajo razmere v svojih sredinah, ugotavljajo socialni položaj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, poleg ozimnice pa bi kazalo razmisliti tudi o tem, da je ostala še vedno odprta pre-
organizaciji Hoteli in gostinstvo Celje.
Sedanji čas brez dvoma terja, je na koncu dejal Franc Ban, od slehernega delavca — samou-pravljalca, sindikalnega in partijskega aktivista, predvsem pa individualnega poslovodnega organa zavzeto uresničevanje dogovorjenih nalog in spoštovanje dela, ker nam le-to v končnem cilju zagotavlja izhod iz sedanjih težav. Neprimerna in družbeno škodljiva pa so lahko razmišljanja, da bi z zniževanjem osebnih
skrba s kurjavo in nabava zimske garderobe, predvsem tam, kjer so šoloobvezni otroci.
Sedanje težave zahtevajo, da se sleherni delavec na delovnem mestu maksimalno angažira. Pomembna pri tem je tudi informiranost, saj vemo, da neinformirani delavci ne morejo vplivati ali soodločati.
B. Oset, predsednik koordinacijskega odbora, je pozval predstavnike sindikatov članic, da pospešijo aktivnosti za organizacijo
praznovanja dneva Meraa, 25. obletnice Meraa, ki je povezana z otvoritvijo regijsko prehrambenega preskrbovalnega centra v Celju. Ob tej priliki bodo podelili priznanja in plakete najbolj zaslužnim delavcem sozda Mera. Naloga sindikata je, da se tvorno vključuje v izbiro kandidatov, predvsem iz vrst neposrednih delavcev — samoupravljalcev.
Samoupravna delavska kontrola kot izredno pomemben organ v naši samoupravni družbi še vedno ne deluje tako, kot od nje pričakujemo. Zakaj je temu tako? Vsak po svoje razmišlja, nikogar pa ni, ki bi člane tega samoupravno izvoljenega organa postavil pred odgovornost. Kaj menijo o tem v sindikatih, v osnovnih organizacijah ZK in ali ne bi kazalo, da se nad takim stanjem zamislijo tudi odgovorni v tozdih in delovnih organizacijah?
Že lani smo se dogovarjali o evidenčnih karticah, na katere bi vnesli konkretne podatke o socialnem položaju delavcev. Kako koristne bi bile sedaj, ko želimo pomagati delavcem, ki so te pomoči potrebni. Predlagali so, da v strokovnih službah sjzda pripravijo osnutek. O kvaliteti in nadomestilu za prehrano delavcev med delom so dejali, da ni primera, ko bi bili delavci za to prikrajšani, vendar bi morali nastopiti enotno in podpreti predlog o opustitvi nekaterih dajatev nosilcem družbene prehrane.
Koordinacijski odbor sindikata je dal pobudo za formiranje sklada solidarnostne pomoči na ravni sozda.
Člani predsedstva so podprli predlog KPO, da finančno pomagajo pri izgradnji in modernizaciji celjske bolnišnice. Pričakujejo, da se bodo delavci sozda z njimi strinjali in ob praznovanju dneva Meraa nakazali bolnišnici oziroma skladu za izgradnjo in modernizacijo poldrugi milijon dinarjev.
Vsem tistim, ki se seje niso udeležili, so člani predsedstva izrekli tovariško kritiko in pričakujejo, da jih bodo v sredinah, ki jih zastopajo, poklicali na odgovornost.
E. Sagadin
Pregled sprejemanja planskih dokumentov
Dokument
samoupravne org.	Delavski svet TOZD	Delavski svet DO	Delavski svet SOZD	Delovna skupnost
1. Samoupravni sporazum o temeljih plana DO	Sprejema predlog sporazuma, če je ta usklajen s temelji plana TOZD	Ugotovi sprejem sporazuma po TOZD; v primeru, da ga posamezni TOZD niso sprejeli, le-ti spre menijo temelje planov ali pa se dopolni sporazum.		
2. Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD	Sprejema predlog sporazuma, če je ta usklajen s temelji plana TOZD	Ugotovi sprejem sporazuma po TOZD	Ugotovi sprejem sporazuma po TOZD, v primeru, da ga posamezni TOZD niso sprejeli, le-ti spremenijo temelje planov ali pa se dopolni SS	
3. Srednjeročni plan DSSS	Sprejme plan TOZD, če je ta usklajen s temelji plana TOZD			
4. Srednjeročni plan		Za delovno skupnost DO, daje soglasje k planu	Za delovno skupnost SOZD, daje soglasje k planu	Sprejemajo delavci delovne skupnosti z osebnim izjavljanjem
S. Srednjeročni plan DO	Sprejema srednjeročni plan DO, če je ta usklajen s temelji plana TO	Ugotovi sprejem plana DO po TOZD, če ga ena ali več TOZD ne sprejme, DS SO sprejme začasni plan za 6 mes. ter nastopijo ukrepi družbenega varstva		
6. Srednjeročni plan SOZD	Sprejema srednjeročni plan SOZD, če je ta usklajen s temelji plana TOZD		Ugotovi sprejem srednjeročnega plana SOZD po TOZD, če ga ena ali več TOZD ne sprejme, DS SOZD sprejme začasen plan za 6 mes. Nastopajo ukrepi družb, varstva	
7. Letni plan TOZD, DO, SOZD	Sprejema letni plan TOZD, da stališča delegatom do plana DO	Sprejema letni plan DO, da soglasje k planu DSSS, da stališče oelegatom do plana	Sprejema letni plan SOZD, da soglasje k planu DSSS SOZD	Sprejema plan DS
SOZD
Problemska konferenca o položaju v MPI
Vse hujša
neskladja
Povabilu družbenopolitičnih organizacij, ki so o zagatah celjske Mlinsko predelovalne industrije sklicale problemske konference, so se odzvali skorajda vsi vabljeni. Med njimi Drago Medved, OK SZDL, Vjenčeslav Zalezina, OK ZKS, Franci Vrbnjak, OS ZS, Mirko Paj, OK ZSMS, Emil Kolenc, skupščina občine Celje, Franc Ban, predsednik KPO sozda, in Jože Gračnar, podpredsednik KPO sozda.
V	razpravi so predstavniki delovne organizacije podrobno spregovorili o vzrokih za izgubo, o razmerah, ki veljajo za vso žitnopredelovalno industrijo v državi.
Rudi Kajtner, direktor delovne organizacije, je povedal, da so se s sedanjo politiko cen razmere v dejavnosti skrajno zaostrile. V skladu z republiško politiko so v delovni organizaciji napravili vse za nemoteno oskrbo. To pa je povzročilo tudi negativne poslovne učinke. Ker nimajo lastnih obratnih sredstev, so za financiranje prehodnih zalog pšenice morali najemati kredite, v preteklem ekonomskem letu kar za 710 milijonov dinarjev. Do izgube prihaja tudi zaradi neusklajenih prodajnih cen pšeničnih mok z nabavnimi cenami pšenice. ZIS določi maksimalne cene, vendar dejansko pšenice po teh cenah na trgu ni. Izpad dohodka nastaja tudi pri embaliranju pšeničnih mok, kjer ne krijejo niti stroškov papirnatih vrečk.
Na podlagi družbenih usmeritev so se v delovni organizaciji vključili v akcijo zamenjava koruze za pšenico in bodo zamenjali okoli 4 tisoč ton koruze za pšenico.
Pri tem nastaja negativna razlika 17 dinarjev pri kilogramu.
Podoben položaj je tudi v pekarstvu. Kljub visoki produktivnosti, nizkim stroškom po enoti proizvoda, sta obe temeljni organizaciji pekarstva poslovali z izgubo. V dovoljenih povečanjih cen kruha ne upoštevajo zadosti dejanske cene pšenične moke kot tudi ne povišanih stroškov izpeke.
V	razpravi so predstavniki delovne organizacije povedali, da so kljub težkemu položaju dobro oskrbeli tržišče. V kolikor pa širša družba ne bo pomagala pri razreševanju sedanjega položaja, lahko pride do resnih motenj v preskrbi.
Dinko Meštrovič, direktor tozda Pekarne in slaščičarne Celje, je poudaril, da je delavcem težko pojasniti, zakaj izguba, ko podatki o produktivnosti vendar kažejo, kako visoka je delovna storilnost. Rajko Čižek, predstavnik sindikata iz tozda Pekarne in slaščičarne Celje, je povedal, da se zaradi izgube postavlja vprašanje, kako delavcem zagotoviti socialno varnost. Sindikat je odločno proti vsakemu zniževanju osebnih dohodkov. In predlagajo tudi, da bi dejavnosti priznali status posebnega družbenega pomena.
Franc Ban, predsednik KPO sozda, je predlagal, da bi pripravili program ukrepov, aktivnosti znotraj in zunaj delovne organizacije. Gre za širšo družbeno akcijo. Treba je glasno povedati, da v delovni organizaciji ne morejo vzdrževati velike količine prehodnih zalog in da akcija zamenjave koruze za pšenico predstavlja veliko breme. Preko republiškega intervencijskega sklada bi si morali zagotoviti del sredstev za kritje izgub, zato je treba na regijskih razpravah o osnutku finančnega programa tega sklada vztrajati, da zagotovijo določen del sredstev za žitar-
je.
Predstavniki družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini so podprli prizadevanja delovne organizacije iri sozda, da kar najhitreje sanirajo obstoječe stanje. V občinskem sindikatu bodo predlagali, da’ bi o problematiki razpravljali vsi zbori občinske skupščine, komunisti pa podpirajo predlog, da bi od občin zahtevali del sredstev za pokrivanje izpada dohodka.
Na podlagi zaključkov problemske konference je delovna skupina izdelala program aktivnosti za saniranje razmer in program dolgoročnih ukrepov za odpravo negativnega poslovanja.
Predlagajo odprodajo prehodnih zalog pšenice. Odločitev naj sprejmejo izvršni sveti občin, ki jih MPI preskrbuje, skupaj z republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Tečajne razlike za pšenico, kupljeno v letu 1980-1981 v višini 24 milijonov dinarjev, bi naj pokrili iz sredstev republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve in sredstev poslovne banke, kot je bilo dogovorjeno v času sklenitve pogodbe o nakupu pšenice iz uvoza. Predlagajo, da bi zmanjšali obrestne mere za selektivne kredite in pričakujejo, da bi z drugimi predvidenimi ukrepi zveznega izvršnega sveta pridobili 10 milijonov dinarjev pozitivnega učinka. Posamezne občine naj bi iz svojih skladov pokrivale izgubo v sorazmerju s porabljeno moko, sisi za preskrbo naj bi krili določen del izpada dohodka, v pekarstvu pa naj bi korigirali cene za 24 odstotkov.
Delavci Mlinsko predelovalne industrije pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Ne želijo, da bi se o njihovih težavah začeli resno pogovarjati šele, ko bo preskrba motena.
Več na strani 3.
D. Oset
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1984
Interna banka v prvem polletju
Likvidnostne težave
Polletni rezultati poslovanja interne banke sozda Mera so priložnost, da ocenimo poslovanje, vlogo in pomen interne banke kot tudi doseganje ciljev, ki so si jih zastavili s planskimi dokumenti in ostalimi akti poslovne politike v sozdu.
