No. 222
AMCR1CAN IN SPUUT fOftee* IN LANGUAGE ONLY

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1966
$LOV€NIAN
MORNING N€WSPAP«ft
STEV. LXTV — VOL, LXTV
upanje na if3|o?8r i Rodezijo
Krčanska vlada je prepričana, da je zastonj pričakovati sporazum z Rodezijo in da ta razgovore le zavla-čuje.
..........' *•'
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Predsednika Wilsona je izgubila ^sak up na sporazum z Rodezijo, Vendar je odločena čakati do konca meseca na ukrepe, do katerih je- obvezana, če do sporazuma ne pride. Predsednik uporne bele vlade Smith je v svojem odgovoru na zadnje britanske pogoje za sporazum odgovoril zelo ^ogibajoče in jih ni naravnost Zavrnil, toda jih tudi ni sprejel, ^ri tem je izjavil, da je prišel eas za neposredno srečanje med ftjim in predsednikom vlade Wil-sonom.
Britanska vlada je v svojem 2adnjem predlogu zahtevala, da Smithova vlada odstopi, nakar ko kraljičin guverner imenoval ^ovo, da priznajo oborožene sile Rodezije guvernerja za vrhovnega poveljnika v imenu kraljice m da bo bodoča ustava imela Nrnstva za postopno podeljevalo in priznavanje političnih pra-Vl’c črni večini.
lan Smith je namignil, da je voljan priznati guvernerja, da pa bamerava ostati sam na čelu via-
Novi grobovi
Spasoje Komnenic
Včeraj popoldne je nenadno umrl na svojem domu na 2943 E 66 St. 64 let stari Spasoje Komnenic, rojen v Pilatovcih v Črni gori, od koder je prišel v Ameriko leta 1951. Zaposlen je bil pri Republic Steel Corp. Tu je zapustil ženo Miro, roj. Mirkovič, in bratranca Vasilija Komnenicha, v starem kraju pa sestre Petrušo, Milico in Pavlo. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto.
Sett. Robert Kermedy odgovarja R, ^ixottu
WASHINGTON, D.C. — Nixon je preveč spreten politik, da ne bi bil takoj ugotovil, da zadnje volitve niso škodovale samo oredsedniku L. B. Johnsonu, am-cak tudi sen. Robertu Kennedy-ju, ki je veliko več agitiral za demokratske kandidate po deželi kot Johnson. Bil je res edini vidni demokrat, ki ni varčeval z napori za demokratsko stranko. Seveda ni mogel plavati proti političnemu toku; večina kandidatov, ki je zanje agitiral, ni bila izvoljena.
To je Nixon takoj porabil, da je -Kennedvju povedal, da je od 67 kandidatov, ki je Robert Ken-nedy zanje agitiral, zmagalo samo 17, torej le 38%. Pa se je ta-
in tudi sam prevzeti odgovor- ^°i oglasil Robert Kennedy in 'mst za izvajanje ustave, ki bo ^ogovorjena z Londonom. Ob ^aznovanju prve obletnice lo-Rodezije od Velike Brita-pretekli petek je Smith po-Vectal naravnost, da se motijo °m, ki računajo, da bodo Rodečo spravili na kolena. Velika litanij a je v smislu sklepa kon-6rence predsednikov držav bri-“bske Skupnosti obvezana pred-J^iti rodezijsko vprašanje Zdru-jOnim narodom in tam predlo-•Jb proti Rodeziji sankcije. Črne Afriške države zahtevajo, da na-Velika Britanija z oborože-silo proti uporni Rodeziji, kar a London odklanja.
^ m Isa sprejela
'I
NONG KONG. — Vlada v Pei-Su je objavila, da ne bo pod-aia in ne priznala nobenega ^govora o omejitvi atomskega °roževanja. To stališče je bilo j robno obrazloženo in uteme-sk^0 V uradnem glasilu Kitaj-e komunistične partije Jem-‘lri Jih Pao v Peipingu.
0]
j, anek ostro obsoja ameriško-skf ° Sodel°vanje v naporih za mednarodnega dogovo-Pa ° onrejitvi atomskega orožja
t;
drž,
ave, ki tega že imajo. Kise
a se zavzema za popolno S],ek°ved vsake uporabe atom-or°žja, pa priznava, da do bo lahko prišlo.
šej °^0^na prepoved bo možna t0r^’ ko “ameriški monopol a-ž]0	orožja” popolnoma
č% -ien> to bo tedaj, ko bo ve-iippi ^r^av aL vsaj večje število 0 atomsko orožje.
Vremenski
prerok
pravi:
oblačno, milo, verjet-
tpj. ^e^ja. Najvišja tempera-
a 64.
začel dokazovati, da je agitiral vsega skupaj za 80 kandidatov in da je med njimi zmagalo kar 51 kandidatov, torej okoli 61G. Slučajno imata oba prav. Odstotki se namreč lahko računajo od različnih osnov. Nixon trdi, da ie Kennedy agitiral samo za 57 kandidatov, temu pa Kennedy oporeka.
Naj bodo odstotki taki ali taki, Kennedyjevi kandidatje so se slabo odrezali in končno je u-speh to, kar odloča. Kennedy to dobro ve in je zato že začel misliti, kako se je na novo treba pripraviti za volitve v 1968.
Daniel dela na stružnici
MOSKVA, ZSSR. — žena pisatelja Jurija Daniela, ki je bil obsojen na pet let prisilnega dela zaradi objave svojih protisovjetskih spisov, je povedala, da dela njen mož na stružnici, v prostem času pa še vedno pesni-kuje.
Španija bo imela svoj "političen leden"
V Madridu bo pri občinskih voli tv? ih prvič nastopila o-pozicija. parlament pa bo razpravljal o novi državni
ustavi.
MADRID, Šp. — V nedeljo bodo v Madridu občinske volitve. Prvič se jih bo udeležila tudi opozicija, ki je postavila šest kandidatov. Kandidatje so dobili možnost, da govorijo na radiju, pa tudi v časopisju niso pozabljeni. Vprašanje je, kako bodo Dostopale volivne komisije. Mislijo, da ne bodo kršile zakona. Zgodilo se je namreč, da se je zadnjič pojavila opozicija tudi pri volitvah v režimske delavske unije, pa je režim ni preganjal. Ponekod je dosegla kar čedne uspehe.
Na glavni dogodek čaka španska politična javnost 22. novembra. Za ta dan je namreč sklicana izredna seja parlamenta, znanega pod imenom kortes. Parlament bo dobil ob tej priliki nov “organski zakon” ali načrt za novo ustavo. Podrobnosti še niso znane, mislijo pa, da bo načrt predvideval, da bo četrtina poslancev izvoljena naravnost od volivcev. To bi pomenilo, da bi sedanja falangistična stranka zgubila svoj političen monopol, kar opozicija zahteva že dolga leta.
Optimisti računajo s tem, da bodo prihodnje parlamentarne volitve že prihodnjo pomlad. Treba je pa računati s tem, da se 74-letni diktator Franco ne bo prehitel. Po njegovem ostane Španija monarhija, ki bo v njej imel glavno besedo še zmeraj sam kralj. Vsekakor je pa mogoče, da bo novi ustavni zakon začetek prehoda od diktature na parlamentarni režim. Prehod se bo pa vršil počasi, čeprav večina javnosti s tem ne bo posebno zadovoljna.
