.Gorlea' izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, daa poprej, Urednlitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini it. 9, kamor je naslsvljati pis ma. Sefranklrana pisma se ne sprejemajo, enako se ne avažujejo pisma brez podpisa. ftokopisi dopisov se ne vraLa)o. GORICA TELEFON it. 201. .Gorira" stane na leto 10 K, za pol ieta 6 K, za tetrt I eta 250. llpravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskami" ulica Vetturini it. 9. L*. oa;la*« se plačujt od čveterostolpne petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. PoKamezoe ttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznifi goriikih traiikah. St. 30. V Gorici, v soboto dne 13. aprila 1912. Leto XIII. Občni zbor ,Cenlralne posoiilnice*. V četrtek 11. t. ni. se je vršil v po- svetovalnici »Ccntralne posojilnice« ed- najsti redni občni zbor tcga denarncga zavoda. Načclnik proi. Berbuč je takoj po določeni uri (lO'/a) konštatiral sklep- čnost občnega zbora, pri katerem mora biti zastopana vsaj lOtina vseh deležev. Naglašal je, da je vpisanili 255 glavnih deležev z 2550, in 1842 opravilnih dele- žev z 1842 glasovi. Ker je zastopanih pa riad 1200 glasov, je zbor sklepčen. Po kratkem pozdravu je prešel po- tem k prvi točki dnevnega reda »Poro- čilo načelstva«. () tem je poročal on sam in rekel, da je bilo upravno leto 1911 mirno in poslovanje redno. Sej je imelo načelstvo 42, pri katerih so bili skoraj vedno vsi člani načelstva navzoči Nik- da r se ni pripetilo, da. bi bila kaka skh cana seja nesklepčna. V njegovi naiogi, strogo nadzirati vse poslovanje in vsa cpiavila posojilnice, sta ga poseüno iz- datno podpirala gg. vladni svetnik Le- ban in dr. Zigon, katerim se toplo za- hvaijnje.. Tudi nadzorstvo je vestno in natan- ko spolnovalo svoje dolžnosti, večkrat pregledalo vse knjige, blagajno in poslo- vanje ter našlo vse v redu. Pri tem je nadzorstvo posebej še podpiral g. rač. tavnatelj Pirjevec, ki je znan kot izvr- sten strokovnjak in vesten in natančen levizcr. - Vsem bodi izrečena zahvala za njihov trud! Načelnik poroča dalje o dohodkih dveh his »C. P.«, o oskrbovanju poslov »Ooriške Zveze«, o različnih revizijah blagajne ter končuje svoje poročilo o obstoju hude finančne krize, ki pritiska sedaj na vse denarne zavode, ki pa ne- ma za »C. P.« nikakih zlih posledic, ker skrbi načelstvo za to, da krije vse proš- njc za p^sojila kolikor mogočc le z last niin dciiiirjem. Nato1 je poročal za nadzorstvo g. dr. Kos, ker je priše! načelnik Santel, zadr- zan vslcd pogreba šolsk. svetnika Cula- ta, k zborovanju nekoliko bolj kasno. Iz poročila je bilo posncti, da je revizija pokazala redno in pravilno poslovanje ter da je stanje posojilnice povsern v redu. Želeti bi bilo le, da bi se obresti posojil in na mcsečno odplačevanje bolj strogo iztirjevale, kar se pa ne ujema povsem z nazori načelstva. O tretji točki »Potrjenje rač. sklepa za 1. 1911« je poročal prof. Berbuč le na kratko, rekoč da imajo natančen račun zborovalci v rokah. Naglašal je le, da je zavod v minolem letu 1911 v vsakem oziru napredoval, kar kaže stanje vlog. posojil, čistega dobička in reservnega fonda, katere postojanke kažejo lep po- višek z ozirom na izid prejšnih let, le pi otnet sc je nekaj znižal, kar je pripi» sati manjšemu prometu pri »Ooriški Zvezi«. Občni zbor je potem določil, da se priklopi 10% čistega dobička v znesku 10.271 K 82 k splošnemu reservnemu zakladu, nai se izplača za 1. 1911 divi- denda delezev po 51/2%, naj pride polo- vica od ostalega čistega dobička v raz- položni zaklad, a druga polovica naj tvori posebni reservni zaklad za osigu- ranje dividende v slučaju nedostatnosti dobička. Načelir a poudarja pri tej priliki, da je čisti dobiček v primerju s prometorn relativno inajhen, ker deluje posojilnica le s !/4 odsto med dano in prejeto obre- stno mero, česar ne izvršuje noben drug denarni zavod na Goriškem. Mi koraka- mo previdno in počasno, a sigurno na- prej. Nato preide k četrti točki dnevnega reda, k ebračunu podjetja, ki se vodi pod imenom »Krojaška Zadruga«. Qo vornik pravi, da se je hotelo načelstvo ločiti od tcga podjetja, ker ima vsaka trgovina labilno podlago, dočim mora inieti denarni zavod, kakoršen je »C P.", stalno, nepremakljivo stališče. - »Krojaška Zadruga« je bila sicer izvr- stno Dodjetje, ki je donašalo lep dobiček, tocia to bi se pod drngini vodstvorn sprernenilo lahko v negativno podjetje, ki bi ¦spravilo »C. P.« v zagato. Zato je prodala »C. P.« to podjetje s 1. januarjem 1. 1910 gospodu rFeod. Hribarjn, ki je je spretno vodil in povz- dignil tako, da so se izplačale z izkupi- loni vse tirjatve »C. P.« zobrestmivred, da je nakupila in plačala ista näd polo- vico deležev »Krojaške Zadruge«, da namerava prostovoljno nakiipiti in iz- plačati še one deleže, ki so v privatnih rokah, ter izplačati 5r/( obresti tem de- ležem za 10 let nazaj, t. j. od 1. jan. 1902 do 1. jan. 1912; a vkljub temu da pre- ostaja še nekaj tisočakov čistega do- bička. Z ozirom na to, da dobiva prepo- trebni »Sclski Dom« vedno manj pod- por in ima precejšnega dolga, ter da si je predsednik »Š. D.« dr/Oregorčič pri- dobil pri tem podjetju največ zaslug, predlaga prof. B., naj občni zbor sklene: Načelstvu se naroča in daja potreb- na oblast, da likvidira račun podjetja, ki se vodi pod imenom »Krojaška zadru- ga«, držeč se naslednjih načel: 1. Najprej naj se vrnejo »Centralni pos^jilni^i'f vsi izdatki z obrestmi vred, katere je ali bo imela posojilnica v tej zadevi. 