Stopnja inflacije v letošnjem polletju je rastla bistveno hitreje kot akumulacija pri članicah interne banke. To je povečalo zadolževanje, v interni banki pa stalne likvidnostne težave. Temeljne banke zaradi znanih ukrepov niso mogle večati plasmajev, lastna sredstva sozda so se bistveno znižala, potencialni kreditorji, gospodarske organizacije izven sozda, pa so se v prvem polletju reproduktivno in likvidnostno izčrpavale.
Težak položaj so še oteževale nekatere članice sozda oziroma interne banke, kjer niso izpolnjevali svojih obveznosti. Niso ob roku vračali kratkoročnih in dolgoročnih kreditov s pripadajočimi obrestmi, niso ob roku združevali sredstev za naložbe in sredstva rezerv, niso v banki združevali prostih dnevnih viškov, jih puščali praktično neo-brestovane in s tem manjšali likvidna sredstva iilterne banke, svoj in tudi dohodek sozda kot celote. V članicah niso načrtovali potreb po dopolnilnih sredstvih ali morebitnih presežkih in so tako s svojimi vsakokratnimi potrebami rušili likvidnostne bi-
lance interne banke in jo s tem silili, da je namenska sredstva rezerv za varno in likvidno poslovanje »zadrževala« oziroma »hranila«. Takšno ravnanje je brez dvoma zmanjšalo skupni dohodek članic, ki ga je interna banka v prvem polletju 1984 ustvarila. Nemalokrat se je dogajalo, da so članice do skupnih dobaviteljev za isto vrsto blaga uporabljale različna plačilna sredstva oziroma instrumente zavarovanja plačil in s tem slabile finančno politiko in finančno moč sozda.
Izvršilni organi Interne banke bodo morali ob podpori in pomoči KPO zavzeti do tistih članic, ki ne spoštujejo in ne uresničujejo samoupravno sprejetih obveznosti, jasna stališča. Jasno se postavlja vprašanje: zakaj lahko večina članic interne banke izpolnjuje vse prevzete obveznosti in zakaj le nekatere v vsem najdejo pomanjkljivosti, nejasnosti, negospodarnost, in zakaj samo te ne izpolnjujejo prevzetih obveznosti?
Kljub vsemu lahko ocenimo, da je bilo poslovanje interne banke sozda in njene delovne skupnosti v prvem polletju uspešno, saj so v celoti opravili vse posle, opredeljene v sozdu kot strateške, pravočasno in v celoti poravnali vse obveznosti interne banke in njenih članic. To pa je v trenutnih pogojih gospodarjenja soliden uspeh.
Neplačana realizacija ogroža poslovni izid
Na osnovi sklepov o višinah obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov in na osnovi višine tarif ter za storitve, ki jih opravlja interna banka, kot tudi na osnovi poslovnih stroškov, ki bremenijo poslovanje, so v interni banki sozda v prvem polletju skupni prihodki znašali
Nekatere članice, ki ne združujejo dnevno prostih sredstev na žiro računih, so v prvem polletju izkazovale povprečno saldo 110 milijonov dinarjev. To je ob upoštevanju J5-odstotne obrestne mere 19 milijonov 250 tisoč dinarjev obresti za vpogledna sredstva oziroma dohodek, ki ga je sozd zaradi potrebe po dopolnilnih sredstvih prelil izven sistema.
stoikov in prihodki od storitev 1,10 odstotkov. Zaradi spremenjenih obrestnih mer primerjava doseženih prihodkov z letno planiranimi vrednostmi ni realna.
Skupni odhodki v prvem polletju znašajo 245 milijonov in 938 tisoč dinarjev, 71 odstotkov planirane vrednosti in kažejo za eno indeksno točko hitrejšo rast od rasti prihodkov. Najvišji strukturni delež odpade na plačilo obresti za najete kredite in depozite. V prvem polletju so v interni banki namenili kar 94,56 odstotkov doseženih prihodkov za plačilo obresti (18,94% članicam interne banke, 75,62 odstotkov pa ostalim), načrtovali pa so samo 91,54 odstotkov. Za stroške materiala in proizvodnih storitev so namenili 3 milijone 570 tisoč dinarjev oziroma 1,45 odstotkov prihodkov, za plačila bančnih storitev milijon 285 tisoč, kar je 6,4-krat več. kot so v letošnjem letu načrtovali. Takšno prekoračevanje je posledica obračunavalne provizije pri avaliranju menic temeljnih bank. Za plačila delovni skupnosti je interna banka v prvem polletju namenila 7 milijonov 38 tisoč dinarjev, kar predstavlja le 2,85 odstotkov prihodkov (pla-
246 milijonov 751 tisoč dinarjev, 70 odstotkov planirane vrednosti. V strukturi prihodkov predstavljajo obresti, dosežene s kratkoročnimi kreditiranji sredstev od članic interne banke, 83,90 odstotkov, od drugih uporabnikov družbenih sredstev 5,06 odstotkov, obresti dolgoročnega kreditiranja 9,94 od-
Pregled stanja plasmajev sredstev 30. 6. 1984 v primerjavi z enakim obdobjem poslovnih let 1982 in 1983
vrednosti v tisoč din
Zap. št.	Naziv bilančne postavke	Stanje 30. 6. 1982	Stanje 30. 6. 1983	Stanje 30. 6. 1984	Indeksi 84/82	v % 84/83
1.	plasmaji združenih in pridobljenih sredstev za investicijske naložbe 2.	plasmaji kratkoročnih in likvidnostnih kreditov	53.031 268.827	193.346 841.135	456.921 1.736.954	862 646	236 207
3. sredstva rezerv	14.511	33.195	69.429	478	209
— denarna sredstva rezerv	511	195	1.609	315	825
— plasmaji za pokrivanje izgub	—	7.554	6.063	—	8U
— sredstva rezerv, koriščena za likvidnost	14.000	25.446	61.490	439	242
— plasmaji rezerv temeljnim bankam	—	—	267		
4. devizna sredstva	3.527	4.811	27.125	769	564
5. denarna sredstva na žiro računu	12.410	9.810	23.431	189	239
SKUPAJ PLASMAJI ■	352.366	1.082.297	2.313.860	657	214
"	.v/i Ju din					
Pregled namenskih virov zd prekrivanje plasmajev sredstev 30. 6. 1984 v primerjavi z enakim obdobjem					
poslovnih let 1982 in 198j. ..p"	.'.i nrj			vrednosti v i		tisoč din
	Stanje	Stanje	Stanje	Indeksi v %	
št.	Naziv bančne postavke	30. 6. 1982	30. 6. 1983	30. 6. 1984	84/82	84/ 83
1. združena in pridobljena,sredstva					
za investicijske naložbe .	56.324	244.730	478.485	850	196
2. združena sredstva članic IB za tekoče					
poslovanje	61J 24	54.070	103.396	153	191
3. kratkoročni krediti za obratna sredstva	186.958	708.709	1.528.600	818	216
4. združena sredstva rezerv	14.511	33.185	69.429	478	209
5. združena devizna sredstva	3.527	4.811	27.125	769	564
6. ostalo (kompenzacijske razmejitve)	23.262	36.782	106.825	459	290
SKUPAJ VIRI	352.306	1.082.287	2.313.860	657	214
Pregled uspešnosti poslovanja v prvem polletju 1984 v primerjavi z letnim planom
vrednosti v tisoč din
Zap. št.	Opis elementov	Planirano 1984	Struktura v %	Doseženo 1.1,—30.6.	Struktura v %	Indeksi v % dos. / plan
1 obresti.dosežene s kratkoročnim					
kreditiranjem sredstev	306.600	87,21	219.517	88,96	tl
— od članic IB	279.006	79,36	207.029	83,90	74
— od drugih UDS	27.594	7,85	12.488	5,06	45
2 obresti, dosežene z dolgoročnim					
kreditiranjem sredstev	38.163	10,86	24.532	9,94	t)4
3. plačila za storitve	6.790	1,93	2.702	1,10	40
SKUPAJ PRIHODKI	351.553	100%	246.751	100%	70
4.	obresti za prejete kredite, plačane članicam iB
5.	obresti za prejete kredite, plačane drugim UDS
6.	material in proizvodni-stroški
7.	neproizvodne storitve
8.	dnevnice in ribMiirie'1:	1
9.	izdatki za reklamo
10.	izdatki za reprezentanco
11.	amortizacija opreme [2. drugi materialni stroški
13.	plačila za bančne storitve
14.	osebni dohodki
15.	drugi odhodki
16.	plačila delovni skupnosti
SKUPAJ ODHODKI
64.873	18,45	46.744	18,94	72
256.901	73,09	186.596	75.62	73
4.970	1,41	3.570	1,45	72
570	0,16	319	0,13	56
65	0,02	29	0,01	45
6	—	—	—	—
72	0,02	47	0,02	65
779	0,22	116	0,05	15
351	0,10	117	0.05	33
201	0.06	1.286	0,52	640
27	—	23	0,01	85
131	0,04	53	0,02	40
16.263	4,63	7.038	2,85	43
345.209	98,20	245.938	99,67	71
nirano 4,63 odstotkov) oziroma le 43 odstotkov letno planirane vrednosti za svobodno menjavo dela.
Dosegli so skupni dohodek 813 tisoč dinarjev, le 0,33 odstotkov doseženih prihodkov v prvem polletju in le 13 odstotkov planiranega skupnega dohodka. Tako nizko doseganje skupnega dohodka je posledica neplačane realizacije, ki deloma že ogroža poslovni izid interne banke sozda Mera.
V delovni skupnosti manj denarja
V	delovni skupnosti skupnih služb interne banke ustvarjajo svoj dohodek s svobodno menjavo dela z interno banko. Višino ustvarjenega dohodka, merila in pogoje za njegovo pridobivanje so določili s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Višina ustvarjenega dohodka je po teh določilih odvisna od kvantitete, kvalitete in stopnje odgovornosti opravljenih in zaupanih nalog.
V	delovni skupnosti so v prvem polletju ustvarili 7 milijonov 38 tisoč dinarjev dohodka,
43 odstotkov planirane vrednosti in 67 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Za prispevke iz dohodka so namenili 824 tisoč dinarjev oziroma 11,71 odstotkov dohodka, 48 odstotkov letno planirane vrednosti, za davke iz dohodka 93 tisoč dinarjev ali 1,32 odstotkov dohodka, za druga plačila iz dohodka pa 132 tisoč dinarjev oziroma 1,88 odstotkov dohodka, kar predstavlja 55 odstotkov planirane letne vrednosti. Skupna plačila v breme dohodka so znašala milijon 49 tisoč dinarjev, 48 odstotkov leti.o planirane vrednosti. Hitrejša rast plačil v breme dohodka od rasti dohodka samega (za pet indeksnih, točk) negativno vpliva na čisti dohodek, ki so ga dosegli le v višini 42 odstotkov od letno planirane vrednosti.
Čisti dohodek so razporedili za , osebne dohodke in sredstva skupne porabe. Za osebne dohodke so namenili 5 milijonov 418 tisoč dinarjev, 46 odstotkov planirane letne vrednosti, za stanovanja 288 tisoč dinarjev ali 21 odstotkov planirane letne vrednosti in za druge potrebe 283 tisoč dinarjev oziroma 30 odstotkov planirane vrednosti za poslovno leto 1984.