Jevtušenko premalo na levo
NEW YORK, N.Y. — Jevge-nij Jevtušenko, znani ruski pesnik, ki je v Združenih državah na obisku, je dejal, da so ga skušnje prvega tedna poti po Združenih državah prepričale, da ni “dovolj daleč na levi, da bi ugajal ameriškim levičarjem”.
Grška zarota Aspida prišla pred sodnijo
ATENE, Gr. — Že 1. 1965 je znani ciprski general Grivas našel gled za vojaško zaroto “Aspida”, ki je hotela s sila prekucniti sedanji parlamentarni režim in vpeljati svojega. Grivas je na to opozoril takratnega ministrskega predsednika Papandreouja, toda je skušal zadevo zamečka-ti, ker je bil njegov sin Andrej zapleten vanjo kot politični vodja vse akcije. Grivas je potem šel h kralju, ki je hotel zadevo razčistiti. Ker Papandreou ni bil za to pot, je prišlo do lanske hude politične krize, ki je končno rodila sedanjo vlado Stefano-poula.
Vlada je sedaj postavila vseh 28 oficirjev, ki so vodili zaroto, pred sodnijo. Obtožnica je zelo obsežna, obsega kar 475 strani. Proces bo trajal par mesecev, bo pomenil za grško politiko pravi dinamit, ki lahko sproži tudi vladno krizo. Kot prva priča je bil zaslišan general Grivas. Vsi obtoženci imajo svoje advokate, večinoma so to poslanci stranke bivšega predsednika Papandreouja.
POROTA JE ODLOČILA: SAM SHEPPARD NI KRIV
Brandt noče Kiesingerja
BONN, Zah. Nem, — Voditelju nemških socijalnih demokratov Brandtu nič kaj ne dišijo pogajanja s kandidatom za kanclerja, nacistom Kiesingerjem. Da to pove vsej javnosti, se je poslužil znanega sredstva: še pred prvim razgov« rom s Kie-
.*>
zu-
singerjem je objavil "novo panjo politiko nemške socijalne demokracije. V njej je nekaj točk, ki bi jih Kiesinger mogel sprejeti le takrat, ako bi žrtvoval del svojega političnega programa, tega mu pa seveda njegovi somišljeniki ne bodo dovolili.
Na drugi strani socijalni de-mokratje še niso pripravljeni na popuščanje, dokler ne ugotovijo, koliko je Kiesingerjeva kandidatura sploh vredna. Jih je nam'
Sinoči ob 10.23 je po 19 dneh sodnega razpravljanja okrajna porota v Clevelandu odločila, da dr. Sam Sheppard ni kriv umora svoje prve žene Marilyn 4. julija 1954. — Načelnik porote je dejal, da so bili obtožba in dokazi za njo sorazmerno šibki in neprepričljivi.
CLEVELAND, O. — Umor Marilyn Sheppard 4. julija 1954 je vzbudil velikansko pozornost ne le v Clevelandu in okolici, ampak po vsej deželi in še preko njenih meja. Oblasti so po daljšem oklevanju prijele njenega moža dr. Sama Shepparda in ga obtožile umora. Po dolgi sodni razpravi jeseni 1954 je bil dr. Sam Sheppard od porote spoznan krivim in obsojen na dosmrtno ječo. Vsi poskusi za obnovo procesa so propadli, dokler ni letos 6. junija Vrhovno sodišče odločilo, da dr. Sam Sheppard ni bil deležen nepristranske sodne obravnave in obsodbo razveljavilo. O-krajni tožilec je imel na izbiro, da Shepparda postavi znova pred sodišče ali pa ga pusti, saj je že po prvi obsodbi odsedel 10 let in bi bil na osnovi tega lahko pomiloščen. Okrajni tožilelc se je odločil za novo razpravo, ki je bila sinoči z odločitvijo porote zaključena in dr. Sam Sheppard je prvič po 12 letih zopet svoboden človek.
Porota sestavljena i z sedem moških in pet žensk je začela svoje razpravljanje pod predsedstvom 33 let starega Ralpha J. Vichilla dopoldne, ko je slišala navodila sodnika Taltvja.
Zedinila se je šele zvečer blizu desete in sporočila svojo odločitev sodniku. Okrajni sodnik Tally je nato sklical sodišče k zasedanju in prebral odločitev porote. Obtoženi Sam Sheppard je ob zaslišanju odločitve, da ni triv, udaril z roko po mizi in zmagoslovano skočil pokoncu.
Njegov odvetnik F. L. Bailey iz Bostona ga je potisnil nazaj na sedež. Sam je nato pokril obraz z rokami in začel jokati.
Pri razglasitvi sodbe je bila navzoča tudi sedanja Sheppar-dova žena Arianna, ki je prihitela do oproščenega moža in ga cbjela. V sodni sobani je bilo navzočih kakih 60 oseb, od tega 27 poročevalcev.
Dokazi neprepričljivi
Načelnik porote Vichill je de-
reč med njimi nekaj, ki mislijo, |jal, da so bili dokazi javnega toda je Kiesingerjeva kandidatu-1 žilstva sorazmerno šibki in ne-ra samo plod strankarskih mahi-'prepričljivi. Porota ni bila pre-nacij in podval v vrstah krščan- pričana o resničnosti izpovedi ske demokracije, torej muha- nekaterih prič. enodnevnica.	j Kolikokrat so porotniki glaso-
vali in kdaj ter kako so dosegli
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
odločitev, da Sam ni kriv, načelnik porote časnikarjem, ki so ga spraševali, ni maral povedati.
Mercury, Gemini, Apollo: skrivnosti vesolja se nam odkrivajo
CLEVELAND, O. — Kar prijetno nam je, kadar nam ni treba misliti na dnevno politiko in podobne prikazni in se zavero-vati na prostor zunaj Zemlje. Ni lepšega pogleda kot v modro nebo in njegove skrivnosti. Tam ni nobenih mej, tam vse pomeni večnost, tam je bilo še pred 10 leti vse skrivnostno. S prvimi raketami, ki so prenašale živa bitja, najprej živali, potem pa človeka, se je pa nebesni zastor začel dvigati.
Amerika ga dviga počasi in sistematično, zato pa uspešno in brez človeških žrtev. Na možnost žrtev navadno nihče ne misli, zato se nam zdi, da se mora vsaka akcija v vesolju posrečiti. Rusi imajo v tem pogledu precej drugačne skušnje, samo povedati jih nočejo, pač pa so jih tupatam namignili. Upajmo, da nas bo v tem pogledu sreča spremljala še naprej, kajti zavesa nad vesoljem še ni čisto dvignjena.