2. Ako kaj preostane, naj se izpla- čajo po možnosti d e 1 e ž i »Krojaške zadruge«, izvzemši one deleže, katerih lastniki so se sami odškodovali za nje s tem. da niso plačali »Krojaški zadru- gi«, kar so ji bili dolžni iz katerega koli naslova, ali katerih zahteva na izplačilo je bila sodnijsko zavrnjena. 3. Ako bi po polno izplačanih dele- žih ostalo še kaj imovine, naj se ta raz- deli kot 5' '< obresti na deleže, kate- rim se je v zinislu točke 2. prisodilo iz- plačilo, v najvišjem znesku za 10 zad- njih let, v kolikor jirn .niso bile morda. na kakšen način že izplačane. 4. ! »oloči se neprestopen rok do 1. ctvgusta t. 1., v katerem treba bivšim članom »Krojaške zadruge^ oglasiti se pri posojilnici za eventualno izplačilo deležev in obrestij. 5. Deleži in obresti, za katerih iz- plačilo ne bi se oglasili lastniki deležev v tem pod točko 4. določenem roku, — kakor tudi imovina. ki bi po vseh v toč- kah 1., 2. in 3. navedenih izplačilih mor- da še ostala p r i p a d e j o društvu :>$o!ski Dorn«, čegar predsednik si je stekel izrednih zaslug pri vsi tej po- možni akciji. 6. Naroča se načelstvu, da poro- č a prihodnjemu občnemu zboru o izvr- seni likvidaciji ter mu predloži o nje.t pregleden r a c u n. Ta predlog je bil z navdušenjeni soglasno sprejet. Potem je bilo dosedanje načelstvo i'i nadzorstvo po vzkliku soglasno zo- pet voljeno za dobo treh let, in ker se ni potem nikdo več oglasil k besedi, je načelnik zahvalivši se zborovalcem za njihovo udeležbo, zaključil občni zbor. Poslanec Fon med svo- jimi volilci. (Konec.) Splošna razprava. Predsednik g. Č e r n i c je vprašal, če želi kdo izmed navzočih kako pojas- nilo. Karol Q o r k i č iz Vrtojbe je rekel, da bi se moralo kaj ukreniti proti kri- vični odrneri osebno - dohodninskega davka na kmetih. Socialni demokraf. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) »Da, če so nesposobni za delo in ubogi, pride vsak ljudomili zdravnik gotovo le za »Bog plačaj«; ne vem pa, ali tudi k pijancem, ki sede po cele dne- ve v gostilni in vse po grlu poženejo — ne vem ali je kaka postava za te ali mo- ra v takem slučaju doktor vsakega po- služiti.« »Vsaj dobi mi rjuho ali cape, namo- či jih v mrzli vodi, ožmi jih, da mi jih oviješ oktog nog in rok. Dobil sem nai- brže trganje, to znam, kot vsak doktor in jutri bo zopet dobro. Potem mi sku- has juho s česnikom.« »Mrzle ovitke vam dam takoj, g. mojster, ali se zajutrkom, ne vem kako bo. Nemam drvi. niti oglja, niti kaj ku- hati.« »Tedaj pa pojdi v naše društvo k »Zeienemu drevesu« po podporo. Reel, da sem plačeval redno društvene pri- spevke, a zdaj sem bolan in da prosim podpore, ki mi tiče po pravici. Dokler odbor ne dovoli podpore, naj gostilm- čar kot blagajnik pošlje podporo iz svo- jega. Po poti nakupiš, kar je potreba. Razumeš!« Barba je napravila mojstru mrzle ovitke; na to pa je hitela po podporo. Ali prisla je prazna nazaj. Qostilnicar od »Zelenega drevesa« jej je rekel: da člani socialno-demokraškega društva plačajo prispevke za agitacijo, letake, govornike, in da društvo nema naloge podpirati zbolele člane. Bolniška bla- gajna da je pri obrtnem društvu; tje se obrnite, da ste njegov član; eventuelno pa se obrnite h kršč. društvu sv. Vin- ccnca, čigar upravnik in blagajnik je mestni g. dekan. »Naj se gre solit s takim svetom!«za- kliče srdito mojster. Kar počil bi bil je- ze. Za časek pa dostavi: »Najprej me je zvabil iz obrtnega društva, zdaj me pa tje posilja. Prispevke je znal jemati, a zdaj mi svetuje, naj grem beračit k dekanstvu. Sodrga! Le poeakaj ko bo spet shod, pa ti izperem želodec. Rajši umrjem od lakote, nego da bi šel beračit k »tem ernim«.« Barba pa je bila drugih misli. Ko se je mojster nekoliko pomiril, in se de- lal, kot bi spal, peljala je otroka k sosedi ter se izgubila tiho na ulico. Na poti se je ustavila v cerkvi za i)Oče naš«, po- tem se je obrnila naravnost na dekan- stvo. Dekan Musil je bil sam v uradir, in povedala mu je brez okolišajev vse, kar je imela na sreu; na köncu je prosi- la prav lepo, naj bi dobrodelno društvo sv. Vincenca vsaj za uboga otroka Kremličkova nekaj storilo. Ko je bila nehala, reče g. dekan: »Predvidel sern to, da bo tak konec z mojstrom Kremličkom. Komu ni sveto- vati, temu ni pomagati. Vzemite tu za zdaj tri gold, in kupite, kar je najnuj- nejše potrebno, za drugo že poskrbim sam. Mojstru pa ne smete povedati, kdo vam je dal denar, niti to ne, da ste bili tu. To izve itak pozneje.« Ko je bila odšla, je pohajal dekan Musil nekaj časa po uradu, potem vza- ine iz predala miznice nekaj listov, na- piše nekaj na nje, pozvoni ter jih da cerkveniku, naj jih raznese po mestu. IV. Sklicana je bila izredna seja odbo- ra Vincenc. društva. In tu je g. dekan kot sklicatelj shoda razložil, kar se je tikalo Kremlička in njegove rodbine. »Tu imamo, gospodje, socialno vprašanjc v malern; poskusimo, kako bi ga razrešili kolikor možno dobro.« —- »Mojster Kremlička je baje zagrizen socialni demokrat,« dejal je za časek predsednik društva sodni svetnik Trdy. »in treba bo prijeti stvar na pravem koncu, ker je g. dekan najbolje poučen o vsej tej reči, prosim: naj bi postopaü določen nasvet, kako naj bi postopali najvarnejše. Morda bi ga mogel slav. odbor kar pooblastiti, da bi postopar kot drnštveni upravnik v tej reči, uva- zuje vse okolnosti, popolnorna samo- stojno po lastnem spoznanju, in bi nam ie ob priložnosti pri bodoči seji o tem poročal.