Pregled doseženega celotnega prihodka, dohodka in njegove delitve v primerjavi z letnim planom
v-*-
vrednosti v tisoč din
Zap.	Planirano št.	Opis elementov	1984		Struktura v %	Doseženo .1.1.—30.6.	Struktura v %	Indeksi v % dos. / plan
1. prihodki, doseženi s svobodno menjavo dela z IB SOZD »MERX«	16.263	100	7.038	100	43
2. materialni stroški	—	—	—	—	—
3. doseženi dohodek	16.263	100	7.038	100	43
4. prispevki iz dohodka	1.734	10,66	824	. 11,71	48
5. davki iz dohodka	195	• 1,20	93	1,32	48
6. druga plačila iz dohodka	240	1,48	132	1,88	55
7. vsega v breme dohodka	2.169	13,34	1.049	14,90	48
8. čisti dohodek	14.094	86,66	5.989	85,10	42
9. delež čistega dohodka za osebne dohodke	11.778	72,42	5.418	76,98	46
10. delež čistega dohodka za stanovanjske potrebe skupne porabe	1.362	8,37	288	4,10	21
11. delež čistega dohodka za druge potrebe v skupni porabi	954	5,87	283	4,02	30
Delovna skupnost skupnih služb Interne banke SOZD »MERX« Celje ustvarja svoj dohodek s svobodno menjavo dela z interno banko. Višina ustvarjenega dohodka, merila in pogoji za njegovo pridobivanje so opredeljeni s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med IB in DSSS. Višina ustvarjenega dohodka je po teh določilih odvisna od kvantitete, kvalitete in stopnje odgovornosti opravljenih in zaupanih nalog.
Izgube pekarstva in mlinarstva
Zgovorne številke
17. SKUPNI DOHODEK
6.344
1,80
813
0,33
Slab ekonomski položaj mlin-sko-predelovalne industrije je onemogočil normalno poslovanje in izvajanje plansko zastavljenih ciljev. Posebno so se razmere zaostrile konec preteklega leta in se nadaljujejo v tekočem gospodarskem letu. V izgube je zašlo celotno mlinarstvo in.pekarstvo. V MPI znašajo izgube v prvem polletju 61 milijonov 931 tisoč dinarjev.
V	temeljni organizaciji Mlin so v prvem polletju imeli 46 milijonov 622 tisoč dinarjev izgube, ne razpolagajo z lastnimi obratnimi sredstvi in so morali za nabavo potrebnih količin koruze angažirati 677 milijoni}* dinarjev tujih sredstev (kreditov). Od tega je v okviru sprejete politike samo 490 milijonov dinarjev selektivnih kreditov po 18-odstotni obrestni meri. Ostalo razliko so pridobili po različnih obrestnih merah s povprečno obrestno mero 40 odstotkov.
V	prvem polletju so v mlinu zmleli 7.541 ton pšenice, kar je za 4.500 ton manj, kot je predvidel plan. Mlini so stali dva meseca v skladu z republiškim dogovorom, po katerem so bili dolžni za zanesljivo oskrbo Slovenije prevzeti ustrezne količine moke. Zaradi tega so nastali povečani fiksni stroški za ostalo zmleto pšenico v letu
1984 v mlinu v višini 1,19 dinarja po kilogramu.
Po podatkih MPI je znašala povprečna nabavna cena pšenice letine 1983 18,85 dinarjev.
K tej povprečni ceni moramo prišteti še:
stroški meljave strošek ustavitve mlina
stroške prevoza do silosa
stroške transportnega kala
stroške zavarovanja v transportu kakovostni prevzem stroške industrijskega tira
stroške skladiščenja obresti za najete kredite
dinarjev
1,40
0,15
0,05
0,40
0,07
0,27
2,27
4,61
4,26
1,19
28,91
Tako je znašala cena pšenice na prvem valjčku 23,46 dinarjev na kilogram.
Povprečna vrednost proizvodov iz meljave na osnovi določenih cen pšeničnih mok, otrobov in krmilne moke na pariteti Novi Sad je bila 20,65 dinarjev za kilogram. K tej ceni moramo prišteti povprečne stroške prevoza do Celja v višini 1,41 dinarja na kilogram. Povprečno doseženi stroški meljave v naših mlinih so 4,16 dinarja na kilogram in ne presegajo povprečno doseženih stroškov meljave v slovenskih mlinih.
Vrednost pšenice s stroški meljave in obrestmi:
dinarjev
povprečna vrednost pšenice na prvem valjčku	23,46
Ob tako doseženi ceni pšenice 28,91 dinarja na kilogram je priznana vrednost mlevskih proizvodov 22,05 dinarja, kar prinaša negativno razliko v višini 6,86 dinarja po kilogramu zmlete pšenice v našem mlinu. V prvem polletju so zmleli 7.541 ton pšenice in izguba znaša 51 milijonov 731 tisoč dinarjev. Nastalo izgubo so zmanjšali za 5 milijonov 109 tisoč dinarjev, predvsem zaradi ugodnega brezobrestnega kredita za nakup mok v aranžmaju Slovenija — Vojvodina, tako znaša dejanska izguba v prvem polletju 46 milijonov 622 tisoč dinarjev.
Poseben problem bo predstavljala izguba, ki bo po sedanjih znanih podatkih nastajala v drugem polletju. V novo ekonomsko obdobje (drugo polletje) so prenesli prehodno zalogo 7.460 ton pšenice. V obdobju julij—avgust so iz žetve 1984 nabavili še 22.761 ton pšenice.
Po ugotovitvah žitne skupnosti SR Slovenije in že narejenih končnih obračunih z nekaterimi dobavitelji bo znašala cena pšenice kot vhodne surovine 38,05
(Nadaljevanje na 5. strani)
MIERX
VIESTNIK
OKTOBER 1984
Namesto
reportaže
Planinska sekcija Avto Celja je organizirala izlet v Bosno. Izleta so se udeležili tudi koroški Slovenci, s katerimi kolektiv Avto Celja že vrsto let tesno sodeluje.
Namesto zapisa z izleta in obiska pomnikov naše revolucije objavljamo na poti nastalo pesem.
PLANINSKA IV
Vabilu zopet se odzvali Korošci —■ v Celje brž podali... Zastav v pozdrav dovolj visi, nasprot‘ se Vigi že smeji.
Prisrčno družba se rokuje, se križem kražem poljubuje in že z vincem se gosti, vesela pesem zadoni.
Oko od smeha še vse rosno — in že nas vodi pot v Bosno.
Na Maglič naša je namera; le kakšna bode tota štera.
V Sarajevu voz se ustavi, po mestu družba se odpravi. Mošeje al‘ Baš-Čaršija, kraj smrti princa Nantl-na.
Komur v trebuhu rasto gobe, pošteno daje ga na zobe...
Kaj kmalu zopet smo na poti, Sutjeske parku gre naproti.
Tam hudi boji so divjali,
Življenj nebroj so pokončali fašisti ter njih pomagači, a ljudska vojska se izvlači.
Imena padlih tam odkrita, herojstva njih v beton ulita spominjala naj bi rodove, da žrtve dajo sad svobode.
Od tam v hribe se podamo, pragozd Peručico spoznamo. Žive tam medved, volk, lisice — mojduš, zares to ni za vice.
Navzgor že avto spet ropoče — mars‘kteremu je nekam vroče... Vendar šoferja varna roka strahu ne daje prav nič vzroka.
Kovačeviča — Save koča nam gostoljubje priporoča.
Tam pije, poje družba smela, ob ognju toplem je vesela.
Toda predragi sin planine — ura za uro hitro mine.
Treba iskati bode spanje, če naj bi vzpon ne bil le sranje.
Deževno jutra nas zbudi...
Na Maglič? —- Sploh ni misliti. Se klatimo poprek planine; megla obdaja jo sivine.
Ko nekoliko se zjasni, odpravimo na pot se vsi. Mars‘kteri rine kar naprej, na vrh ga vleče slej ko prej.
Al' Petru menda tega ni mar, deževje pošlje nam v dar, zato le hitro obrniti, čimprej pod streho koče priti.
Poskusi torej niso uspeli — ob ognju pa smo vsi veseli. Obeta se nam noč prekrasna... Bosanska noč, ta noč je glasna.
Ob jutru slabo še naspani Že rano za odhod smo zbrani. Medtem ko trave še so rosne, • izviru bližamo se Bosne.
Naprej, naprej nam čas veli — se ustavimo ob Neretvi.
Razrušen most nam govori o slavni že preteklosti.
Od Jablanice še podzrav in avto se nič več ne ustav'.
V	Jajce pelje brez pogoja, kjer seja bila je A VNOJ-a.
Se Jugoslavija je tam rodila, fašistom ni se uklonila.
Ker vodil je vojsko zmagovito, maršal postal tedaj je Tito.
Po treh nočeh oj, hansana, nas sprejme zopet posteljca. Poprej se še poveselimo, ga pijemo in se vrtimo.
Že zgodaj Marjan rovari in sladki nočni mir nam kvari. Toda popotnik si na svetu, čeprav se pravi tem' izletu.
In že hitimo spet na pot,
Drvar nas kliče od nekod. Nakana Švabom tu ni uspela, da Tita s štabom bi zajeta.
Maršalska komaj oblačila SS je tukaj zaplenila.
Oj, Drvar, trikrat si gorel, res slavo večno si nadel.
Nato še naglo okrepčilo in to pošteno, ne za silo — saj Žakelj le tedaj stoji, če je napolnjen — prazen ni.
V	Laškem kaj? — Naj mimo vira?
Ne ne — le brž na vrček pira. Kaj veš, če Celje ga ima — in žeja meje ne pozna!
In slednjič avto se ustavi, na kraju smo, v domači stavi... Pozdrav v slovo je naš goreči: »Na svidenje!« Gor na Bleščeči.
Stane Jekoš
Slovenske Konjice
Obnovljen strojni park
V kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah, kjer so se donedavna usmerjali predvsem v pridelavo sadja in grozdja, so po melioracijah 340 hektarov kmetijskih površin ob Dravinji pričeli tudi z uvajanjem poljedelske proizvodnje. Odločili so se za nakup in obnovo strojnega
parka, zlasti onega, ki ga potrebujejo poljedelci v tozdu Lastna proizvodnja, v vrednosti blizu 5 milijonov dinarjev.
Kupiti nameravajo dve pnevmatski sejalnici, adapter za žitni kombajn, cisterno tipa 300 C, tri mulčerje za sadjarstvo in dva vicon trosilca za gnoj.