Do sedaj smo zaveso dvigali v treh stopnjah. Začeli smo z rake-
tami majhne zmogljivosti, ki so' se ni pripetila večja nesreča, pa prostora za orodje in instrumen-
spravljale vesoljske ladje Mercury na polet okoli Zemlje. Bili so to dnevi velikega razburjanja, pa tudi velikega veselja nad vsakim uspehom. So pa uspehi vse to tudi zaslužili. Seveda se nam danes zdijo malenkostni, ako jih primerjamo z današnjimi in tistimi, ki so še napovedani. Pa niso. Poleti v dobi Mercury gondol so orali ledino. Tudi najmanjša malenkost, ki so jo dognali, je bila zlata vredna, saj nas je opozorila na težave in ovire, ki nanje niti mislili nismo, ali pa smo njihov pomen in moč podcenjevali. Ker pa je naš čas tak, da le prehitro živimo, se nam junaška dela iz dobe Mercury odmikajo in jih pozabljamo.
Nastopila je doba Gemini po-
tudi ni grozila večja nevarnost, ako smemo verjeti poročilom NASA. Ne bi mogli reči, da je vsak med 10 poleti res dosegel vse postavljene cilje, toda, kar se ni posrečilo enemu poletu, je dosegel naslednji. Tako vemo danes, ne na podlagi ugibanja, ampak na podlagi skušenj, kako se je treba človeku obnašati zunaj gondole, kaj tam premore in kako tam izvršuje postavljene naloge. Ni majhna stvar izlesti iz gondole, hoditi okoli nje, jo vezati in razvezati z drugimi gondolami, fotografirati, rabiti o-rodje, preskušati instrumente itd., potem pa se vrniti vanjo in iti nazaj na zemljo.
Prešli smo ta teden v dobo A-pollo poletov. Ta doba mora u-stvariti pogoje za pristanek na
letov, ki smo jo zaključili ta te- Luni in za vrnitev nazaj na den z zadnjim, to je desetim po- Zemljo. To bodo gondole, ki so letom. Nam je še v živem sporni- res velike. V njih mora biti pro-nu, akoravno je trajala celih 20 | štora kar za tri astronavte, ki mesecev. Desetkrat so Gemini, jim mora biti na razpolago vse, gondole krožile okoli Zemlje s j kar potrebujejo za življenje ne-po dvema astronavtoma, nikoli!kaj tednov. Mora biti tudi dosti
te, ki jih bodo rabili pri poletu na Luno. Zato bo gondola tehtala po prvih računih 94,000 funtov, to je 40 ton ali težo dveh srednjih tovornih vagonov. Gemini gondole so tehtale le po 8,000 funtov.
Za tako težo morajo biti na razpolago primerne rakete. So to rakete Saturn, ki jih imamo že pet vrst. Njihova potisna sila se giblje med 1.5 in 7.5 milijoni funtov. Največja raketa Saturn 5 bo imela tako silo, kot jo ima 6,000 jet letal tipa Boeing 707 skupaj vzetih.
Poskusi z Apollo gondolami se bodo vršili celo prihodnje leto in verjetno tudi še večji del leta 1968, akoravno upajo, da bo proti koncu 1. 1968 mogoče že misliti
Corrigan razlaga
Okrajni tožilec J. Corrigan, ki je sam zastopal obtožnico, je dejal, da bi mogla biti odločitev; porote tudi drugačna, če bi bili dokazi sveži. Po 12 letih je težko prinesti pred oči porote vse take jasno in prepričljivo. Ta je bila postavljena pred zelo težavno nalogo. Po njegovem je porota ■ verjetno upoštevala tudi dejstvo, da je Sam Sheppard prebil zaradi prve obsodbe veliko let v ječi.
Iz Clevelanda j in okolice i
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
Pozdravi iz Floride—
Frank Gorenc, ki je dolga leta živel na Carl Avenue v Cleve-andu, pošilja svojim prijateljem pozdrave iz New Smyrna Beach a .- Floridi, kjer živi že več let. ?iše, da bo v nedeljo. 20. novem-ora minilo 50 let, od kar je njega in njegovo ženo Mary poročil pri 3v. Vidu v Clevelandu tedanji .upnik rev. J. Ponikvar. Mrs. Mary živi v Euclidu, Ohio.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva pri 3v. Vidu in članice Podr. št. 25 32Z so vabljene nocoj po cerkveni pobožnosti, ob 7.30, v Zagrajškov pogrebni zavod k mo-itvi za pok. Frances Bojc.
’uranski festival—
Pri Sv. Vidu se začne jutri ;večer vsakoletni puranski; fes-ival in bazar. Čisti dobiček pojte za nakup novega avtomobila :a šolske sestre pri Sv. Vidu in :a nove garaže. — Več v oglasu!
Švedska zavira dotok
tu jih delavcev
STOCKHOLM, Šved. — Na Švedskem je sedaj zaposlenih kakih 175.000 delavcev, večinoma v stavbarstvu in na javnih delih. Sedaj je vlada začela omejevati svoje investicije, ker se boji inflacije. Zato ne potrebuje več dotoka novih delavcev. To je bil razlog, da je poslala v Jugoslavijo, na Grško in v Turčijo posebne delegate, ki naj opozorijo delavce, naj gredo na Švedsko za delom le takrat, kadar bodo imeli v rokah švedsko dovoljenje za zaposlitev.
Sedaj takega dovoljenja mnogo tujih delavcev nima. Med njimi je tudi precej Jugoslovanov. Vseh skupaj je prišlo tja iz Jugoslavije okoli 12,000, sedaj jih bo moralo precej med njimi zapustiti Švedsko. Prednosti jri zapo-ditvi bodo namreč imeli delavci 'z Finske, Danske in Norveške, ki že sedaj tvorijo večino med tujimi delavci. Nekaj skupin jugoslovanskih delavcev je že zapustilo deželo.
Pearson odklenil poseg ¥ šfrajk pri Air Baitatfa
OTTAWA, Can. — Predsednik Hade Lester Pearson je odklonil vsak poseg v štrajk pri zveznem podjetju Air Canada. Štrajk, je ;ače1a unija mehanikov, ki šteje okoli 5.200 članov. Družba je lato ustavila celoten promet in začasno odpustila vse osobje.
Stavkujoči letalski mehaniki zahtevajo povišanje plač za 20' in še posebne robne koristi, ki maša jo okoli 9% plač. Vlada je zahtevo odklonila, ponudila pa je uniji skupaj, v plačah in rob-rib koristih 18% poviška.
Air Canada je opravljala okoli polovico celot nega letalskega prometa v Kanadi, pa vzdrževala tudi redne letalske zveze z Združenimi državami, Evropo in Daljnim Vzhodom.
Irak se pomiril s Kuvajtom
KUVAJT, Kuv. — Irak je pred nekaj leti zahteval Kuvajt za sebe kot del iraškega državnega o-zemlja. Kuvajtski vladar je pozval tedaj v deželo britanske čete v smislu medsebojne zavezniške pogodbe, sklenjene ob priliki podelitve polne neodvisnosti Kuvajtu.
Kuvajt ima najbogatejša petrolejska ležišča na Srednjem vzhodu, pravijo, da dejansko plava na olju. Dokler je bil pod britanskim varuštvom, so ga a-rabski sosedi pustili v miru. Ko
je postal neodvisen, je bil vsem na polet na Luno. Narejen je že sosedom zaželjeni plen.
program za posamezne polete, ki pa naravno ne more biti dokončen. Vse je odvisno od skušenj, ki jih bodo astronavti nabirali na poletih. Prvi poskus bo po sedanji sodbi enkrat prihodnjo pomlad.