« »Po mojem razumu,« meni dekan Musil, »bo morda v tem slučaju najbolj- še, (k\ ostane moja oseba v ozadju. Raz- ložil sem vam, gospodje, na kratko Kremličkova načela, kot sem jih spo- znal tedaj, kö je bil prišel prosit za krst svojega novorojenca. in kako sein se zastonj trudil, da bi ga rešil iz zmote. Sodim da bi bilo prav, da bi se v tem slučaju prvi poprijel dela g. dr. Hlebo- rad. Kremlička je zbolel za trganjem; i.i dovoljujem si prositi g. doktorja, da bi sei jutri k njemu in mu podal pred vsem zdravniški svet. Se ve: Kremlič- ka ne sme izvedeti, da ga pošilja k nje- mu naše društvo. Pri tem obisku izve g. doktor, česa je naibolj potreba tej rod- bini. če tudi sem prepričan, da mu pri- manjkuje vse. Potem naj gre tje gospa Pavlova, gospodinja naših ubogih, da priskrbi potrebni živež. Ko se Krem- lička ozdravi, mu bomo morali priskr- beti dela, da se bo mogel opomoči. Mo- gel bi se zavzeti za nesrečnika član od- bora čevljarski mojster g. Fiala, njegov bližnji sosed; naj se mu ponudi za tova- riša in ga odvede od »Zelenega dreve- sa«, kjer imajo gnezdo socialni demo- krati ter ga privede v tukajšnje obrtno društvo.Po mojem mnenju -- konča de- kan — se more rešiti mojster Kremlič- ka le tako z združenimi močmi.« (Dalje pride.) Posl. F o n je rekel, da je ta davck v celi Avstriji krivično razdeljen. 0 teni se je že govorilo. fldino pravični davek bi bil sp'osni dohodninski davek. Naj- nižje katcgorije naj bi se opustile, višje nai se bolj obdačijo, kajti višje katcgo- rije plaeujejo razmeroma nianj kakor nižjc. To je krivieno. Miiijonarji nai bi plačevali večji dohodninski davek. Ni- seiii milijonar, in se. bojim, da tudi nc bom (Smell!), a če bi bil, bi rad plačal visok oscbni davek. Zato naj pUiea. kdor inui. Yeletrgovci in tovarnarji prikrivajo vclikanske dobieke. in nihče ni smel pregledati njihovih knjig. Zato naj bi imela finančna oblast odslej pra vico pregledovati knjige. Bivši finanem minister Bilinski je pripovedoval. da mil je neki finančni uradnik pravil, da je po klical k sebi nekcga bogataša, ki je na- povedal, da ima eistega dohodka le IH.nno kron na leto. Doticncmu nradniku se je zdel ta napovedani čisti dohodek prenizek >. oziroin na to, da mu je bilo natanjko zuano luksurijozno življenje bogatiho- vo. kaiti iniel je ta krasne ekvipaže, av tomobile in je sploh tako živel, da bi 10.000 K na leto ne zadostovalo za po- kriti stroške takega življenja. Zato je rekel bogatinu, da mu da v premislek 24 ur časa in bi v nasprotnem slučaju, ako bi vstrajal pri svoji napovedi, mo- ral uvcsti proti njemu preiskavo. In glejte! Ni še preteklo 24 ur ko je prišel bogatin k finančnemu uradniku ter mu predložil drugo napoved, ki je izkazo- vala 300.000 eistega letnega dohodka. Zgodilo se je pa tudi, da je prišel nek drugi elovek, ki je napovedal da ima 50.000 letnega eistega dohodka. Dotični finančni uradnik, ki so mu bile premo- ženjske razmere tega človeka še precej znane, se je taki napovedi začudil ter povedal dotičniku svoje mnenje. Posle- diea tega je bila, da se je izkazalo, da je imel dotičnik le par tisoč kron eiste- ga letnega dohodka in da je napovedal 50.000 K le zaradi tega, da bi si pridobil večji kredit. — Tako torej se naprav Ijajo napovedi, in skrbeti bi bilo treba. da bodo odslej napovedi resnične. — Sploh pa je povišanje davkov z ozirom na vedno večje državne potrebe, po- trebno, a povišajo naj se davki pri Iju- deh, ki jih lahko zmagujejo, nikakor pa se ne sniejo povišati davki od zemljišča. IJvede naj se borzni davek in davek na avtoinobile in druge luksurijozne pred- mete, kmeta pa naj se pusti pri mini. (Odobravanje.) Gosp. M e r v i c je vprašal, ali je pravično, da morajo okoličanske občine skrbeti za take onemogle delavce in njili otroke, ki stanujejo sicer v kaki bližnji občini mesta, ki pa ves čas, dokler le morejo svoje moči porabijo v mestu, kjer neprestano delajo in nimajo torej dotične občine nikake koristi od njih. Posl. F o n je odgovoril, da to sicer ni pravično, ali da se pri sedaj obstoje- čih postavah proti temu ni Cesar ne da ukreniti. Gosp. M e r v i e je tudi priporočal poslancem, naj bi delali na to, da bi se pri sklepanju nove trgovinske p.jgodbe z Italijo varovale koristi naših poljedel- cev, ki se pečajo s pridelovanjem zgod njih pridelkov kakor zelenjadi, krompir- ja in sadia, s tern, da bi se naložila ni; italijanske enake pridelke, ki delajo na- sim pridelkom konkurenco, primern.i carina. 'Iudi vozni zelezniški tarifi na.t bi se za take pridelke primerno uredil' in znižali. Odpravili nai bi se namree laki-le res čudni nedostatki. N. pr. ako hočerno poslati vagon krompirja kot brzovozno blago v Rusijo, znaša vozni ¦ na manj nego ako pošljemo vagon krompirja kot tovorno blago na Dunaj. 