Servis za kmetijske stroje
V kmetijski zadrugi v Sloven- zaciji DINOS v Slovenskih Koških Konjicah bodo letos dokon- njicah, bi po predračunih veljal čali drugo fazo izgradnje servisa 14,5 milijona dinarjev. Za drugo za kmetijske stroje, v katerem fazo morajo zbrati blizu 12 mili-bodo lahko poleg lastnih poprav-	jonov, od tega skoraj 8 milijonov
ljali tudi stroje in kamione, s ktf- lastnih sredstev, za ostalih 5 mili-terimi razpolagajo kooperanti. jonov dinarjev pa bodo koristili Nov servis, za katerega že imajo kredit iz združenih sredstev lokacijsko in gradbeno dovolje- sozda Merx. nje in bo stal ob delovni organi-
Odlikovanja SFRJ v Blagovnem centru
Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije je pred-' sednik skupščine občine Celje Edvard Stepišnik izročil odlikovanji predsedstva SFRJ JOŽETU ŠKETI in ŠTEFANU ŠAHU. Odlikovana sta bila z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM za posebne zasluge, dosežene v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek države ter za dolgoletno ustvarjalno delo v delovni organizaciji.
. KRMAR OBRTNIH DELAVNIC
Ob orden zaslug za narod, medaljo dela in medaljo za hrabrost si je letos 59-letni Štefan Šah, vodja obrtnih delavnic v tozdu Transport in obrtne storitve Blagovnega centra Celje, pripel novo visoko odlikovanje — red dela s srebrnim vencem.
Štefan Šah se je leta 1925 rodil v delavski družini v Dobriši vasi pri Petrovčah. Tam je obiskoval osnovno šolo. V letih od 1939 do 1943 se je šolal na meščanski in obrtni šoli v Slovenj Gradcu ter se izšolal za poklic strugarja in avtomehanika.
Maja 1943, star osemnajst let, se je na terenu priključil partizanom in bil od februarja 1944 v XI. brigadi Milana Zidanška. Tam se je boril do julija 1944, ko so ga po nalogu IV. operativne cone kot kurirja partizanskih bolnišnic premestili na Pohorje, kjer je bil do osvoboditve.
Leta 1947 se je po odsluže-nju vojaških obveznosti kot vodja avto delavnice zaposlil pri gozdni upravi LIP Savinje, kjer je bil enajst let. Zatem je
delal pri Vojni pošti in v Cinkarni, od tam pa j' leta 1971 prišel v delovno organizacijo Mera.
Vsa leta, kar je vodil obrtne delavnice, je Štefan Šah s posebnim občutkom, razumevanjem in sposobnostjo razreševal organizacijska vprašanja in koordiniral delo ter na ta način ustvaril koordinacijsko in strokovno kvalitetno delovno enoto, ki v celoti izvršuje zastavljene naloge. Štefan je mož, ki tudi v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah s polno odgovornostjo in znanjem kr-‘ m ari obrtne delavnice, vselej ob pravem času na pravem mestu, predan komunist že petintrideset let, vzor mladim, ki jim bo kmalu prepustil svoje delovne dolžnosti.
Poleg svojega poklicnega dela si je vseskozi prizadeval v -dograjevanju samoupravnih odnosov in bil družbenopolitično aktiven. Zaupali so mu vrsto odgovornih samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij. Bil je član delavskega sveta, predsednik komisije za delovna razmerja, predsednik odbora za učinkovitejše gospodarjenje, delegat posebnih in splošnih delegacij za skupščine
sisov, sedaj pa vodi kot poveljnik organizacijo civilne zaščite v delovni organizaciji.
Kot prizadeven delavec in samoupravljalec se je aktivno vključe/al v okolje, kjer živi, saj je tudi v krajevni skupnosti vodil organizacijo civilne zaščite.
Poleg visokih državnih odlikovanj je prejel tudi srebrno plaketo Ljudske tehnike in bronasto priznanje OF. Red dela s srebrnim vencem pa mu pripada za njegove velike strokovne dosežke in izjemno revolucionarno delo.
KISANJE NI PREPROSTA REČ
Agroprometov obrat kisarne v Šempetru ne bi bil to, kar je, če vanj svojega znanja, sposobnosti in dela ne bi vtkal danes 69-letni delavec Jože Šketa. Obrat je razvil do te mere, da oskrbuje z repo in zeljem prebivalce celotne celjske regije. Po plaketi ob tridesetletnici delovne organizacije Mera je letos dobil visoko državno odlikovanje, red dela s srebrnim vencem.
Jože Šketa se je leta 1915 rodil v kmečki družini v Orli vasi pri Braslovčah. Leta 1937 se je zaposlil kot šofer v veletrgovini Jurija Krašovca v Žalcu, dve leti kasneje pa avto zamenjal za gostilniški pilit. Od aprila 1941 do januarja 1942 je bil v vojnem ujetništvu, kot vojaški invalid se je vrnil domov
m si pridobil gostinsko kvalifikacijo.
Pri Merau je že več kot trideset let. Leta 1952 si je poiskal službo skladiščnika pri Povrtnini — sadje in nato pri Agro-prometu, organizaciji, ki se je leta 1968 pridružila trgovskemu in proizvodnemu podjetju Mera.
Ves ta čas vodi skladišče in obrat kisarne v Šempetru. V šestdesetih letih so se delavci v tem obratu usmerili v kisanje zelja in sedaj tudi repe. Jože je v razvoj te dejavnosti vgradil vse svoje sposobnosti in znanje, svoj največji delovni prispevek, kajti s svojo razvojno zasnovo je oblikoval obrat, v katerem danes oskrbujejo z zeljem in repo skoraj vso celjsko regijo . A ne samo to. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami je z različnimi metodami kisanja zagotovil izdelkom priznano kvaliteto. To je rezultat prizadevnosti, vestnosti, predanosti delu, ki ga opravlja.
Tvorno se je vključeval tudi v proces razvoja samoupravnih odnosov in prevzemal odgovorne samoupravne funkcije. Kot vodja skladišča in kisarne konstruktivno sodeluje s svojimi predlogi, pobudami in smernicami pri odločitvah samoupravnih organov in organov upravljanja. S svojo aktivnostjo se je izkazal tudi v delu na terenu — v številnih prostovoljnih delovnih akcijah v krajevni skupnosti.
Kako izvajamo načrtovane aktivnosti NNNP
Akcija NNNP poteka v tozdih, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih že od leta 1979. Vrednost se kaže predvsem v konkretnih prizadevanjih za nadaljnje podružbljanje vseh sestavin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
S sprejetjem novega zveznega zakona o ljudski obrambi, novega republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, s sprejetimi smernicami o družbeni samozaščiti, smernicami o razvoju, organiziranju in delovanju narodne zaščite ter delovanju civilne zaščite so zajeli nova spoznanja in izkušnje, ki so nam pripomogli, da se bolje pripravimo in usposobimo za potrebe in naloge na tem celovitem področju.
Vse te novitete smo zajeli v naših samoupravnih aktih in v obrambno-varnostnih načrtih v tozdih, delovnih organizacijah in v sozdu.
V	letošnjem letu nas je v nekaterih tozdih, v delovnih organizacijah in v sozdu obiskala zvezna inšpekcija z nalogo, da preverijo našo aktivnost na področju SLO in obrambno-var-nostne načrte. Ker smo bili dokaj dobro pripravljeni, so naše delo dobro ocenili, to pa nam mora •biti spodbuda za še večje uspehe na tem zahtevnem in odgovornem področju.
V	vsakem tozdu in v delovnih organizacijah so v svojih letnih programih začrtali tudi akcijo NNNP, V letošnjem letu velja poudarek ažuriranju obrambno varstvenih načrtov z uvajanjem novitet zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, delovanju družbene samozaščite, prometne in požarne varnosti, področju varstva pri delu ter izvajanju nalog pri varstvu okolja, zaščiti in izobraževanju pred je-drsko-biološkim in kemičnim orožjem (RKB), delovanju in krepitvi samoupravnega delavskega nadzora in uveljavljanju demokratičnega socialističnega samoupravljanja. Koliko smo pri tem uspeli, bodo pokazale razprave in ocene v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v tozdih, delovnih organizacijah in v sozdu.
Za uresničevanje teh aktivnosti nosijo posebno odgovornost komiteji za SLO in družbeno samozaščito, osnovne organizacije ZK in sindikata v tozdih in delovnih organizacijah, ki morajo preko samoupravnih organov uveljaviti, da delavci z vso resnostjo in dosledno izvedejo vse samoupravno sprejete načrte in programe tega zahtevnega področja.
Posebno pozornost pri izvedbi aktivnosti in vaj NNNP bi morali posvetiti preverjanju mobilizacijske pripravljenosti, prehodu na delo v vojnih razmerah, preverjanju usposobljenosti izvajalcev posameznih nalog in opravil, ki izvirajo iz obrambno varnostnega načrta, preverjanju realnosti posameznih rešitev iz obrambno varnostnega načrta, preverjanju sistema za sprejem in prenašanje raznih nalog in odločitev iz mobilizacijskega načrta, preverjanju organizacije varnostnih in samozaščitnih ukrepov v izrednih razmerah, skrivanju materialnih, tehničnih sredstev in dokumentacije, preverjanju usposobljenosti zasilnikov in zaklonišč ter njihove opremljenosti, zatemnjevanju, sistematizaciji v vojnih razmerah, opremljenosti civilne zaščite. Pri sami izvedbi akcije oziroma vaje morajo sodelovati poslovodni organ, komite za SLO in družbeno samozaščito in delavci po vojni sistemizaciji.
Tako kot letos bomo v prihodnjem letu dajali prednost uresničevanju zasnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, podružbljanju njene vsebine in 'organiziranosti ter še širšemu uveljavljanju in usposabljanju delavcev in občanov za samozaščito in varnost. Doseči moramo, da delavci in občani dojamejo pomen samozaščite in varnosti pri svojem vsakodnevnem delu, mišljenju in ravnanju, še zlasti, ko gre za varovanje družbenega premoženja. Današnje gospodarske težave, dokajšnji padec življenjskega standarda in še drugi določeni faktorji vodijo k širitvi in poskusom raznovrstne kriminalitete, v katerih je družbeno premoženje
pogosto objekt napada. Specifična kategorija teh deliktov so tatvine po trgovinah, manjše pa tudi večje vrednosti.
Akcija, katere namen je bil preveriti akcijsko usposobljenost in aktivnost delavcev pri odkrivanju odtujitev in zaznamovanju sumljivih oseb, 11. julija v določenih celjskih trgovinah, tudi v prodajalnah sozda Mera, daje misliti. Neopazno so odtujili veliko raznovrstnega blaga, perilo, kovčke, copate, plinske svetilke in celo kopalno kad, stavbna vrata s podboji, ročno blagajno. Mislim, da je za izboljšanje obstoječega stanja zelo pomembno, da izboljšamo organiziranost, informiranost in pritegnemo vse delavce.
Zavedati se moramo, da je varnost naše družbe in slehernega posameznika v njej odvisna od nas samih, od naših posameznih ravnanj in dejavnosti na delovnih mestih, v bivalnih okoljih in povsod drugod, kjer nam družbena samozaščita kot sestavni del naših samoupravnih pravic in dolžnosti, da uveljavljamo svoj interes in interes naše celotne družbe, to omogoča.
Vsaka akcija NNNP naj bi bila zasnovana tako, da v njej osrednjo pozornost namenijo samozaščitnemu in preventivnemu delovanju narodne zaščite, kolektivne in osebne zaščite, varovanju okolja, varstvu pri delu, požarni varnosti in varstvu na ostalih področjih. Marsikatero nesrečo, odtujitev in podobno je mogoče predvideti, preprečiti ali ublažiti njen učinek, če bomo ukrepali in delovali pravočasno, preventivno in če bomo ustrezno usposobljeni in organizirani.