Položaj se je v zadnjem letu toliko umiril, da je Irak priznal neodvisnost Kuvajta in je njegov predsednik gen. Aref obljubil priti sem v decembru na u-radni obisk, ki naj potrdi politiko dobrega sosedstva.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Operacija predsednika Johnsona je dobro potekla in zdravniki so izjavili, da bo lahko v nekaj dneh zapustil bolnico in odpotoval na svoje posestvo v Teksas. Moral bo počivati tja do navega leta, ko bo po sodbi zdravnikov popolnoma zdrav in čvrst. Svetovali so mu, naj pazi skrbno na svojo težo.
VASHINGTON, D.C. — Po privatnih vesteh iz konference katoliških škofov so ti že odločili z veliko večino, da bodo obvezen post ob petkih z izjemo onih v postnem času ukinili, podobno kot so to storili škofje v Italiji, Franciji, Kanadi in v Mehiki. Post ob petkih je prišel v navado že v prvi dobi krščanstva, Cerkev pa ga je zapovedala šele v času papeža Nikolaja I. (858-867).
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je včeraj obsodil izraelski nedeljski vdor na ozemlje Jordanije. Jordanija s tem ni bila zadovoljna, zahtevala je tudi kaznovanje Izraela.
RIM, It. — Italija je uvedla za eno leto, posebno 10-odstotno doklado na dohodninski davek za izplačilo odškodnine in pomoči onim, ki so bili prizadeti po strahoviti povodnji v začetku tega meseca.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 17, 1966
.tMEitSŠii/l
cr"*? I*#*?1*
6117 St. Clair Ave. — Hltaderacsn 1-0535

V«s»
Cleveland, Ohio 44103
Nationa] and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ž*2 Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.50 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 222 Thurs., Nov. 17, 1966
Ozadje nemške politične krize
Ozadje sedanje nemške politične krize tvorijo naravno vse tri parlamentarne stranke in njihovi medsebojni odnosi. To so krščansko-demokratska unija, socijalistična stranka in stranka svobodnih demokratov.
Krizo je sprožila stranka svobodnih demokratov. Je šla iz vlade in razbila koalicijo s krščansko-demokratsko unijo. Njeni voditelji ne zanikajo, da je bila njihova poteza čista špekulacija, ne morda prostovoljna, ampak prisiljena po političnem položaju njihove stranke. Stranka je namreč najmanjša — ima samo 49 poslancev v parlamentu, ki šteje 496 članov — in pomeni nekaj samo kot jeziček na politični tehtnici. To vlogo je igrala že od 1. 1961; njeni pristaši so imeli od tega dosti koristi, stranka sama pa zgubo. Zgubljala je namreč volivce od volitev do volitev. To pa ni čudno; je namreč zbirališče vseh mogočih malih političnih struj in skupin. Tam najdete liberalne politike angleškega tipa, pa tudi nacijonaliste, ki še niso pozabili Hitlerja. Stranko vodi dr. Mende, toda zmeraj več besede imajo njeni mladi poslanci, ki so zmeraj bolj v skrbeh radi svoje politične bodočnosti. Še par neueodnih volitev, pa bo stranka izbrisana iz nemške politike. To jih je nagnalo, da so prisilili dr. Men-deja, da je razbil koalicijsko vlado. Ker niso več v vladi, so upali, da se bodo bolje odrezali pri volitvah na Bavarskem, v Hessenu. Ako zaustavijo nazadovanje pri obeh deželnih volitvah, bodo postali v parlamentu močnejši in bodo lahko dražje prodali svojo udeležbo v koaliciji. Rajše bi napravili kupčijo s socijalisti kot s krščanskimi demokrati. Seveda pa niihova špekulacija tudi lahko propade. Koalicijo namreč lahko tvorita obe največji stranki, kar bi odgovarjalo želji precejšnjega dela nemške javnosti, pa tudi nekaterim voditeljem obeh strank. Stranka svobodnih demokratov igra torej tvegano igro. To se bo takoj pokazalo, kakor hitro bo znan izid bavarskih volitev, ki bodo 20. novembra.
Bolj klavern je položaj v krščansko-demokratski uniji. Stranka je najmočnejša v nemškem parlamentu, saj ima 245 poslancev od 496, toda je slabo konsolidirana. Takoj po vojni so drli vanjo vsi, ki niso hoteli iti s socijalisti, in so se hoteli znebiti očitka, da so bili s Hitlerjem ali vsaj blizu njega. Takratni njen voditelj dr. K. Adenauer je bil preveč zaposlen z vlado in se ni dosti brigal za konsolidacijo v strankini organizaciji. Ta napaka se do 1. 1961 in dosti čutila, kajti ime dr. Adenauerja je pomenilo v začetku za stranko vse, skoraj toliko kot za naše republikance ime Ike. Za konsolidacijo strankine organizacije se ni dosti brigal tudi dr. Erhard, kar se mu je pozneje hudo otepalo, saj je komaj dosegel, da je postal strankin načelnik. Šele prijatelji so ga opozorili, kako važno je to mesto v strankinem organizmu.
Ker se za organizacijo stranke nista brigala ne dr. Adenauer ne dr. Erhard, so drugi voditelji skušali opraviti to delo. Najbolje se je to posrečilo mlademu dr. Barzelu, ki trdijo o njem, da ima na svoji strani vsa glavna pokrajinska tajništva. Seveda ima dr. Barzel tudi politične ambicije, rad bi postal nemški kancler. Nima pa dr. Barzel še veljave med vplivnimi strankinimi pristaši, ki njihova imena nekaj pomenijo v stranki. Seveda ima vsak viden voditelj tudi svojo strujo v stranki, posebno v parlamentu. Tako vodilna plast nemške krščansko-demokratske unije ni prav noben vzor sloge in strnjenosti.
Samo ena stvar je, ki se z njo strinja večina CDU voditeljev: dr. Erhard je dogospodaril, naj gre! Razlog za tako odločen odpor proti dr, Erhardu še Zmeraj ni čisto jasen. Kako je moglo priti do tega, ko so ravno isti politiki pred dobrimi tremi leti postavili dr. Erharda za kanclerja, akoravno je to politiko pobijal z vsemi štirimi sam dr. Adenauer. Na dr. Erhardu in njegovi politiki so sedaj odkrili celo vrsto napak, tako pravijo. Toda napake niso od vče-
sveta, ne pa za socijalistične ideale, ki jih je oboževala še pred 20-30 leti. S takim programom je seveda dozorela za koalicijo z eno ali drugo parlamentarno stranko. Sili pa vanjo, ker smatra, da je koalicija tista pot, ki ji bo pomagala do večine v parlamentu in do oblasti v Zahodni Nemčiji. Drugih političnih ali socijalnih ciljev pa zaenkrat ne zasleduje.