'Taki nedostatki naj bi se vendar-le od- pravili. Poslanec F o n je rekel, da je to res. Naše železnice so silno drage. Za- kaj? Višji uradniki žrejo. Cela šuma ljudi se vozi po naših železnicah za- stonj. Potem pride zguba pri železni- cah. Kmet za izvoz svojih pridelkov rnora plačati visoke voznine. Sicer se zdi. da se vlada v zadnjern času pripra vlja, da se ti prosti vozui listki odpra- vijo. 0 Konečno je poslanec Foil slikal, kako ueumljivo razlicne tarite imajo ne- katere železnice. Tako n. pr. se ogerska moka prevaža po Avstriji eeneje kakor uvstrijska. Potem je govoril o čudnih prevozih kislega zelja, o dunajskih ju- do vskih trgovcih z jajci itd. Sklep. Ker se ui nihee vee oglasil k bese- di. se jc predscdnik zalivalil g. poslancu /a poueljiv govor ter izrekel ob burneni odobravanju poslancu Fonu in »hrva- sko - slovenskemu klubu« v imenu zbo- rovalcev zaupnico. Nato je zaoril tri- kratni »2ivio!u po dvorani. — S tern ji bil lepo uspeli shod končan. flvstrijski parlament. O našcin državnem zboru se slišijo in citajo raznovrstne vesti. Eui trde, da ni za nobeno rabo, drugi da je zelö de- luven, tretii, da je storil, kar se je pac v danih razmerah dalo storiti itd. To zadnjc bo najbolj odgovarjalo resniu. Povdarjali smo tudi že mi, da ima naša zbornica v celoti resno voljo do dela, a I«ri naših razmerah jc vsako delo zelo oicžkočeno. Eden vleee sem, eden tja, z.i. skupne dr/avne interese je še precej malo smisla. Liberalna nemška večina nosi dokaj odgovornosti za to. Sedaj eakajo zbornico zopet velike in težke naloge. Rešiti bo treba brambeno refor- mo in urediti zavožene gospodarske raz mere. Naše gospodarstvo je precej v neredu, a ni še ravno tako obupno kot pišejo nekateri. in z nekaterimi refor- mami bi se dalo urediti in popraviti marsikai, kar je zavoženega. Sicer pa pišejo listi. da bo imela zbornica opra- viti s tremi velikimi zaprekami. Prva je češko-nemška sprava. Ako se ta ne doseže, ne bo mogoče v parlamentu vspešno delovanje. Od te sprave je do- sti odvisno in le želeti je. da se ta babi- lonska zmešnjava že enkrat uredi in od- pravi. Drugi trn je kanalsko vprašanje na severu. Kanäle hočejo imeti Poljaki po vsej sili, a finance so tako zavožene. da je treba prej rešiti finančno vpraša- nie in potem šele pridejo kanali in razne kompenzacifc na vrsto. Tretja točka je laška fakulteta. Ta stvar je navidez ma- lenkostna, denarna sredstva so v pro ražiinu, a ni prostora, kjer naj bi se vstanovila ta fakulteta. Prej se je ^lišal krik »Trieste o nulla!«, sedaj je dobro — nulla. Baron Chiari predlaga kot se- dež laške univerze kako istersko me- sto, češ tarn ne bo narodnih prepirov. — Mi smo res radovedni, katero istrsko mesto misli g. Chiari. Menda ga ni kra- ja v Primorju, kjer bi ne živeli tudi Slo • vani in s temi pač vlada vendar mor.i tudi računiti. Tedaj bo bržčas še dolgo — nulla. — Kako se bo zbornica sko- bacala čez te ovire, to je precej kočljivo vprašanje. Na v'seh straneh države po- stajajo razmere vedno bolj zamotane, kriza sledi na krizo, a jasnega pogleda v bodočnost ni dobiti. V interesu ljud- stva in države same bi pa bilo želeti, da bi prišia zbornica po počitnicah do po- zitivnega, koristnega dela in bi ne ubi- jala časa z raznimi brezplodnimi deba tami, ki so na škodo parlamentu, državi in ljudstvu. Dopisi. s Zconik. (S m r t ii a kosa.)I)ne 7. t. m. je umr.la preč. g. župniku Nemec mati v,68 letu svoje dobe. Preč v-up- niku izrekamo tern potom naše r ¦ ",;e- nejše sožalje! Pokojnici svetila vc'na luč! Z Vipavskega. 2e več časa se ob- čuti tudi pri nas na sploh precej dragi- nja in veliko pornaiijkanje denarja. V- časih tega ni bilo tako pogostoma, a se- daj nekaj let naš kmetovalec ne pride več ;z dolgov. Dosti so krive temu sla- be letiiie. dosti tudi ljudstvo samo, ki ne zna še razumno in skrbno gospoda- ?iti. V casili. kakor so sedaj, bi se ru; sinelo slišati uiti od dalec o kakein pie- su ali veselici in vendar se to godi. Te dni je bilo v gorenji vipavski dolini par senmjev (Vipava, Ajdovščina), ki so pa bili tako slabi glede kupčije, da kmet z.e dolgo ne ponini takili. Večina hriboveev ni prodala* nič in niladi puj- ski so bill dobiti za vsako ceno. Pred le ti po 20 .15 kron sedaj 14- -16. -¦ V sredo po noei je zapadel po hribih sneg iti bati se je kake slanc, ki bi po- morila \rse cvetje na sadnem drevju. 2c sedaj kmet račimi na prve črešnje, a če pride slana, ne bo kaj prodati. Delo na polju stoji radi prevclikc mokrote, de- lavci so skrajno dragi, tako, da ni več liiogoče naprej. Zadnja lanska suša ie škodovala dosti, nadejamo se skorajšue podpore od države, Kanal 12. aprila 1912. Včeraj in da- nes vršila se je komisijska ceuitev zem- ljišč za novo cesto Kanal - Marija Celj in sicer za 1. del. Zaradi velike razlike razmer izdelani so bili od vladnih inže- liirjcv trije načrti: eden nasevernistrani Gorenjevasi eden pod (lorenjo vasjo, in tretji skozi Gorenjo vas. Cenitev se ]e vršila na vseli treh črtah. Ker se je ko- nečno komisija zedinila z vsemi pose- stniki v Gorenji vasi glede vseh zadev, obveljula je poslednja črta; vsled tega pojde nova cesta iz Kanala na Marija Celj skozi Gorenjo vas, ako potrdi c. kr. nn.mest. sklep današnje komisije. Za eel desni breg Soče in za Idrijsko doli- no bo po tej cesti najkrajša cesta na Kanalsko postajo; za Kanal sam pa bo cesta največjega poinena. Iz Dornberga. — Res vredno je, prijeti za pero in naznaniti širšemu sve- tu, na kako velečasten način smo obha- jali vstajenje našega Izveličarja na ve- liko soboto zvečer, kojega so se vdele- žili v kroju tudi naši »Orli« in veterani novoustanovljenega društva, ki so pr- vikrat nastopili. Ob cesti, koder se Je procesija pomikala, je na hišnih in vrt- nih ograjah brljalo na tisoče in tisoče lučic kar je predstavljalo neko rajsko lepoio. Grmenja topičev tudi ni manj- kalo. Na velikonočno nedeljo so se tudi v kroju vdeležili naši ^Orli« in-veterani sv. niase, ki so s tem slovestnost pove- čali. za kar jim vso cast in hvalo izre- kamo. Pohvale vreden je tudi naš me- šani cerkveni pevski zbor za*lepo petje pri sv. rnaši. Ljubki in angeljski glasovi, ki so prihajali \t deklisWh grlic, so