Ne pozabimo, da odlok izvršnega sveta skupščine SR Slovenije določa, da si morajo delovni ljudje in občani priskrbeti sredstva za osebno zaščito da konca leta 1990, v -tozdih, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organih in skupnostih pa do konca leta 1978. V minimum zaščitnih sredstev zase in svojo družino sodi RBK oprema (zaščitna maska M-l, ki varuje dihalne organe, oči, obraz pred vsemi bojnimi strupi, radioak-
tivnim prahom, pred biološkimi agensi, ki se v obliki aerosolov širijo skozi ozračje), zaščitno ogrinjalo, ki služi za zaščito telesa pred radioaktivnim prahom in kapljicami bojnih strupov ter prvi povoj. Cena kompleta stane približno 2.500 dinarjev. Zaščitna sredstva je treba hraniti na suhem in zračnem'prostoru. Ob neposredni vojni nevarnosti je priporočljivo imeti na primer-, nem mestu določeno količino rezervne hrane. Voda je posebna dragocenost, zato jo hranimo v kletnih ali podobnih prostorih, v količini, ki bi zadoščala za nekaj dni. Ob neposredni vojni nevarnosti naj bi bilo pri roki poleg nekaj toplih oblačil, rezervnega perila, jopice, vetrovke, še pribor za osebno higieno, dokumenti, zdravila, prav je, če si doma pripravimo nekaj orodja, baterijsko svetilko, ležalno blazino ali zložljivo posteljo, da na znak za zračno (ali drugo) nevarnost, ko moramo bežati v javno zaklonišče, vzamemo s seboj le najnujnejše stvari in ne bomo s pretirano prtljago v breme drugim. Kmetje naj poskrbijo tudi za hlev, za zapiranje oken in vrat, rezerva vode naj bo shranjena na primernem prostoru. Pred učinki jedrsko-kemičnega biološkega orožja je treba krmo zaščititi v primernih prostorih, kamor ne morejo prodreti kapljice bojnih strupov ali radioaktivni prah, pri čemer krmo prekrijemo s PVC folijo, deskami ali podobnim. Krmo lahko tudi zakopljemo v zemljo.
Zavedati se moramo, da bi morebitna vojna, ki nam bi jo vsilil agresor, zajela vsakega od nas. Čas, ko je črta delila položaje in zaledje, ko je človek, ki ni bil vojak, pravzaprav mirno ustvarjal naprej, je že zdavnaj za nami. Ni več varnih ali tako odročnih krajev, kamor vojna-v tej ali oni obliki ne bi segla, kjer posledic rušilnega ali množičnega orožja ne bi čutili. Zato se moramo pripraviti na obrambo in zaščito prav povsod. In prav od naše lastne pripravljenosti in osebne prizadevnosti bo odvisno, kakšne bi bile posledice teh napadov.
B. Ropoša
MI=RX
VIESTNIK
OKTOBER 1984
Izgube pekarstva in mlinarstva
Zgovorne številke
(Nadaljevanje s 3. strani)
dinarja za kilogram letnika 1984. Struktura cene je naslednja:
	dinarjev
nabavna cena pšenice	28,17
obresti in krediti	4,38
stroški meljave	5,50
38,05	
Tudi za leto 1984 je ZIS že določil ceno izdelkov iz enega ki-	
lograma pšenice in sicer 27,13 dinarja. Iz tako oblikovanih cen predvidevajo ob. koncu leta 1984	
izgubo:	
	dinarjev
vrednost surovine s stroški meljave in obrestmi vrednost	mlevskih	38,05
proizvodov	27,13
negativna razlika	10,92
Za zagotovitev oskrbe bodo v drugem polletju mleli 12.000 ton pšenice, kar pomeni negativno razliko 131 milijonov dinarjev. V drugem polletju zapadejo v plačilo tečajne razlike za nabavljeno pšenico leta 1980/l981 v višini 24,8 milijona dinarjev. V meljavi koruze v zasebnem sektorju kmetijske
proizvodnje bodo ustvarili negativne učinke v višini 19,4 milijona dinarjev (odkupili so 5.520 ton pšenice). Celotna nastala razlika, ki izvira iz meljave, znaša sicer 10,56 dinarja, to razliko pa poleg delovne organizacije pokrivajo tudi republiški viri v višini 7,04 dinarja.
Ob upoštevanju naštetih dejstev in ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja bo ob koncu leta znašala skupna izguba:
milijonov
prenos izgube iz prvega polletja	46,6
izguba nastala pri meljavi v 2. polletju	131,0
tečajne razlike	24,8
izguba iz zamenjave pšenica — koruza	19,4
221,8
Nastalo izgubo, ki izhaja iz neusklajenih cenovnih razmerij, bodo zmanjšali iz nastalih pozitivnih cenovnih učinkov, tako da znaša dejanska pričakovana izguba na koncu poslovnega leta v tozdu Mlin 162,8 milijona dinarjev.
Tudi v pekarstvu je v prvem polletju nastala izguba 15 milijonov 308 tisoč dinarjev, v tozdu Pekarna Celje 10 milijonov 529 tisoč in v tozdu v Rogaški Slatini 4 milijone 779 tisoč dinarjev. Ker znaša po sprejetju novih cen kruha in peciva negativna razlika na vsak kilogram proizvedenega
kruha 3,04 dinarja, pričakujejo ob nespremenjenih stroških samo v drugem polletju nega-
tivno razliko 25 milijonov 530 tisoč dinarjev. Ob dejstvu, da so nekateri stroški že sedaj bistveno večji, kot so bili ob povišanju cen, bo izguba ob koncu leta še večja. Skupaj naj bi znašala v pekarstvu 40,8 milijona dinarjev.
V Mlinsko-predelovalni industriji naj bi torej izguba ob koncu leta znašala 203,6 milijona dinarjev. Iz rezervnega sklada delovne organizacije naj bi pokrili 37,4 milijona dinarjev, 25 milijonov bi dobili kot kredit iz rezervnega sklada sozda, predlagajo tudi odprodajo prehodnih zalog pšenice. S temi ukrepi naj bi znižali negativno razliko na 115,2 milijona dinarjev.
Nfegativno razliko v pekarstvu (25,5 milijona dinarjev) bi lahko pokrili s korekcijo cen pekovskih izdelkov za 24 odstotkov. Če to ne bo možno, naj bi celotni primanjkljaj pokrivali skladi občin v sorazmerju s porabljeno in predvideno porabo moke do konca leta 1984.
Družbeni sistem informiranja
Občina	Poraba v kg pšenice	Delež	Znesek din
Celje	7,410.933	22,77	18,4
Sevnica	2,252.264	6,92	5,6
Slovenske Konjice	2,385.684	7,33	5,9
Žalec	4,305.957	13,23	10,7
Titovo Velenje	4,413.362	13,56	10,9
Mozirje	1,366.970	4,20	3,4
Šentjur	2,141.587	6,58	5,3
Šmarje	3,638.745	11,18	9,0
Zagorje	1,917.013	5,89	4,7
Hrastnik	1,279.094	3,93	3,2
Laško	1,435.319	4,41	3,5
Skupaj	32,546.915	100,00	80,6
V republiških sindikatih so vzeli pod drobnogled tudi izgradnjo družbenega sistema informiranja in uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja v organizacijah združenega dela.
Eden največjih problemov na tem področju je, kot ugotavljajo, da so v organizacijah združenega dela dolga leta poslovne informacijske sisteme, vse službe, ki zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke v teh sistemih, vključujoč tudi službe za avtomatsko obdelavo podatkov (računalniški centri), organizirali in razvijali posebej, vse službe za samoupravljanje in informiranje pa posebej, brez vsebinskih in organizacijskih povezav. To je hkrati vzrok pa tudi posledica pojmovanj in ločevanj med »poslovnimi« in »samoupravnimi« informacijami.
Posebej v zadnjem letu dni je v družbi zelo prisotno pisanje in razpravljanje o računalništvu in informatiki ter v okviru tega tudi o računalniško podprtem informacijskem sistemu. Vse te okoliščine objektivno spodbujajo tudi bolj poglobljeno razpravo v sindikatu o tako zastavljenih računalniško podprtih informacijskih sistemih, ki bodo v funkciji celovitega in učinkovitega sistema informiranja in odločanja v organizacijah združenega dela.
Nekateri podatki namreč kažejo, da se ponekod v okviru takih razprav ^ki še vedno preveč ostajajo v ožjih strokovnih krogih) preveč pogovarjajo samo o nakupu računalniške opreme, misleč, da bodo samo s tem rešili vse probleme pri organizaciji informacijskih služb in sistemov, kar je seveda velika zmota. Prav gotovo je v vsaki organizaciji združenega dela najprej treba analizirati vse informacijske poti, določiti potrebe vseh potencialnih uporabnikov, šele potem pa odločati o hakupu najustreznejše informacijske tehnologije.
Oblikovanje računalniško podprtih informacijskih sistemov v organizacijah združenega dela sloni na zajemanju podatkov o poslovnih in drugih do-
godkih ter realiziranih vrednostih in na primerjavi teh podatkov z začrtanimi količinami in vrednostmi: na ta način lahko dosti ažurno odkrivamo odstopanja od načrtovanih ciljev. Za sindikat je gotovo pomembno to, da računalniško podprti informacijski sistemi v načelu omogočajo hitrejše in bolj sistematično zagotavljanje potrebnih podatkov in informacij za poslovne oziroma samoupravne odločitve. Predvsem pa omogočajo tudi kontrolne in opozorilne informacije, kar se v načelu ujema s sindikalnimi prizadevanji za uveljavitev temeljnih ifnformacij.
Razlogov, da v praksi zelo pogosto temu ni tako, je več. Najprej gre za to, da je obstoječa ra-čunalniško-informacijska tehnologija slabo izkoriščena (kar pa na drugi strani daje možnost manjšim organizacijam, ki same ne morejo kupiti relativno drage opreme). Računalnike uporabljajo pretežno za posodobitev knjigovodstva, računovodstva in evidenc, manj ali skoraj nič pa za programirano odločanje in dolgoročno planiranje. Vzrokov za to je več, od pomanjkanja strokovno usposobljenih.kadrov do tega, da vsi potencialni uporabniki računalniških storitev (tudi zaradi slabe organizacije poslovanja) niso opredelili svojih potreb in želja. Tako v organizacijah združenega dela včasih celo zelo natančno spremljajo proces proizvodnje — podatki in informacije o tem pa z zamudo prihajajo do delavcev ali pa delegatov v delavskih svetih, včasih pa tudi ne. To pa zato, ker zbrane podatke in informacije dobivajo od ustreznih služb predvsem poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili, ki opravljajo selekcijo. Službe in sektorji, ki se v organizacijah združenega dela ukvarjajo z avtomatsko obdelavo podatkov, so izključno vezani na poslovodne organe in so v glavnem popolnoma nepovezani s službami za samoupravljanje in informiranje, niti niso pod kontrolo samoupravnih organov, delavskih svetov in odborov za informiranje.