V sedanjo nemško politično krizo je nepričakovano vdrl nov val nacizma. Pri hesenskih volitvah je zanj glasovalo že 225,000 volivcev. Če komu, je ta pojav prekrižal ra-
Pa je v Ižančevem domu vedno vedro in lepo. Sredi slovenskih knjig in časopisov sedaj navadno sedi Mr. Louis in rad pove, kaj je novega bral v zadnjih dneh. Mrs. Mary vzdržuje dom v prijetni domačnosti tako, da iz vseh kotov sije sveta modrost: “Dokler bo kaj tako pravičnih med nami, bomo uživali božji blago-
čune svobodnim demokratom. Mislili so, da bodo pritegnili:slov.” Ohrani ju, Gospod, in daj
nase ravno tiste volivce, ki so strumno glasovali za nacistično stranko. Sedaj so seveda še bolj zainteresirani na bavarskih volitvah, ki bodo v nedeljo. Zato se jim ta teden ne bo mudilo s sodelovanjem pri reševanju bonnske vladne krize.
Dosti zmede je napravil tudi kandidat CDU za kanclerja Kiesinger. Njegova preteklost je močno pobarvana, ako že ne več, z nacizmom. Kiesinger je morda še prebavljiv kandidat za zahodno-nemško javnost, gotovo pa ne za svobodni svet, še najmanj pa za komunističen. Kako naj na primer Moskva pristane na razgovore o zedinjenju nemškega naroda, ako bo v Bonnu bivši nacist za kanclerja?
Da se je CDU odločila za tako kandidaturo, je morala imeti izredne nagibe. Najbolj razumljivi bi bili še pri dr. Erhardu. Kot predsednik stranke se je po svoje maščeval nad svojimi nasprotniki v stranki in zunaj nje. “Če nočete imeti mene za kanclerja, se pa zadovoljite z nacistom Kiesinger-jemT’, tako jim je z dejanji povedal. Računa verjetno z blamažo Kiesingerja in vseh tistih, ki so to kandidaturo spra vili na dan.
jima najsrečnejši n j a.
večer življe-
Miha Krek
Lep viler newltiirilki npelcejsii§i¥

j, BESEDA IZ NARODA

K os8!?!dgssf!ahiie! ir, in irs, Louis Ižanes
■ilfcs

r if
ŽlfilS
IWl
Mr. Louis Ižanec
Mrs. Mary Ižanec
CLEVELAND, O. — V soboto, 19. novembra, bosta praznovala Mr. in Mrs. Louis Ižanec, ki živita na 799 E. 157 St., osemdesetletnico življenja. Ta dan bo doživela Mrs. Mary svoj osemdeseti rojstni dan, dočim je Mr. Louis to obletnico že prešel dne 7. aprila letos. Oba sta bila ro-iena v župniji št. Vid pri Stični. Rojstna hiša Mrs. Mary je bila “pri Mežnarju” v Šentjurju, Lojzetova pa “pri Mlinarjevih” v Bregu pri Temci. Mlinarjev Lojze je trdo delal po kmetijah, vo-iake odslužil in leta 1908 odšel v Ameriko, Mežnarjeva Micka, ki io od svojega šestega leta služila, ">a je šla za njim par let kasneje. Leta 1914 sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete. Mr. Ižanec je delal najprej nekaj nad 1eto dni pri Browning Crain & Hoist Co., potem pa vstopil kot trgovski uslužbenec k Slovenski zadrugi na 667 E. 152 St., kjer je opravljal vse službe od začetnika, pomočnika do generalnega poslovodje, ki je nad vse uspešno vodil to zadrugo vse do leta 1945. Takrat je izstopil in za leto dni sta prevzela ACME Dry Cleaning na 152. cesti. V tistem času sta kupila svoj sedanji dom. Od leta 1948 do 1953 sta vodila ■kupno z nečakom Joe Novakom Shawnee Food Market na 19300 Shawnee Ave. Od leta 1953 pa sta v pokoju.
Trdo je bilo življenje teh dveh
raj, politiki so morali hiti pozorni nanje že pred 3 leti. Kako dobrih Dolenjcev, trdo v rojstni
to, da jih takrat niso videli, danes jih pa?
Ni torej brez temelja sum, da so voditelji CDU močno sprti med seboj in da v teh sporih igrajo veliko, če ne največjo vlogo ravno osebne ambicije. Saj je Zahodna Nemčija danes v takem položaju, da ne more dosti menjati svoje domače in zunanje politike, naj bo na vladi katerakoli stranka. To je jasno vidi iz pogojev, ki jih socijalisti stavijo za vstop v koalicijo. Hočejo samo zboljšati taktiko, metode, iskati nove politične poteze itd. Recimo za primer: nekaj več prijateljstva z De Gaullom in nekaj manj z Johnsonom. nekaj več stikov na političnem in gospodarskem polju z Vzhodom itd. Naša diplomacija to vidi in se radi tega ne vznemirja, akoravno ne bo morda mogla tako dobro orati z novim kanclerjem, kot je z dr. Erhardom.
Socijalistična stranka ima sicer 202 poslanca v parlamentu, toda nima programa, ki bi se bistveno razlikoval od programa sedanje koalicije. Je s časom obdržala od socija-
rist župnijskega pevskega zbora Ilirija in društvenega zbora Soča, poleg tega pa še med glavnimi delavci, kadar je bilo treba pripraviti slovenski piknik, pojedino ali drugo slovesnost. Mrs. Mary je cela desetletja pridno kuhala slavnostna kosila in večerje za župnijo, društva, posebno za Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti. Bila je tudi v odboru in mnogo let tajnica društva. Oba sta člana Tretjega reda sv. Frančiška in sleherni dan, če sta le mogla iz hiše, sta bila že ob pol šestih zjutraj pred Marijinim oltarjem v župni cerkvi. Ka-karkoli je župnija delala za kak dobrodelni namen, sta Ižančeva vedno bila med prvimi, najprid-nejšimi sodelavci. Po drugi svetovni vojni sta bila med ustanovitelji odbora stoterih v Clevelandu in najpožrtvovalnejša člana Lige katoliških slovenskih A-merikancev. Na stotine in stotine paketov sta odposlala v pomoč potrebnim duhovnikom, sorodnikom, znancem in prijateljem v stari kraj in na stotine in stotine dolarjev je šlo tja za isti namen. Pri nabirkah za pomoč beguncem-brezdomcem sta hodila od hiše do hiše, okoli vseh znancev sta agitirala za udeležbo pri vseh Liginih prireditvah. Svojo hišo je Mr. Ižanec predelal, da je dobil nove prostore, kamor sta sprejela pod streho številno begunsko družino in več poedincev. Posebna vneta sta pa domovini, trdo tudi v Ameriki, j Ižančeva za svojo župno cerkev. Ker je bil takrat slab zaslužek, Ko v stari cerkvi ni bilo orgel, je >e Mrs. Mary, kot premnoge na- Louis Ižanec založil, da so jih še gospodinje v Clevelandu, ime-, kupili in največji delež kupnine 1a na stanovanju in oskrbi sam-j kar sam pokril. Koliko sta pri-ske delavce, zanje kuhala in pra-! spevala za novo cerkev, nista pola, da je nekaj prislužila. Gospod vedala. Vemo le, da sta bila bo-Ižanec zlasti v zadrugi ni poznal trn velikemu zvonu in da sta pla-poslovnih ur. Ob štirih zjutraj čala veliko okno nad korom. Gaje že odhajal na glavni trg in do rala sta in dajala za vse dobre pozne ure zvečer, pogosto pa tu-! namene odprtih rok, v radostni di do zgodnjih ur zjutraj sta oba darežljivosti, da moreta podpre-delala v trgovini in mesnici. Po- ti dobro stvar. Trpljenje in bole-leg tega sta pa še pridno poma- čine življenja sprejemata z
CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev v Newbur-gu je preteklo soboto priredil za četrto obletnico obstoja v Slovenskem narodnem domu na E. 80. cesti večerjo s plesom in zabavo.