nas kar ganli in iz marsikakšnega očesa iz- vabili kapljice solz. —-- Vsi se pohvalno izražajo o tem petjti in trdijo, da tako lepega petja se ni slišalo se v naši cer- kvi, za kar gre cast in hvala gosp. or- ganistu, ki je v kratkem času pevski zbor tako dobro izuril. Dobre volje je treba pa gre. Zato priporočamo našini .pevcem in pevkinjam ystrajnost in re- dno zahajanje k vajam, pa bo slo. Gla- sove imate izvrstne, samo vaje so po- trebne. Bog vas živi, le tako naprej! Polifični pregled. Državni zbor. Predno bo začela poslanska zbor- nica zopet zborovati, se bo ministerski predsednik grof Stürgkh posvetoval z voditelji strank v svrho, da sestavi de- lavno večino. To večino naj bi tvorila nemško narodna zveza, krščanski so- cialci, Poljaki, Čehi in Jugoslovani. — Manjsih strank Stürgkh ne namerava izključiti; upa, da se večini tudi Italijani prikiopijo, ko se reši vprašanje laškegu vseučilišča; to upa tudi o Rusinih, ko se razmere meu Poljaki in Rusini ure- de. Olede na sestavo večine ne misli grof Stürgkh čakati, da bi se preje skle- nila češko-nemška sprava, ampak hoče neodvisno od tega vso stvar vzeti v roke. Če se bo delovna večina izkazala, se bo sestavilo tudi ministerstvo iz za upnikov strank. Stürgkh namerava s tako sestavljeno večino rešiti brambne in finančne nredloge. Prepričan je, da bodo vlado glede na brambno preosno- vo vs.e velike stranke podpirale. Obstrukcija v ogrski poslanski zbornici. \ čeraj se je scšla prvič po Veliki noci ogrska poslanska zbornica. Imela se je vršiti razprava o brambnih pred- logah, a do tega ni prislo, ker so počele raznc stranke obstruirati. - Justhovci nabirajo materijal proti ministerstvu Khuen v svrho, da postavijo ininister- stvo pod obtožbo zaradi dogodkov na Hrvaskem. Dogodki na Hrvaskem in razna poročila o jugoslovanskih poslancih. »Slov.u pise: 0 taktiki jugoslovan- skili poslancev uaprani razmeram na Hrvaskem bo sklepal »Hrvaško-sloven- ski klub« v sredo, due 17. t. m. Vsa druga tozadevna poročila so nekaj pre- nagljena. Vest »Bosnische Korrespon- denz«, da se vrše kaka poganjanja za obnovitev skupne zveze vseh jugoslo- vanskih poslancev ni resnična. O takih pogajanjih ni v nicrodajnih krogih, vsaj doslej nič znanega. Ravno tako ni nič znanega o kakein skupnem shodu jugo- slovanskih strank v Ljubljani. Želeti je, da se resne akcije resnih in odgovornih jugoslovanskih činiteljev ne kompromi- tirajo po neosnovanih novicah. Hrvaško vprašanje, ki je /ivljenskega pomena za nas vse, se ne bo rešilo s šundrom, tenivec z resnim, modrim dejanjem. Hrvatska. Kraljevi komisar za Hrvatsko Cu- vaj je izvedel, da ljudstvo z novim reži- mom v Hrvatski ni zadovoljno ter da kritizira nasilstva vlade. Zato je izdal naredbo na vse podrejene okrajne ob~ lasti in policijske komisarijate, naj vse one, ki bi izrazili svojo nezadovoHnost takoj aretirajo in izroče sodišču. Dalmatinski pristaši stranke prava za Hrvate. V sredo je imel izvrševalni odbor hrvaške stranke prava v Spljetu svojo sejo, katere so se udeležili tudi pravaški poslanci. V tej seji so se vsprejele tri resolucije. Prva resolucija izjavlja, da so dal- matinski pravaši solidarni s Hrvati, žl- večimi na Hrvatskem. Druga resolucija izjavlja, da bodo dalmatinski pravaši delali na to, da se varuje ogrožena hrvatska domovina in sicer računajo tudi na sodelovanje Slo- ven cev. S tret jo resolucijo se pozivljajo vsi poslanci,' ki zastopajo narod v parla- mentu, v delegacijah in drugih ustavnUi zborih, da store potrebne korake, da enkrat neha nasilstvo Madjarov na- prani Hrvaški. Ogrski ministerski svet. En dan pred nadaljevanjem zaseda- nja ogrske poslanske zbornice, to je v četrtek, so imeli ogrski ministri posve- tovanje, ki je trajalo dve uri. Razprav- ljalo se je o najnovejših dogodkih. Košutovci in Justovci so imeli vsaki za-se zborovanja, v ka- terih so sklenili do skrajnosti protiviti se brambnim predlogam, ker se noče ugoditi narodnim zahtevam Madjarov v tem vprašanju. Nadalje sta oba kluba sklenila z vso odločnostjo podpirati za- htevo po splošni, enaki in tajni volilni pravici. Darovi. Za »Šolski Dom«: je plačal našemu uredništvu gosp. 2 n i- d a r č i č, stavbeni mojster v Gorici, 10 K. Prisrčna hvala! Oomače in razne vesli. Smrtna kosa. Umrl je v Qorici v noči od pondeljka na torek šolski svet- nik Josip C u 1 o t, gimnazijski profesor in okrajni šolski nadzornik v pokoju. Duhovske spretnembe. Premeščen je preč. g. kurat Valentin B a t i č iz Livka v Loin. V Livek pride za kurata preč. g. Anton Pisk, dosedaj prvi ka- plan v Tolminu. Preč. g. Anton Rutar, drutfi kaplan v Tolminu, jc imenovan za prvcga kaplana istotam. Fivharistični shod za duhovnike bo due IS. t. hi. v goriški bogoslovnici. Vspored: 1. Ob si. uri zjutraj so razpo- stavi v si'incniSki ccrkvi najsvetejši sa- krament. 2. Ob 8. uri pontifikalna maša Nicga Prevzvišenosti knezonadškofa. 3. Ob 10. uri zborovanjc v dveh oddelkih. Pri slov. oddelku bodo govorili: Mons. Castellitz, dr. Pavlica, P. Bernardin, dr. Knavs in dr. Srebrnič: pri italijanskem oddelku pa: Mons. Castellitz, dr. Bru- mat, dekan Kren, katehet Valdemarin in P. Bernardin. 