Porabljene moke je 7.000 ton več kot zmlete pšenice. To količino morajo dokupiti za zagotovitev oskrbe, ker poraba presega kapacitete mlina. Morebitne razlike v ceni moke ostajajo na ri-ziku delovne organizacije oziroma tozda.
Predlagani sistem pokrivanja
v predlagani višini pokrije samo izgubo, ne zadostuje pa za formiranje skladov, ki jih bi za normalno poslovanje potrebovali vsaj v višini 25,6 milijona dinarjev, niti za obnovo zastarele, dotrajane in obnove potrebne opreme.
Plansko poslovna skupnost Hmezad — Merx
Sodelovanje
na ekonomskih osnovah
Julija so direktorji delovnih organizacij sozda Mera razpravljali o nadvse pomembnem dokumentu, samoupravnefll sporazumu o ustanovitvi skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje dveh velikih sozdov, Hmezada in Meraa. S tem aktom naj bi sklenili tesnejše povezovanje, proizvodnjo, delovne in poslovne obveznosti in odvisnosti v reprodukciji, zlasti pa sode-, lovanje v blagovnih storitvah in denarnih tokovih ter v razvojno — raziskovalnem delu. Do septembra bo dokument v javni razpravi, da bi ga potlej lahko potrdili delavski sveti.
Razpravljale! so menili, da bi morali Vzporedno s tem aktom
Sprejem
borcev
V počastitev dneva borcev in dneva vstaje slovenskega ljudstva so družbenopolitične organizacije v Dravinjskem domu priredile zaposlenim in upokoje-nim hnrrpm skromen snreiem.
na katerem so jim poleg osebnih čestitk podarili tudi denarno kot skromen priboljšek k praznovanju. Kolektiv Dravinjskega doma izjemno spoštuje in goji odnos do očuvanja tradicij NOB, zato se delavci tudi aktivno vključujejo v tovrstne občinske programe.
M. B.
podati tudi oceno, kaj pomeni sodelovanje Meraa in Hmezada, kakšni bodo učinki pri skupnem nastopanju, konkretno v mlekarstvu, pri mesu, na področju maloprodaje, pri kisarni, hladilnici, mešalnici, skratka želeli so podatke, iz katerih bo moč sklepati na ekonomske učinke. Menili so tudi, da bi bilo treba natančno opredeliti nosilce del znotraj koordinacijskih odborov in jasneje nakazati položaje posameznih delovnih organizacij.
Prav je, so menili, da se dva velika sistema v celjski regiji tesneje povežeta in da se ustrezno organizirajo. Osnovnemu samoupravnemu sporazumu bodo sledili še sporazumi za posamezne aktivnosti, s konkretnimi
obvezami in nalogami, sprejemale pa jih bodo delovne organizacije same.
Zahvala
Iz srca se zahvaljujem za nagrobni venec in sožalne besede, s katerimi ste mi stali ob strani ob smrti mojega moža Franca Potokarja. Pokopali smo njegove pridne, zlate roke.
Kako rad je prebiral vaš list in se veselil vašemu napredku. Tudi jaz vam želim mnogo uspeha pri vašem delu.
Žalostna žena Franja
Gornjesavinjčani so svoje goste ob svečani otvoritvi nove industrijske proizvodnje — Merxovih Torijev —pričakali z njim značilnim gostoljubjem. S kruhom in soljo ter sadjevcem.
Alojz Plaznik, mozirski župan v razgovoru s T. Rifljem,st. očetom mladega inovatorja in konstruktorja, v katerega obrtni delavnici je stekla prva serijska proizvodnja zložljivih mopedov.
Še tako skromne svečanosti so priložnost za pomembna srečanja gospodarstvenikov. Vraničar, nekdanji predsednik sozda Gorenje, je raztegnil obraze svojih poslušalcev — čeprav ni govoril o Gorenju.
» A?ali princ« med motornimi kolesi, kot so mu nadeli že ime, je vzbudil mnogo pozornosti. Kot je bilo slišati, je že zdaj toliko naročil, da ne morejo zadostiti vsem željam. Ko bi tako ostalo...
Gornjegrajska mladež je demonstrirala prve vožnje tega malega »žre-bička«, za njimi so sledili ostali, stari in mladi, debeli in suhi, deset Torijev je potrpežljivo preneslo vožnje čez drn in strn.
Novi vidiki samoupravnega urejanja inovacijske dejavnosti
Pospeševanju inovacijske dejavnosti se v zadnjem obdobju posveča velika pozornost, in sicer ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Predsedstvo CK ZKS je 14. junija sklicalo problemsko konferenco, na kateri so predložili gradivo, namenjeno tudi za javno razpravo, z naslovom Uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. Marksistični center mestnega komiteja ZKS Ljubljana pa je v decembru 1983 pripravil posvet Pretvarjanje dosežkov intelektualne ustvarjalnosti v vrednost.
Vzporedno s prizadevanji za aktualizacijo in afirmacijo inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja pa je potrebno nujno posvetiti pozornost tudi samoupravnemu urejanju odnosov, ki se nanašajo na inovacijsko dejavnost v organizacijah združenega dela. Tej problematiki se posveča premalo pozornosti, ker je dan poudarek drugim vprašanjem, sicer nič manj pomembnim, toda brez ustrezne samoupravne ureditve ni možno pričakovati realizacije ideje o
inovacijskem gibanju kot množičnem gibanju.
Temeljna organizacija, ki uporablja inovacijo, mora odnose urediti s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim splošnim aktom.
Zakon o združenem delu je odločil, da ima pravico do posebnega nadomestila delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije (130. člen). Iz samega besedila navedenega določila zakona je možno sklepati, da ima pravico do posebnega plačila delavec v tisti temeljni organizaciji, v kateri se inovacije uporablja in ki dosega s to inovacijo ustrezen dohodek, ne glede na to, ali je delavec v delovnem razmerju v tej temeljni organizaciji ali ne. Odnosi se torej urejajo na podlagi samoupravnega splošnega akta, ne glede na to, ali ima inovator lastnost delavca v temeljni organizaciji ali ne, pomembno je zgolj dejstvo, da se njegova inovacija raealizira v združenem delu.
Navedeno idejo zakona o združenem delu je izvedel v svojih določbah zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. list SFRJ, št. 34/81, v nadaljnjem besedilu: zakon). V 10. členu je zakon določil, da mora temeljna organizacija urediti pravice inovatorja s samoupravnim splošnim aktom, s katerim ne ureja zgolj materialnih pravic, ampak ureja tudi postopek za uveljavljanje teh pravic. 3. odstavek navedenega člena izrecno poudarja to, kar je opredeljeno že v 130. členu ZZD, da se s samoupravnim splošnim aktom urejajo vsa vprašanja v zvezi z uporabo inovacije tudi v primeru, če oseba, ki daje predlog, ni združila dela v okviru te temeljne organizacije združenega dela, inovacijski predlog pa se nanaša na dejavnost te organizacije.
Delavci temeljne organizacije torej ne urejajo le odnosov, ki nastajajo v temeljni organizaciji med delavci, ampak urejajo tudi druga vprašanja oziroma razmerja, ki nastanejo ob uporabi predloga inovacije, ki je bil
podan po inovatorju, ki ni v delovnem razmerju v temeljni organizaciji. Vsebino samoupravnega splošnega akta natančneje opredeljuje 170. člen, ki na prvo mesto postavlja določbe formalnega značaja, torej procesne določbe, saj predvideva, da samoupravni splošni akt natančneje uredi postopek za ugotavljanje obstoja tehnične izboljšave in možnosti za njeno uporabo. Ta samoupravni splošni akt pa mora zlasti določiti tudi osnove in merila za ugotavljanje prispevka tehnične- izboljšave k povečanju dohodka temeljne organizacije.
Zanimivo je, da zakon obvezuje organizacijo združenega dela, da mora urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo inovacije s samoupravnim splošnim aktom, kajti če organizacija tega ni storila, mora to storiti najkasneje v šestih mesecih po prejemu pismenega obvestila avtorja tehnične izboljšave. To sicer lahko zahteva le tisti avtor, ki je v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, v kateri je bila tudi tehnična izboljšava ustvarjena.
Izbor blaga v trgovinah
»Bodočnost pripada načrtovanju!« Naslednjih dgset let lahko zato imenujemo »eldora-do« strokovnjakov za načrtovanje primernih blagovnih skupin in prostora v blagovnem prometu.
Spremembe v ravnanju kupcev, nove oblike prodaje, koncentracija, integracije, dezintegracije, selekcije itd. naredijo kratkoročno načrtovanje vedno bolj problematično.
Sistematično strateško razmišljanje je nujno kot način, da lahko upoštevamo kompleksnost okolja z dinamičnimi spremembami ter da se ustrezno prilagodimo notranjim strukturam in ukrepom.
Središče načrtovanja, bolj kreativno intuicijskega kot empirično teoretičnega, je v blagovnem prometu strategija strukture izbora, ki nam mora zagotoviti določeno realizacijo v določenem času.
To določa določeno število preteklih in tekočih kazalcev za objektivno uporabo, na drugi strani pa upoštevanje obstoječih in potrebnih marketinških instrumentov (nabava, prodaja, reklama, servis, finance...). Omejene človeške možnosti za reševanje in razreševanje poslovnih problemov in odločitev narekujejo razvoj metod strategije in načrtovanj, ki bodo delovale tudi ob večjem številu informacij, obsegu strateških problemov in vplivov okolja.
Metoda načrtovanja, ki omogoča doseganje maksimalnih strateških ciljev, mora istočasno zagotavljati stalno finančno likvidnost.
Pri razvoju 'in uporabi strategije izbora blaga in blagovnih skupin ter njene strukture je primarna naloga metode v tem, da so prednosti in riziki izbora opredeljeni z določenimi indikatorji — kazalci iz preteklosti in sedanjosti, ki jih je možno čimbolj odgovorno uporabiti za načrtovano obdobje.
Kazvoj strategije izbora blaga in blagovnih skupin je za razpo-
reditev na določeni prodajni in tržni prostor pri dani mikroorga-nizaciji možno razdeliti na osem stopenj.
Stopnje strategije izbora blagovnih skupin
Določitev blagovnih skupin. Za skupine ugotovimo medsebojno odvisnost in strukturni delež posameznih skupin. Pri določitvi izbora je treba upoštevati interese kupcev ter lastno organizacijo in strategijo na določenem področju.
Izbor kazalcev mikroorgani-zacije. Kazalci morajo služiti za utemeljitev strukture blagovnih skupin in načrtovani promet s tehniko prodaje. Pokriti doprinos, riziko in promet so poleg produktivnosti po zaposlenem in kvadratnem metru ter vloženega denarja najpomembnejši kazalci. V tej stopnji moramo opredeliti šč image, kakovost, koeficiente, obračanja, prestiž in tržno atraktivnost.
Informacijski sistem. Za vse izbrane blagovne skupine so potrebni podatki za določeno obdobje preteklosti, sedanjost in eksploatacijo do popolne rentabilnosti skupine in celotne ponudbe. Kakovost informacij nam pri strategiji in načrtovanju določa, do katere stopnje uporabljamo kreativnost in intuicijo ter kako empirične raziskave in teoretična spoznanja.