To je bil neverjetno lep večer, zelo dobro obiskan od starih in mladih, saj je bila dvorana napolnjena prav do zadnjega kotička. Nekateri poznavalci so dejali, da toliko ljudi ni bilo še nikoli v dvorani. Z vseh strani Clevelanda in okolice so prišli rojaki, veliko mladih, veliko poznanih. Prišli so znanci iz Lake-wooda, Mr. in Mrs. Frank Novak iz Chardona, ki sta se pred kratkim vrnila iz Tokia na Japonskem. Res, prišli so na ta večer stari in mladi, nekateri tako majhni, da so jih matere v naročju prinesle. Prišle so cele družine in zasedle mize. Videlo se je vpoštevanje četrte božje zapovedi, ki pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
Postrežba je bila prvovrstna. Čeprav imajo naše upokojenke že srebrnobele lase, imajo še vedno zelo urne noge, kot dvajsetletna dekleta. Tako hitro so nosile pripravljene dobrote na mizo, da nam ni bilo treba prav nič čakati na okusno pripravljene piške.
Kmalu po sedmi uri so se oglasili Arkovi muzikantje. Vse, staro in mlado, se je spoprijelo in zavrtelo po gladkem pcdnu dvorane. Res, prijetno je bilo ta večer. Vsem, ki ste pripravljali, ki ste neutrudno delali, da ste nam pripravili toliko veselja, velja naj lepša hvala!
Hvala pa tudi udeležencem od blizu in daleč za prijazen obisk.
Ker je bila že takrat msgr. Škerbcu natanko znana kriza zdomske skupnosti, je še posebno poudarjal složnost. Rekel je tudi: “Drugega duhovnika si boste morali dobiti, ker jaz ne bom zmogel več.” Slutil je že, da nam zadnjič govori. In res mu ni bilo dano, da bi dočakal blagoslovitev Spominske kapelice na Orlovem vrhu. Nam je pa dano, da izvršujemo njegovo oporoko in se skupno spominjamo naših padlih na Orlovem vrhu, kot je msgr. škerbec želel.
Ni dovolj, da se o ljubezni in žrtvah samo piše in govori, treba je to pokazati tudi v dejanju, da ne bodo padali vsi lepi nauki, ki sta nam jih zapustila škof Gregorij Rožman in msgr. Matija škerbec, še naprej na skalo in v trnje. Ali bi lahko vsi pogledali v oči škofu Rožmanu in msgr. Škerbcu, če bi danes stopila pred nas? Veste, kaj bi rekla: “Prijatelj, odpri Sv. pismo v Mateju, 23. poglavje in preberi ga od 1. do 33. vrste.”
Spomin ska kapelica Marije Pomagaj ponosno stoji na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi in je last nas vseh. Vsi skupaj smo jo zgradili, vsi skupaj bi jo morali tudi krasiti in oleipšavati Orlov vrh, da bi postal res dostojen spomenik našim mučencem. Vsi skupaj bi se morali udeleževati spominskih svečanosti tam in ne več na Chardonu. Zakaj ni temu tako?
Vedite, da vas Marija na Pri-sttvi potrpežljivo čaka. Ko bomo otresli raz sebe farizejstvo in vsi skupaj ponižno pokleknili pred Njen tron, nam bo tudi Ona na priprošnjo naših mučencev, slovenskih domobrancev, izprosila, da postanemo boljši Amerikanci, trpečemu narodu doma pa tako zaželjeno svobodo.
Frank Urankar
nja župnika Antona Cvetka, župnija Medgorje na Slovenskem Koroškem. V njej se je gospod obrnil na ameriške rojake za pomoč hudo prizadetim poplav-Ijencem iz njegove župnije. V zvezi s to njegovo prošnjo so nekateri izmed rojakov poslali darove name s prošnjo, naj jih od-pošljem na Koroško. Pretekli torek, 15. t. m., sem dobil v tej zvezi od g. župnika pismo z naslednjo vsebino: “Predragi gospod profesor! Vse poslano sem lepo v redu prejel. Vsem se osebno zahvaljujem! Več Vam pišem te dni v pismu. Do danes sem razdelil že 50,000 kg semenskega krompirja, 74,000 kg sena, obleko, odeje, čevlje. Poromal sem k Mariji na Brezje in tam maševal za Vas dobrotnike in veliko molil — vsak dan za vse! Več v pismu! — Prejmite s prisrčno zahvalo lepe pozdrave od Vam iz srca hvaležnega v Srcu Jezusovem. A. Cvetko, 1. r.”
Ko prejmem napovedano pismo, bom tudi to priobčil. Sicer pa vsem darovalcem tudi od mene prisrčen: Bog Vam bogato poplačaj !
Janez Sever
Zahvala USPi 'Talisr5’
Prihodnjo sredo, 23. novembra, ob pol dveh popoldne pa bo imel Klub upokojencev v New-burgu svojo redno mesečno sejo, tudi v Slovenskem narodnem domu na E. 80. cesti. Vabimo vse okoličane z Maple Heightsa, Garfield Heightsa in drugod, da pristopijo v naš klub. Zakaj ne bi imeli na večer življenja še malo veselja? Saj je pisano, da človek ne živi samo od kruha, da mora imeti tudi zabavo, da lažje prenaša težo življenja. Pridite, pristopite! Uživajte pošteno veselje!
In bodite prav lepo pozdravljeni!
Jakob Resnik
Oporoka
iaSp Sieste
CLEVELAND, O. — V dveh dopisih smo letos že brali o zadnjem govoru, ki ga je imel pokojni msgr. Škerbec leta 1963 pri spominski sv. maši na Chardonu. Lepo je in tudi dolžnost nas vseh je, da se spominjamo njegovih zadnjih besed. Le čudno se mi zdi, da si oba pisca teh dopisov nista zapomnila besed, ki jih je msgr. Škerbec ob tej priliki tudi s povzdignjenim glasom takole govoril: “Kakor vidim, so gradbena dela pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi tako napredovala, da bomo lahko že drugo leto imeli spominsko sv. mašo tam in smo letos zadnjič
Cleveland, O. — DSPB “Tabor” se iskreno zahvaljuje vsem ki so pripomogli, da je jesenska družabna prireditev tako lepo uspela.
Prav posebej se zahvaljujemo pridnim kuharicam, ki imajo prav za prav zelo veliko odgovornost, namreč pripraviti in postreči z okusno večerjo, kar se jim je v naj večji meri posrečilo.
Lepa zahvala tudi dekletom in ženam, ki so stregle, ter točajem, ki so pridno tolažili žejna grla.
Iskren Bog lonaj “Ameriški Domovini” in radijski postaji WXEN za oglaševanje naših poročil in objav, in pa orkestru “Veseli Slovenci”, ki nas je z baval z lepimi melodijami.