4. Ob 1. uri skupno ko- silo. 5. Ob 3.30 do 4.30 pop. ura molitve in govor P. Perini-ja 'I'. J. Razstavo cerkvene obleke priredi »Bratovščina Vednega češčenja« od dne 15. apriia t. 1. do 22. aprila v ulici Bar- zelini li. st. 2„ Vstop prost vsacemu, ki se zato zanima, na kar opozarjamo po- sebno čč. gg. duhovnike, ki se bodo vdeležili 18. t. m. evharističnega shoda v centralnem semenišču. Vabilo na veselico, ki jo priredi dne 14. aprila v dvorani »Central« v Qorici društvo slovenskih delavk: Skalnica. Začetek točno ob 5. uri pop. Yspored 1. Na niorji. Fr. Ferjančič. Cetveroglasen ženski zbor. 2. Skopuh. Spesnil Anton Hribar Korinjski. Deklamacija. 3. Po- mlad. A. Förster. Troglasen ženski zbor s sopranom solo in se spremljevanjem klavirja. Prizor. 4. Qorska cvetica. Jan. Laharnar. Mešan zbor z barit. solo. 5. Prisiljen stan je zaničevan. Veseloigra v treh dejanjiii. Po nemškem priredil K. Supin. 6. Slovan na dan. H. Volarič. Mešan zbor s sopran. in alt. solo. Vstop- nina in sedeži v prvih treh vrstah 2 K, v ostalih vrstah 1 K, stojišča 50 v. Vojaški nabor. V petek, 12. t. m, se je prostovoljno predstavilo vojaški naborni komisiji: iz goriške okolice 49 mladeničev, potrjenih je bilo 20; iz gra- diščanskega okraja 2, potrjena 2; iz tolminskega okraja 1, potrjen 1; iz me- sta 2, potrjen nobeden. Odprii lekarni. Od 14. do 21. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni. Liberi - Pontoni. Zaradi prodaje ponarejenega vina. E. Bombig, ki ima v Qorici zalogo vina in neka gostilničarka zunaj mesta sta bila od sodišča prve instance oproščena prestopka prodaje ponarejenega vina, ker sta se izgovarjala, da sta kupila vi- no za pristno in ga nista poznala. Te dm pa se je vršila obravnava pri okrožnem sodišču, ki je ovrglo razsodbo prvega sodišča, češ, da ni noben izgovor to, če se je kupilo ponarejeno vino. Krčmar ali sploh piodajalee mora prodajati pri- stno vino. Zato ju je kaznovalo okrožno sodišče vsakega na 30 K globe. Nesreča. V sredo zjutraj je močan veter vrgel na tla delavca na državnem kolodvoru Boškin. Padel je na železni- ški tir in en železniški voz, ki se je bil spustil mu je šel preko desne noge. — Nogo inu je zdrobilo in prenesti so ga Izpred sodišča. Druga sodna in- štanca je potrdila razsodbo prve, s ka- tero se je kaznovala Terezija Kavs za- radi prodaje ponarejenega mleka na 10 K globe. Nesreče. Posestnik Andrej Bizjak iz Cerkna je popravljal streho svoje hi- še. Nakrat pade s strehe kakih osem nietrov globoko na zemljo ter se hudo poskoduje. lHletni delayec v podgorski papir- nici Ivan Petrič iz Logatca si je zlomil pri delu dva prsta desne roke. 201etni mizar Josip Klančič iz Mir- na je pripravljal topiče. Smodnik se mu je v roki vnel in razmesarilo mu je dva prsta desne roke. Sedaj se nahaja v bol- nišnici usmiljenih bratov. Zdrav kraj je Št. Maver, kajti od 5. junija 1910. do danes ni v St. maver- ski duhovniji nihče urnrl. Razstava goveje živine v sežan- skern političnem okraju. V sežanskem politiinem okraju se priredite sledeči razstavi goveje živine: 1) raztava v Sežani dne 4. maja 1.1. za občine sodnega okraja sežanskega in 2) razstava v Komnu dne 6. maja t. 1. za občine sodnega okraja komen- skega. Pri teh razstavah nakažejo se da- rila v denarju v skupnem znesku 1600 kron. Kdor se namerava udeležiti teh raz- stav, naj se prijavi potom županstva na deželni odbor do 30. aprila t. 1. Natančni vsporeöi razstav se dobe pri županstvih, pri komisiji za dopušča- nje bikov v Sežani, pri c. kr. kmetij- skem drustvu v Oorici in pri deželnem odboru. Z ozirom na važnost teh razstav za povzdigo naše govedoreje se priča kuje, da se živinorejci polnoštevilno u- deleže teh razstav. Na teh razstavah se bodo podelje- vala tudi posebna darila za 5 do 8 me* sečna nerezana teleta. Razglas, ki se tiče vsprejetja v gospo- d'njske tečaje na deželni kmetijski soli. Prve dni maja meseca t. 1. se otvore mi dezelni kmetijski soli poletni gospodini- ski tečaji. V tečajih se bo podeljeval po- uk. ki je potreben za racionalno in ceno opravljanje hisnih poslov. V gospodinj- ske tečajc, ki trajajo 5 mesecev, se sprejmejo dekleta z Qoriskega, ki so do- polnila 14. leto starosti in pripadajo kmečkemu stanu. Obiskovanje tecajev je brezplačno za ubožne družine, proti plačilu za tiste, ki so v stanu plačati. Za plačnice se določi prehranitnina 30 kron inesečnih. Deželni odbor si pridržujc, da morebiti dovoli obiskovanje tečajev tudi po polovični prehranitvi. Prosilke morajo predložiti prošnje za sprejem v tečaje potom županstva deželnemu od- boru do 22. t. m. Prosnjam.se mora pri- ložiti: 1) Krstni list. 2) Šolsko odpust- nico. 3) Ubožno spričevalo. Na sloven- skem oddelku deželne kinetijske sole ie na razpolago 20 niest. t Dr. Jakob Sket. V četrtek zjutraj je uinrl v Celovcu vladni svetnik, rav- natelj Družbe sv. Mohorja in slovenski pisatelj dr. Jakob S k e t v starosti (it), let. Pokojnik je bil rojen 1. 1852 na Slad- ki Oori na Štajerskem. Od 1. 1878 je bil profesor na eelovski gimnaziji dokler ni šel v pokoj. Dr. Sket je nadaljeval .lanežičevo delo na slovstvenem polju. Priredil je vse slovenske čitanke za srednie sole in je tudi Janežičevo slov- nico izpolujtval na naein, ki se je prila- Kodil novejšim znanstveno dognanim jczikoslovnim načelom. Ta slovnica ]e doživela deset izdaj, katere vsaka je bila po dr, Sketu izpopolnjena. Tudi na Icposlovnem polju je deloval in je izdajal od 1. 