Določitev stanja »JE« za posamezne blagovne skupine. Po temeljiti oceni blagovnih skupin iz gornjih postavk je treba te še ovrednotiti. Rangiranje po ABC metodi, odstotek v celotni strukturi, kratkoročni cilji, prestižni moment, pokriti doprinos itd. so merila za kasnejšo primerjalno analizo.
Izpeljava strategije blagovnih skupin. Položaj, ki je bil določen za posamezno blagovno skupino, terja tudi določeno strategijo in njeno izpeljavo. Prestiž za posamezno skupino narekuje temu primerno kadrovsko zasedbo, oskrbo itd., obseg (velik) pre-
toka kupcev pa kakovostno in tehnološko opremljenost blagajn in servisnih točk.
Določitev izbranih strategij. Za posamezne skupine se lahko ali mora določiti divergirane strategije (izkušnje do 30 odstotkov), ki po določeni časovni primerjavi z razmerami in drugimi skupinami privedejo do normativa strategije skupine. Postavljeni cilji morajo biti točkovno ali kako drugače ovrednoteni.
Postavitev srednje in dolgoročnih strukturnih in strateških ciljev blagovnih skupin. Za večino skupin je možno in potrebno postaviti cilje in range za obdobje treh do petih let. Na ta način so že tudi postavljeni primerjalni parametri, ki po določenem času narekujejo korekture, če niso doseženi po zastavljeni strategiji.
Konkretizacija postavljenih strategij in struktur po strategijah marketinških instrumentov.
Postavljene blagovne skupine in strategije so običajno formulirane in postavljene globalno v okviru določene tržne politike. Zaradi tega je treba z operativno tržno, komercialno in marketinško strategijo ustvariti pogoje za realizacijo postavljenih ciljev. Na osnovi globalnih odločitev morajo biti izdelane jasne smernice za ukrepanje na vseh ravneh (ki naj jih ne bo preveč).
Resume. Struktura, strategija in optimalizacija medsebojnih razmerij so stalne naloge načrtovanja obstoječih ali novih kapacitet. Za vključevanje blagovnih skupin in enot v večje sisteme za izkoriščanje sinerge*tskih učinkov pa je potrebno zgraditi dober sistem mikroorganjzacije, ker je le preko njega možno uresničevati globalne odločitve strateških, tržnih in poslovnih ciljev in nalgg.
A. Laznik
Možnosti
upravno-administrativne dokvalifikacije
V preteklih letih, ko se je upravno-administrati vno delo izjemno razmahnilo, je iz različnih razlogov poprijelo za ta dela veliko delavcev in delavk, kljub pomanjkljivi oziroma nezadostni izobrazbi (le tečaji oziroma seminarji). Dela na tem področju pa postajajo iz leta v leto bolj zahtevna. Zato je prav, in to je v naših samoupravnih aktih tudi zapisano, da se delavci nenehno izpopolnuujejo in dokvalificirajo za opravljanje določenih del in nalog.
Na sedanji Srednji družboslovni šoli Celje, ki je naslednica bivše Gimnazije, organizirajo redno šolanje v upravno-admini-strativnem programu ob delu ali iz dela za vse štiri letnike. Z diferencialnimi izpiti je možno po skrčenem programu pridobiti
poklic administrativni manipulant (dvoletna šola), administrator (triletna šola) in upravni tehnik (štiriletna šola). To velja za vse tiste, ki so zaključili samo del dosedanjega srednješolskega izobraževanja. Prijave so še možne. Plačevanje šolnine pa je obročno.
Na Srednji družboslovni šoli v Celju, ki je edina v celjski regiji verificirana za izobraževanje po teh programih, organizirajo še strojepisne in stenografske tečaje ter tečaje za tuje jezike. Vse v popoldanskem času oziroma po želji. Novost v letošnjem šolskem letu bodo izpopolnjevalni seminarji, v katerih bo v okviru 250 šolskih ur nanizanih nekaj novosti iz korespondence, administracije, slovenskega pravopisa in tujega jezika.
Pravna praksa
Kdo je samohranilec
Pojem roditelja samohranilca, zlasti pojem matere samohranilke, ki ga pogosto tudi nekritično uporabljamo, je že dolgo nejasen in zato še vedno pereč. Tako je neprecizen v pozitivnih predpisih, zlasti pa v samoupravnih aktih organizacij združenega dela. V njih so vsebine tega pojma, torej pogoji za kvalifikacijo in s tem združene pravice ali ugodnosti, različno ovrednotene. Pri tem pa do vsega tega prihaja predvsem zaradi zmote v pojmih glede bistva vprašanja.
Samohranilka je gotovo predvsem tista mati, ki sama preživlja otroka, ker od otrokovega očeta ne dobiva nobene pomoči, kaj šele preživnine. Pri tem pa se seveda ob taki materi nihče ne sprašuje, zakaj mati ne dobiva preživnine. Če gre za otroka, rojenega izven zakona, lahko da mati iz kakršnegakoli razloga (tudi zaradi ponosa) sploh ni sprožila postopka za ugotavljanje očetovstva, kar bi bilo seveda bistvenega pomena. Nemara sploh ni uveljavljala preživnine, čeprav bi jo lahko. Najbrž je položaj bistveno drugačen, če je otrokov oče neznanokje v domovini ali v tujini in je izterjava preživnine ostala brezuspešna.
Marsikje obravnavajo kot mater samohranilko tisto žensko, ki sama vsakodnevno oskrbuje otroka, ki z otrokom sama živi, dobiva pa od otrokovega očeta preživnino. To preživnino take matere pogosto tudi zamolčijo, češ da same skrbe za otroka. Seveda je treba pri tem razlikovati vsakodnevno oskrbovanje otroka, njegovo nego in vzgojo, od preživljanja. Položaj je spet drugačen, če je otrokova mati poročena in živi z možem, ki sicer ni otrokov oče, v urejeni družinski skupnosti, ali če živi s svojimi starši.
najbrž težko razlikovati med roditelji, ki žive sami in onimi, ki žjve v družinski skupnosti skupaj z otrokom. Čeprav je ob reševanju drobnih vsakodnevnih življenjskih problemov to lahko precej pomembno. Zakonodaja pač razlikuje med otroki, ki jih preživljata oba roditelja, in onimi, ki jih preživlja en sam roditelj.
Za rešitev in razčiščenje pojma samohranilca bo bistvenega pomena samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki naj bi ga sklenile skupnost socialnega varstva Slovenije, izobraževalna skupnost Slovenije in še druge ustanove, med njimi občinske skupnosti otroškega varstva, socialnega varstva in socialnega skrbstva. Ta samoupravni sporazum ima v svojem 8. členu tudi naslednje določilo:
»Za edinega hranilca (samohranilca) po tem sporazumu štejemo roditelja, ki s svojimi sredstvi sam preživlja otroka, do katerega ga veže preživninska obveznost. Edini hranilec je upravičen do socialno-varstvenih pomoči le tedaj, če je izrabil vse pravne možnosti za uveljavitev pre-_žiy;nine in drugih" prejemkov za otroka.«
- : .KlJIll/.jV IU UU1UC11U UOVOIJ
, precizno in dovolj jasno tako ia- opredelitev pojma samohranilca (tako očeta kot matere-)- kot-za pravice in ugodnosti, ki so lahko združene s tein pojmom. Gre za dvoje stvari: za preživljanje otroka, ki bremeni enega samega roditelja, in za to, da je roditelj izkoristil vse pravne možnosti za uveljavljanje preživnine in drugih ugodnosti. Samo pri izpolnitvi obeh pogojev lahko takega roditelja štejemo za samohranilca in samo ob teh pogojih je upravičen do socialno-varstvenih pomoči.
Gre torej lahko za celo vrsto razlik v odnosih med materjo in otrokom, pri tem pa se pojem matere samohranilke pogosto uporablja za tisto mater, ki živi sama z otrokom, ne glede na to, ali dobiva zanj preživnino drugega roditelja ali ne. Zato je lahko materialni položaj take matere prav različno urejen. Tudi v samoupravnih aktih organizacij združenega dela.
Za organizacije združenega dela in sestavljalce samoupravnih aktpv, ki naj bi ščitili delavke — matere z otroki, bo mnogo lažje, če se bodo pri svojih aktih oprli na ta tekst samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Iz tega besedila bodo lahko izhajali pri priznavanju pravic, ki gredo roditelju samohranilcu (ne
^°4?r^nBžfgŠ.-samohranilki)'
Ne glede na to, da pojma Pn pVnav4njy raznih ugod-
očeta samohranilca skorajda ne srečamo nikjer, niti o njem nismo navajeni govoriti. Pa čeprav je oče, ki sam preživlja otroka, v prav tako nezavidljivem položaju kot mati, ki sama preživlja otroka.
V pozitivnih predpisih je
nošti pa bodo seveda lahko šli še širše, vendar ne izhajajoč iz pojma »samohranilca«, temveč iz drugih opredelitev položaja roditeljev. Pojem resničnega samohranilca postaja torej zdaj jasnejši, s tem pa tudi ureditev njegovega položaja.
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1984
Predstavljamo vam naše poslovne partnerje
Sozd Timav iz Kopra je osnovni nosilec preskrbe in gostinsko-turistične dejavnosti na primorskem območju. Sestavljajo ga 4 delovne organizacije:
—	DO DROGA PORTOROŽ kmetijstvo in živilska industrija
—	DO JADRAN SEŽANA
zunanja trgovina in zastopstva tujih firm, turizem
—	DO PRESKRBA KOPER trgovska dejavnost
—	DO TOP PORTOROŽ turizem-gostinstvo
Tokrat vam predstavljamo po Jugoslaviji najbolj znano od članic sozda Timav — Drogo iz Portoroža.
Zgradba mlekarne v Dekanih
Kolektiv več kot 3500 delavcev
Z združitvijo podjetij Začimba — Soline in ljubljanskega Go-sada leta 1964 je nastalo novo podjetje Droga, ki bo julija praznovala dvajset let. Od tedaj je Droga preživela vrsto organizacijskih sprememb; zadnja večja se je zgodila 1. januarja letos. Združile so se tri delovne organizacije: Droga, Agra-ria in Kras Sežana.
Kakor so se z razvojem povezovale dejavnosti na obalnem območju, tako je rasla tudi Droga. Izkoristila je prednosti obmorske lege in klime ter povezala znanje v uspešnost. Znala se je prilagoditi času in prostoru in kot ena med redkimi izjemami njen žiro račun še ni bil nikoli blokiran. Z notranjo prerazporeditvijo sil in sredstev je delavcem te delovne organizacije vedno uspelo najti izhod iz težav.
Vsaka sprememba terja čas za prilagajanje novemu stanju in pomeni v tem smislu določeno nazadovanje, ki je najbrž nujno za poznejši hitrejši razvoj. Droga je glavni nosilni steber novega Timava, saj združuje več kot 3.500 delavcev in skoraj prav toliko kooperantov.
Cilji, ki so narekovali združitev, so:
•	Oblikovanje poslovne politike do surovinske baze in do kmetijske proizvodnje z usklajevanjem nabave za svojo porabo in nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi
•	Raziskovanje proizvodnih programov
•	Združevanje dela in sredstev za vsestranski razvoj proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na izvozu
•	Oblikovanje tržne politike in skupno nastopanje na tujih trgih in doma
® Usklajevanje politike skupnih vlaganj v kmetijstvo.