Prisrčna zahvala tudi vsakemu gostu posebej, ki se je udeležil te naše jesenske prireditve; na svidenje prihodnjič!
Za odbor:
John Ferkul
Pismo i ireiij m fSoreifJsksias
gala pri vsaki slovenski priredit- iskreno, krščansko potrpežljivi v coliinwoodski naselbini, po-'vostjo. Pred tremi leti so Louisu | na tujem.” Prosil je tudi one, ki sebno vselej, kadar je bila ude-j amputirali nogo in od tedaj je so nasprotovali gradnji Spomin-iizma le Še ime in nekaj socijalne politike, drugače je pa Že ležena zadruga ali pa župna cer-,navezan na voziček. Težke bo- ske kapelice, da če nočejo pri-stranka malega Človeka, ki se bori le Še za dobrote tega kev. Lojze je bil izvrsten teno- lezni so že prišle nad Mrs. Mary, spevati, naj tudi ne kritizirajo.
Cleveland, O. — Iz dni nedavnega obiska ljubljanskega nadškofa dr. J. Pogačnika v ZDA in Kanadi se mnogi spominjajo nadškofovega spremljevalca primskovskega župnika (pri Kranju) g. Božidarja Slapšaka. Konec preteklega tedna je dobil njegov brat, Father Julij Slap-šak, ki živi v Clevelandu, od njega kartico z Brezij s tole vsebino:
“Brezje, 13. okt. 1966. — Zahvalit sem se šel na Brezje za letošnjo izredno pot po svetu. Pa sem priporočil Mogočni vse tiste, ki čutijo domotožje po domačiji in po večni domovini.”
Father Božidar Slapšak obenem vse pozdravlja ter se jim še enkrat toplo zahvaljuje.
J. S.
fCoreškl župnik st zataljisje
Cleveland, O. — V AD od 14. okt. 1966 je bila priobčena proš-
Avstrijski promet
skozi Koper
Po pisanju dunajskega “Ver-kehr”-ja se odpirajo v Kopi-11 zadnje čase nove perspektive za postopno naraščanje tranzitnega prometa. List v tej zvezi poudarja, da se je pred kratkim na Dunaju ustanovila nova plovna družba “Dr. Herbert Kraus”, ki se namerava posvetiti prevažanju živil z ladjami-hladilniki-Družba naj bi bila že kupila, odnosno najela tri večje ladje, ki naj bi jih vpisala v koprsko po' morsko knjigo.
Dunajski list trdi, da bo posadka na treh ladjah sestavljena iz jugoslovanskih mornarjev. Avstrijske ladje naj bi pristajale iZ' menično v Trstu, na Reki in seveda v Kopru, od koder naj bi se tovor prevažal s tovornjaki dalj6 v Avstrijo. Levji delež noveg6 prometa naj bi odpadel na kopr' sko pristanišče. Avstrijski traU' zit skozi to luko je količinsko se razmeroma omejen, vendar J6 razvoj zadnjih dveh let pokazal nenehno naraščanje. Leta 1964 j6 obseg tranzita narastel na 44 odstotkov v primerjavi s prometort iz prejšnjega leta, lanski prom6'' pa je bil zopet za 40 odstotkom višji od predlanskega ter je dosegel 5,593 ton. Dunajski str0' kovni list dalje pravi, da se b° tranzit avstrijskega blaga skoz koprsko pristanišče lahko občut no razmahnil po zgraditvi železniške proge Koper-Prešnica.
rt*,.
/Z NAŠIH VRS‘
u-Ši'
Demopolis, Ala. — Cenjeno
radništvo! Priloženo Vam P°s _ Ijam ček za $16 za celoletno ^ ročnino za list. Lepo pozdr3' Ijam celotno uradništvo!
John IVIikb6
Rye, Colo. — Spoštovani' la za obvestilo, da mi kmalu P
teče naročnina. Prilagam 6e^,
zad°
16 dolarjev. Z listom smo z ^
voljni in tudi pošta ga nam
Z naj lepšimi P
no dostavlja.
zdravi!	a
Štefan Zorc in drU21
i!
Racine, Wis. — ^^0^t0\Taš6 Lepo se Vam zahvalim za ^ ^ obvestilo, da mi bo zapadla. Takoj Vam p°sl-1 , |
ček za eno leto.
Ameriška Domovina ]e veselje in moja tolažba in s bi
m°ie
korai
Ta-
mogla brez nje žive ^ ^ ko lepo pišete, da mislim, c a^njCi v Sloveniji. Bog naj da laS
rfraVJ>
in urednikom ljubo
še dolgo življenje, da n?-3 g
lahko še dolgo razveseljm
tem lepim in potrebnim skim listbm.
ali
slove11'
Prav lepo pozdravljam v-.« M,,	■Urvf tildi	:
uradu lista kot tudi	jji
V.
bralce po vsem sirnem , vse moje prijatelje m zxlf , oS Marija
AMERIŠKA DOMOVINA,
Is*«««!
Thormhif ^
for th® J«ecmAc1| in Wiseosaini
* ':1
Tedenska prilog*
xa Slovence e Wisconsisra
^TT n 'trh a onms o o o c c trs
d
J


THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY]
Ad dresa
Ail Communications
OB2!OE PUBUSHBSfG COMPANY Marica E. Btant, PubUsiher 3601 TV. Ohio Are Miiwsskee 15, WIs. Tel. Mitchell 5-4373
9 i
,a g'owr^nnnmnmnra^


M ilwauski zapiski

Milwaukee, wis. — Petje
'ttiajo Slovenci zelo radi. Saj Pravijo, kjer sta dva Slovenca, ■i® že pevski zbor. Ne samo, da 'ftiajo Slovenci petje radi, radi tudi pojejo. Kjer se znajde mala skupina Slovencev, že skušajo ZaPeti, pa če že ne drugega, vsaj ^sto znano “Oj Marička pegla”. ^■enda petje drži Slovence pokonci. Ljudje, ki nikoli ne govo-% slovensko ali pa bi o njih tožko sodil, da so Slovenci, ko sušijo petje, pa priznajo, da so slovenskega ipokolenja in posku-^a3o brundati zraven, ko drugi Pojejo. V spomin jim prihajajo Mladostna leta, ko so slišali slo-Vensko petje in se jim vzbudi t°Plo čustvo v srcu.
Ko so Slovenci prihajali v to ^želo pred prvo svetovno voj-no, pred drugo svetovno vojno, ati pa po njej, so se najprej or-§ahizirali v pevske zbore, pa naj ■'o to bilo verskega ali posvetne-§a značaja. Po teh so jih tudi iodje poznali. Rekli so o njih, *0 so pa ljudje, ki radi pojejo.
Od pevskih zborov, ki so se
^jdali obdržali v Ameriki, so
sk
^kor sv. Janeza v Milwaukeeju M nobena izjema. Že leta in leta Povzdiguje čast božjo s svojim Pftjem in pomaga ohranjevati Slovensko besedo in pesem. Člani Pevskega zbora se menjajo. Malo K prvotnih članov, vendar zbor Padaljuje tradicijo, ki so jo za-^eli člani, ki so že zdavnaj odšli ^ Bogu po plačilo. Poleg tega, je zbor sv. Janeza zelo znan P° svojem cerkvenem petju, je ^stopil velikokrat s svojimi koncerti, povzdigoval s svojimi Psstopi razne prireditve, da so Ogledale bolj slovesne. Zbor ^etno vodi organist fare sv. aneza Ernest Majhenich. Nje-
mu gre tudi zasluga, da je zbor izdal ploščo slovenskih pesmi, ki pomaga ohranjati slovenskega duha in slovensko zavest.