1880 do 1886 mesečnik »Kres«, v katcrem je objavil dve obširni povesti: »Milko Vfgrin« in >i2rtva ljubosumno- siiw. Najbolj se je pa scznanilo našc ljud- stvo ž njim s povestjo »Miklova Zala«, ki je izšla v »Slov. večernicah« i. 1884. Zadnja leta je posvetil pokojnik svoje delo Družbi sv. Mohorja in njeni upra- vi. FJogreb se je vršil danes ob 3. uri popoludne! Naj počiva v mini! »Jutro« prenehalo. »Jutro« je pre- nehalo izhajati. Privrženci »Jutra« iš- čejo drugo tiskarno, a nobena noče »Jutra« prevzeti. »Jutro« je v sedanji Poličevi tiskarni v Trstu pustilo mnogo dolgov. V uredništvu in upravništvu ni nobenega. V soboto so odšli. Rešilna akcija se je popolnoma ponesrečila. Odgovor vlade na iredentovsko de- rnonstracijo. Vlada je izgnala ravnatelja gledališča v Puli Aleksandra Bolzicco, ki je doma iz Vidrna, iz vseh avstrijskili dežela, ker se je vršila v gledišču ire- dentovska demonstracija. Izboljšanje položaja državnih želez- ničarjev. Poslancu Bufivalu so v želez- niškem ministerstvu izjavili, da je iz~ boljšanje glede tia place delavcev že rešeno in da mora dotične spise le še železniški minister potrditi. Tudi novi delovni red se kmalii objavi. Tistim že- lezničarjem, katerim stanarinska pri- stojbina še ni bila izboljšana, se v naj- krajšem času izplača izboljšana stana- rina. Izeseljeništvo. Na parnikih »Austro- Amerikane« se je izselilo v mesecu ma- rcu 3339 ljudi v Ameriko; lansko leto le 1125. V prvih treh mesecih t. 1. se je izselilo skozi Trst 5912 oseb v Ame- riko, v istem času lanskega leta pa le 3729. Torej se je lansko leto izselilo v Arneriko 2183 oseb manj kot letos. \z tega se vidi. da vlada v Avstriji letos rnnogo večja beda kot lansko leto. Cesar. V sredo se je cesar vrnil iz gradu Wallsee, kjer je prebil velikonoč- ne praznike, na Dunaj. Dr. Mencinger umrl. Slovenski pi- satelj dr. Mencinger je včeraj popoldne umrl na Krškem. Preganjanje slovenskih listov in du- hovnikov na Beneškem. — Odkar je začela italijansko-turška vojna so naši sosedje silno nervozni. Povsod vidijo nevarnosti za mater Italijo. Njih nervoz- nost hudo občuti slovenska duhovščina na Beneškem. Očitajo ji, da ni dovolj patriotična. Vse jo šikanira, od videm- skega prefekta do zadnjega karabinerja. Posebno pozornost so posvetili Italijani onenui pičlemu stevilu slovenskih listov ki prihajajo črez inejo. Povsod stikajo za njimi. Uvedle so se preiskave in za- čela je prava persekueija vsega, kar je slovensko. Tako se godi Slovencem v ¦svobodni" Italiji. Kaj pravijo k temu naši xzatirani« Lahi? E con Canev a, noi vogliam marciar. l'ako so peli v nedeljo goriški Lahi, ko so se vračali polni tripolitanskega nav- dušenja iz Ločnika v tlorico. S. Ca- nevo hočejo torej marsirati v Tripolis. Bog jih nesi in sreena pot! tlrvaški detektivi v Ljubljani. Iz Ljubljane se poroča, da so tja dospeli iz Zagreba štirje detektivi, ki imajo nalo- go opazovati uredništva slovenskih li- stov, njihove zveze s Hrvaško in Hrva- tt. ki prihajajo iz Zagreba. Hrvaški list ) Hrv.'ttski Pokret" se že pripravlja na prcselitev iz Zagreba v Ljubljano, kjer ho izhaial ves čas absolutističnega re- zima na Hrvaškem. Koniiskacije listov iz Avstrije. V četrtek popoldne se je podal v Zagrebu policijski uradnik Martinjak z dvema detektivonia na kolodvor s popisom li- stov. ki ne srnejo več v Hrvaško. Vsi ti listi so sedaj takoj konfiscirani, ko jih pripelje vlak. O snežnih viharjih prihajajo poro- Cila iz cele Kvrope. Po severnem Tirol- skem pada gost sneg in vlada hud mraz. Na severnem Češkem imajo tudi sneg in veter. Na Karpatih in sploh po celi Ogrski so nastali snežni meteži. Na Du- naiu pada tudi obilen sneg. V Odesi in okolici so vladali hudi sneženi viharji. ^ sied mraza je umrlo 40 oseb. Pa tudi pri nas je v noči od torka na sredo vreme postalo popolnoma zim- sko. Po hribih je zapadel sneg, ki je se- gal pod Trnovskim gozdom skoro do ^empasa. Temperatura je tudi nizka, zlasti ponoči. Dalmatinske železnice. Pogajania ined ogrsko vlado in konsorcijem, ki ima graditi dalmatinske železnice, so končana in se ho ogrski del železnic za- čel v kratkem graditi. Ta del obsega progo kranjska meja - Ogulin - Lika in bo stal 98 in pol milijonov kron. Nemci na Češkem se bodo morali učhi češčino. Te dni je izdalo minister- stvo za bogočastje in uk odlok, s kate- rim se uvaja na nemških srednjih šolah na Češkem češki jezik kot obligatnl predmet. Podučeval se bode tri ure na teden. Turki streljali na avstrijsko trgov- sko ladjo. One 10. t. m. je pri uhodu v Dardanele začela ena turška utrdba streljati na avstrijski Lloydov parnik >Baron Beck«. Poveljnik parnika je na- nireč videl, da se nahaja na svetilniku pri uhodu dogovorjeno znamenje. da je uhod prost. Toda med streljanjem topov je ono znamenje izginilo in parnik se je ustavil. nakar ga je en pilot spremil vmes min do Carigrada. Turki so prva dva strela »slepo« izstrelili. Tretji pa je bil ojster in padla je krogla nedaleč od parnika v morje. Potniki na parniku so bili vsled tega hudo razburjeni. Listnica uredništva: O. dopi^nikti iz Tolmina: Prihodnjič. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! TjTftÄö 7rlr>CI\7in si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepcijo spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako ra^/te V dot/ ZrfUlaVjC FELLERJEV fluid z znamko „Elza-fluid". Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj satno lekartiar E. V. FILLER v Stubici, Elza -kg št. 264 (Hrvatsko.) Portia „Ljubljanske kreditne banke" ------se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.------ ffloge na hnjižice obrestuje po *va%, vloge v fehocem raiunu po dogovopu. Y üünlll Delnlška glavnlca K 8,000,000. Ceiltrala V Ljllbljaili. -Rezervnl zaklad K 800.000.