Delovno organizacijo sestavlja 15 tozdov, razporejenih po vseh
občinah obalno-kraške regije, ki tvorijo celoto agroživilske ponudbe. Glavne dejavnosti tozdov so:
1.	Tozd Argo: predelava in konzerviranje mesa, Izola
2.	Tozd Blagovni promet: trgovina na debelo z živilskimi in neživilskimi proizvodi ter zunanja trgovina z živilskimi in neživil-skimi proizvodi, Portorož
3.	Tozd Delamaris: odkup, predelava in konzerviranje rib,
Izola
4.	Tozd Gosad: odkup, predelava in konzerviranje ter pakiranje sadja in zelenjave, Središče ob Dravi.
5.	Tozd Kras: odkup, klanje živine, pakiranje mesa, predelava in konzerviranje mesa, Sežana
6.	Tozd Mlekarna: predelava in konzerviranje mleka, Dekani
7.	Tozd Riba: ribištvo, Izola
8.	Tozd Sermet: popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil, kmetijskih gradbenih strojev, orodja in delovnih naprav,
Koper
9.	Tozd Soline: proizvodnja in predelava ter oplemenitenje morske soli, Seča pri Portorožu
10.	Tozd Sudest: mletje in luščenje žita, Gradišče pri Materiji
11.	Tozd Vina Koper: vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in proizvodnja vina, Koper
12.	Tozd Začimba: proizvodnja in predelava začimb, kavovine
in drugih živilskih proizvodov (kava, čaj), Seča pri Portorožu
13.	Tozd Živila: trgovina na debelo s sadjem in zelenjavo ter njihovimi izdelki, Izola
14.	TOK Kmetijstvo Koper: živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in poljedelstvo, Koper
15.	TOK Vina Kras: živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo in proizvodnja vina, Sežana
MIERX
VfBESTMIIC
OKTOBER 1984 i
Sindikalne športne igre in občinska prvenstva
ZTKO Celje je organizator sindikalnih športnih iger in občinskih prvenstev v vseh disciplinah, vseh starosti in obeh spolov. V tem času že aktivno tečejo tekmovanja jesenskega dela, in sicer v malem nogometu, kegljanju, streljanju, v oktobru in novembru bodo tudi trim akcije hoje, teka, streljanja in plavanja,
organizirano bo tekmdvanje v krosu, v novembru pa se začno tekmovanja v zaprtih prostorih — odbojka, košarka, namizni tenis, igre spretnosti in rokomet.
Predlagamo, da se v tekmovanja vključi čim več tekmovalcev članic SOZD Mera.
Zdenka Zimšek
Malo za šalo, malo zares...
Kresnice in NASA
Ali veste, da je kresnice uporabljala NASA za raziskave življenjskih razmer v vesolju. Te žuželke »zažarijo«, če v svoji bližini zaznajo živ organizem, vsaj deloma podoben njihovemu.
Stisk roke
Ali veste, da se šimpanzi pogosto čisto po človeško pozdravijo — s stiskom rok.
Otroški jok
Rekli bi, da ni res, a vendarle je. Otroški jok je trd preizkus za ušesa odraslih, ker je hrup le za spoznanje šibkejši od tistega, ki ga povzroča pnevmatično kladivo.
Slončki le v bogatih letih
Ali ste že slišali, da slonice pokažejo željo po nadaljevanju vrste samo štiri dni — vsako četrto leto. Slončki se ne rodijo tedaj, kadar je velika suša; na svet pridejo le takrat, ko so njihove mame prepričane, da bo leto rodovitno.
Balzamirani biki
Stari Egipčani so spoštovali bika kot sveto žival. Ko je bik poginil, so njegovo glavo balzamirali in jo ovili z lanenim platnom.
Metulji najbolje vonjajo
Ali ste že slišali, da imajo metulji najbolje razvit voh. Samico lahko odkrijejo na razdaljo 11 kilometrov, to pa celo tedaj, ko piha veter v nasprotno smer.
Belgijec — najvišji
Trenutno najvišji človek na, svetu je Belgijec Gerard Bache-lar — meri dva metra in 75 centimetrov. Poleg tega tehta 210 kilogramov.
Le dan brez ropa
Menda je bil 5. oktober 1979 j edini dan v zadnjih petih letih, ko v Los Angelesu niso oropali nobene banke.
Počasnejša pošta
Mogoče postaja življenje čedalje hitrejše, vendar tega ne bi mogli reči za pošto. Leta 1969 ameriška poštna služba še ni bila avtomatizirana in priporočeno pismo je prišlo do naslovnika kjerkoli v državi v 36 urah. Danes je v ZDA vse visoko avtomatizirano, zato pa potuje priporočeno pismo — dlje. Natanko 40 ur in 30 minut.
Tudi ribištvo in vlečenje vrvi sta prav priljubljena športa, ali ne? (Zdenka Zimšek)
Užaljena roparka
V uredništvu krajevnega florentinskega časopisa do odprli pismo užaljene ženske, ki je zahtevala, da morajo čimprej popraviti krivico, ki so ji jo prizadejali. Objavili so novico, da je banko oropala ženska, stara 40 do 50 let, ona pa jih ima natančno 32 in niti dneva več!
VI. igre spretnosti
V počastitev praznika Krajevne skupnosti Gaborje je Rekreacijsko športno društvo EMO v sodelovanju s Partizanom Gaber je organiziralo že VI. igre spretnosti, ki so se odvijale na letnem telovadišču Partizana.
Na igrah so sodelovale naslednje delovne• organizacije Krajevne skupnosti Gaberje: Cinkarna, EMO, Kovinotehna, LIK Savinja in Mera — Blagovni Center.
Tekmovalo se je v petih igrah — prenos medicinke, štafeti, prenašanju bremen z živo samokolnico, spretnost z žogo in preskakovanje vrteče vrvi. Vse igre so bile sestavljene na osnovi športa in zabave.
Zmagala je ekipa Cinkarne z 20 točkami, pred ekipama EMO in Mera, ki sta zbrali po 18 točk, Kovinotehna je zbrala 12 in LIK Savinja 8 točk.
V teh igrah je doslej dvakrat zmagala Cinkarna, dvakrat Partizan Gaberje, ki letos ni sodeloval in dvakrat Mera.
Zdenka Zimšek
Zahvala
Za razumevanje in za denarno pomoč se celotnemu kolektivu NA-NA izsrca zahvaljujem.
Rozi Javoršek
Organizatorji športa in rekreacije na Kopah
ZTKO, TTG in SOZD M ERN so organizirali seminar za organizatorje športa in rekreacije v delovnih organizacijah celjske občine v Partizanskem domu na Kopah.
Udeleženci so si najprej ogledali vse športne objekte pri Partizanskem domu, nato pa še pri Grmovškovem domu.
Na seminarju so spregovorili o letni in zimski rekreativni ponudbi ter si ogledali gradnjo bungalovov.
izvedbe tekmovanj v odbojki, malem nogometu, balinanju in tenisu.
Zdenka Zimšek
Ob zaključku ie bila orga-izirana demonstracija
Odmor za plitek žep (Milan Alaševič)
To pa je 'za šolarje
- V Gradcu imajo šolo. kjer je za dve sto na slepo srečo izbranih učencev učna ura dolga samo 20 minut, odmori pa ne trajajo več kot pet minut. Poskus je pokazal, ,-da se mali šolarji tako hitreje in lažje učijo. Po vsem sodeč bodo takšen urnik kmalu uvedli tudi na drugih šolah.
Dež vse leto
Brrr... Na vas Le Morne Rouge na Martiniquu kar 300 dni v letu dežuje. Sončni žarki se le kdaj pa kdaj prebijejo skozi večno vročo meglo. To območje je po padavinah prvo na svetu in v njem je pravi tropski pekel.
Izumitelj kemičnega svinčnika
Izumitelj kemičnega svinčnika J. Biro, ki je svoj izum patentiral že leta 1938, je zdaj star 84 let in
živi v Argentini. Menijo, da sodi med naj bogatejše ljudi na svetu.
Jezero je, jezera ni
Med avstralskima mestoma Canberra in Sydney je jezero George, ki od časa do časa izgine, pa se potem spet prikaže. Še danes ni jasno, zakaj prihaja do tega nenavadnega pojava. Zadnjikrat je izginilo lani, od leta 1820 do danes pa je izginilo in se spet prikazalo natanko petkrat.
OPTIČNA PRIPRAVA ZA OPAZOVANJE PO-NAVLJAJOČIH SE POJAVOV, DA SE POKAŽEJO KOT V MIROVANJU
ŽENA
ARGENT.
PREDSEDN.
PERONA
OKRAJKI,
SLABŠI
KONCI
VETER NA SEVERN. JADRANU
ŽIVČNI
BOJNI
STRUP
BELE
KRVNIČKE
HEROJ
KONČAR
NAJSVETL. ZVEZDA V ORLU
ALBANSKA
DENARNA
ENOTA
LARS
ONSAGER
OPALNA
SESTAVINA
MAŠČOB
SESTAVIL: R. N.
ŠTEFOK
SVETLOBNI Pojav ob NEVIHTI
VRSTA
ZVIŠANA NOTA»G«
ZAGOVORNIK IDEJE
MEHIŠKI
PISATELJ
(BRUNO)
FRANC
MAZOVEC
VRSTA
VRBE
REKA V MAKEDONIJI
NIKELJ
VAS PRI BEGUNJAH NA GOR.
LESEN
STENSKA
NOSILEC
OBLOGA
ILJUŠIN I
JUNAK MLADINSKIH ZGODB
ORANJE
JE, VEŽA
SOVJ. KOZMONAVT (GERMAN)
HRIB PRI BEOGRADU
IGRALKA
DEREK
TONE
PAVČEK
ROBERT
LOVVELL
IZDELOVALEC ROLET
TEHNECIJ
VICENZA
SL. IMPRESIONIST (MATIJA)
RIBIŠKA
MREŽA
TUR. MESTO OB IZLIVU MARICE
ZAIMEK
PRASTARA
IGRAČA
SAMICA
JAKA
VELIK
RUMEN
PTIČ
PEVEC
BIO-
GRAFIJA
TRAČNICA
SVETOVNO
MORJE
STISKA, NEUGODNOST, NESREČA
TANTAL
ANDREJ
SMOLE
VAS NA KOČEVSKEM
KOPERNIK
OKRAJŠ. MOŠ. IME (VASILIJ)
JUNAKINJA ROMANA »APRIL«
NAČIN
KONJSKEGA
TEKA
CONA,
OZEMLJE
NORDIJ.
BOŽANSTVA
Križanka za naš družinski krog
Rešitev križanke iz 5. številke
Vodoravno:	PREDSTAVA,
OPAST,	RENOVATOR,
LOTTE,	ELIZABETA,
ELPAD, PA, AR, NUK, CIRIL, ATA, ULEMA, ŽANE, AL, RIMINI, NAPALM, SAKO, AVAL, KIP, COLO, NUT, TINKA, KOLERABA, ILIR, OSCAR, SLOVENEC, CIT A, RTINA, ENAČICA, ANIS