— ¦ PODRUŽN1CE: Celje,Celovec/uorica,Sarajevo. Split, Trst. =------------------------ Vsem gOHpodinjam toplo priporočamo KOLIHSKO CIKORIJO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. = v korist obniejniin »loveucem. Računski sklep „Centraine posojil nice" v Gorici za 11. upravno leto 1911. '__________________Račun prometu * ! SPREJEMKI Kron vin. I Z D A T K I Kron vin. | Račun glavnih deležev............... 1.400 Račun glavnih deležev. 2 800 opravilnih deležev............. 252 „ opravilnih deležev 34 ' „ pristopnin............... 138 — „ hranilnih vlog . . 783395 : 51 „ hranilnih vlog............... 810.930 25 » obresti hranllnih vlog........... 3.776 | 91 „ posojil na menice............. 107.638 ' 61 „ posojil na menice 94 272 75 obresti posojil na menice........... 23.910 31 „ obresti posojil na menice........ 287 75 „ posojil na vknjižbo............. 112.100 94 „ posojil navknjižco 228.215 ! 55 H „ obresti posojil na vknjižbo.......... ^7.551 80 n obresti posojil na vknjižbo ........... 28 33 ^ „ zamudnih obresti.............. 4.151 19 et'ektov ¦ > 60 \ — „ tožbenih stroškov............ 3.491 84 „ tožbenih stroškov 3.384 j 26 upravnih prispevkov............ 4.257 96 „ upravnih stroškov 15.651 80 tekoči.................2,745.293 53 „ knjig in tiskovin . •............ 255 j 95 j „ tekočih obresti.............. I.934 n >f tekoči.................2,785.334 . 52 posojil na mesečna odplačila.......... 11.948 26 „ tekočih obresti.............. 48 ! 68 obresti posojil na mesečna odplač......... 1.810 ; 04 „ razpoloženega zaklada............ 4.569 i -„ stavbene uprave ............ 11.219 21 „ dividende................ 2.502 | 14 stavbe................# 3Ö6 72 „ nakupljenih deležev „Kroj. zadr." . .'...... 200 | — inventarja ......;......... 64 56 „ posojil na mesečna odplačila.......... 7.000 ; — j „ dividende: vrnjena dividenda......... 40 — slavbene uprave .............. 6.062 57 blagajne: gotovlna 1. januarja 1911....... 10.666 14 blagajne: gotovina 31. decembra 1911...... 11.285 75 3.949.165 | 47 . 3,949.165 47 1 1 1 i Prrnn^t • a) SPreiemki.........K 3,949.165'47 JTrUUlCb. b) Izdatki •.........„ 3-937.879-72 Skupaj . . . K 7,887 04519 _______________________Račun bllance ! I M O V I N E Kron vin. DOLGOVINE Kron vin. i i i 1 Račun efektov................. 1.744 — ' Račun hranilnih vlog: Stanje......K 2, 217.77667 „ inventarja................ 2.036 \ 34 „ kapitalizovane obresti „ 95.01105 2,312.787 12 „ premičnega inventarja „Central"......... 436 ! 97 n tekoči: Stanje......... 768.20349 » posojil na menico............. 487.104 j 67 m pripisane obresti.....„ 37.61464 805.818 13 . posojil na vknjižbo.............2,097.666 49 lavnih de|ežey ---------------------- 51.000 -. posojil ;ia mesečna odplačevanja........ 34.939 98 " 0Dravilnih ddežev 3684 ~ 1 " tekoci: Stanje..........K 326.77016 | " rezervnega fonda.............. 45856 47 pripisane obresti....... 14.036.01 340.806 j 17 api^T ,^MnnHa ,a ^„.inp irhP ri mP„hh 5.396 10 < „ obresti posojil na menice zaostale........ 14.508 36 >f cbresti posojil na menice: predplač........ 2™4 65 „ obresti posojil na vknjižbo zaostale....... 55.479 69 ^ obresti posojil na vknjižbo predplač........ lOm. 5l „ obresti posojil na mesečna odplačevanja...... 3.567 42 ^ obresti posojil na meseč odplač predplač...... 1 70 - knjig in tiskovin.............. 1.760 j 82 ^ razpoložnega zaklada............ t *® l\ „ nakupljenih deležev „Kroj. zadr."........ 13.412 40 ^ dividende: nedvignjena dividenda ....... ^ I? n obresti nakupljenih deležev wKroj. zadr.«...... 4.307 23 stavbene uprave: predpl. najemnina....... !-583 ^ - stavbe.................. 186885 03 . izgube in dobička: dobiček . ......... 16-271 82 „ StavbPnP liprav*1- 7?n«*?'a najprnmnp R8 ^7 „ tožbenih stroškov............. 2.634 66 ~""~----------------- „ blagajne: gotovina dne 31. decembra 1911..... 11.285 75 ~ ¦——._^_____ 3,258 634 35 . 3,258.634 35 1 . 1 Račun zgube In doblčka ZGÜBA Kron vin. DOBlsiEK Kron vin. i ¦ ' i Račun inventarja: 5% odpis.......K 107.17 Račun obresti nakupljenih deležev „Kroj. zadr"...... 995 95 „ premičnega inventarja „Central" 10% odpis. „ 48.55 155 72 „ upravnega prispevka ............ 4.257 96 „ knjig in tiskovin 20% odpis.......... 440 21 „ pristopnin................ 138 — „ obresti hranilnih vlog: izplačane . . „ 3.776.91 „ zamudnih obresti.............. 4.151 19 kapitaliz.....„ 95.011.05 98.787 96 „ stavbene uprave.............. 4.231 65 „ upravnih stroškov............. 15.651 80 „ obresti posojil na menice........... 29.023 86 tekočih obresti.............. 21.693 20 „ obresti posojil na vknjižbo........... 109.506 93 „ stavbe: odpis 1%............. . 1.887 72 „ obresti posojil na meseč. odpl.......... 2.582 89 „ bilance: dobiček.............. 16.271 82 154.888 43 ' 154-888 43 ' NACELSTVO: Berbuč Ivan, deželni posl. in c. kr. prof, v Gorici, načelnik, Žigon dr. Fran prof, bogoslovja v Gorici, nač/ namestnik, Fran Vodopivec, c. svetnik v p. v Gorici, Anton Fon, trgovec v Gorici, 0 D B 0 R N I K I ¦ Leban Fran, c. kr. vladni svetnik v p. v Gorici, Ferdinand Sfiligoj, veleposestnik v Gorici. Andrej Ipavec, c. kr. profesor v Gorici, Dr. Fran Kos, Anton Santel, c. kr. šolski svetnik v Gorici, c. kr. šolski svetnik v Gorici, NADZORSTVO". Dr. Anton Gregorčič, Monsg. Josip Pavletič, drž. in dež. poslanec et. c. v Gorici, stolni dekan v Gorici. Dr. Andrej Pavlica, i.-of bogoslovja v Görici. Izdajatelj in odgovomi urednik Anton Bavčar. Tiska ÄNarodna Tiskarna" (odgov. L* LuKezic.)