V nedeljo, 6. nov., je zbor priredil družaben popoldan za svoje člane in njihove družine, da pomaga ohranjati dobro voljo. Župnik se je ob tej priliki zboru toplo zahvalil za požrtvovalnost, s katero zbor daje dober zgled vsem faranom. Obenem jim je položil na srce potrebo po še večjih naporih, posebno sedaj, ko je fara začela zidati. Mogoče bi pevski zbor prevzel nalogo nabaviti nove orgle. Naj mislijo na to in morda današnji dan porabijo kot prvi korak v tej smeri. Žrtve v tej smeri bodo zbor še bolj povezale in pomagale, da bo slovenska pesem se dolgo zvenela v cerkvi sv. Janeza.
Vsako leto se po celi Ameriki vrši nabirka stare obleke in drugih stvari za uboge po drugih deželah. Ta nabirka se vrši v zahvalnem tednu. Ko se dobro imamo ob polno obloženi mizi na Zahvalni dan, je prav, da se spomnimo vseh tistih, ki nimajo °raj gotovo cerkveni zbori. ? kaj jesti in ne obleči. Pravijo,
da je zahvala ponovna prošnja. Ko se zahvalimo Bogu za prejete dobrote, pri tem ne smemo pozabiti našega bližnjega. Letos se bo nabirka stare obleke vršila od nedelje, 20. novembra, do nedelje, 27. novembra, vključno. A-merika zbere vsako leto na milijone ton stare obleke in drugih potrebščin za uboge in potrebne. Kar je za nas odvisno in zastarelo, je za nekoga drugega lahko najboljše.
altšie m. Vaše oži!
AK0 RABITE OČALA— brnite se z zaupanjem aa zanesljivo tvrdko z ^Mgoletno izkušnjo
gisie erasiL os.
telefon Mitchell 5-7174 ’732 Ses. llth Street Milwaukee 4} Wis.

»inf ” - - * t nxHiiunnntns utmsr.
Na ohcet bomo šli. V soboto, 17. novembra, se bosta vzela za vedno Ernest Majhenich Jr. in Nancy Frontczak. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Adalberta na 20. cesti in Becher St. Zvestobo do groba si bosta obljubila med sv. mašo, ki bo ob desetih dopoldne. 'Ženin je sin organista pri Sv. Janezu Ernesta Majhe-nicha starejšega. Kakor vse kaže, mene pri tej ohceti ne bo manjkalo. Ženin je pravkar prišel od vojakov. Rešil se je Strica Sama in odslužil svoj dolg mate-ri-domovini in sedaj namesto, da bi užival zlato svobodo, se bo pa zavezal za celo življenje. Pravi, da to rad stori, ker Sv. pismo pravi, da človeku ni dobro samemu biti. Meni je prav, če je njemu!
V	zahvalnem tednu bo več kot
25.000	skavtinj obiskalo čez
100.000	domov v milwauskem o-kraju z namenom, da opomnijo ljudi, da naj prihranijo stvari, ki bi jih drugače zavrgli ali se z majhnim popravilom lahko napravijo uporabne. Kompanija, ki se imenuje Goodwill, bo porabila te stvari, da uči in pomaga manj dela zmožnim v državi Wisconsin. Vsaka skavtinja bo obiskala štiri hiše. Poseben obešalnik, ki ga bodo obesile skavtinje na kljuke, bo opozarjal ljudi na potrebo po stari obleki in hišnih potrebščinah. Ta centralni cilj skavtinj se bo vršil pod geslom: Vrednote ceniti — svet raziskovati.
*
V	dneh od 18. do 20. novembra se bo v milwauskem avditoriju vršil vsakoletni Folk Fair. To bo že 23. Vrši se pod pokroviteljstvom mednarodnega instituta mihvauškega okraja. Pri tem sejmu bo sodelovalo 37 narodnosti. Letošnji sejem je posvečen še posebej Hrvatom. Prireditelji pričakujejo čez 50,000 obiskovalcev.
Portugalska opozicija zopet dviga glavo
LISBONA, Port. — Kadarkoli nastane v Španiji političen prepih, se pooblači tudi na Portugalskem. V oktobru je zahtevalo 20 odličnih predstavnikov krščanske demokracije in socija-listov, da dobi pravico do javne debate “o narodnih problemih”. Salazarjev režim ni na zahtevo do danes ničesar odgovoril.
Pretekli teden je 118 vodilnih pristašev krščanske demokracije, socijalistov in liberalcev in u-glednih javnih delavcev poslalo predsedniku republike Thomasu obširno spomenico, ki v njej naravnost zahtevajo temeljito spremembo režima. Sedanja vlada naj odstopi, oblast naj prevzame začasna vlada, razpusti naj se tudi sedanji parlament, ker je samo slepo orodje sedanje diktature. Obsežna amnestija naj da svobodo vsem političnim zapornikom, itd. Spomenica trdi, da je samo po tej poti mogoče ustvariti miren prehod v dobo politične svobode. Spomenice so dobili v roke tudi tuji časnikar-
ji. Le malokdo pričakuje, da bi Salazar nanjo kaj odgovoril.
Zagrebška akademija znanosti in umetnosti obstoja 100 let
ZAGREB, Jug. — L. 1866 sta škof Strossmayer in hrvaški politik Rački ustanovila v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti. Letos je akademija praznovala stoletnico z velikimi slovesnostmi. Na glavno prireditev je prišel sam Tito in imel tudi glavni govor. Pri tem ni mogel zamolčati dveh stvari, ki bi jih bil morda rad:	imen
Strossmayer j a in Račkega in pa dejstva, da je bila akademija u-stanovljena kot vrhovni kulturni zavod za vse Jugoslovane.
Titov govor je poudarjal pomen akademije in jo označil kot simbol zbližanja med vsemi narodi v Jugoslaviji in ne samo med Srbi in Hrvati. Obžaloval pa je, da je sedaj med akademijami v Jugoslaviji tako malo stikov. Mislil je pri tem na akademije v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu. Poudaril je tudi potrebo, da bi se akademije bolj pečale s prirodnimi vedami in ne samo s humanističnimi.
Sončni mrk je bil temeljito opazovan
WASHINGTON, D C. — Zadnjo soboto smo imeli popoln sončni mrk. Videl se pa ni pri nas, ampak le na južni zemeljski polobli. Trajal je 2 uri in 42 minut. Nad 800 strokovnjakov ga je opazovalo v raznih državah in
V BARAGOVEM DOMU bomo tudi to soboto,
po peti uri dobili izvrstno, poceni
DOMAČO VEČERJO
Gospodinjam za počitek, vsem za oddih
v prijateljski družbi.	M
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ui pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis v uredništvu, najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za i. na visokem morju. Opazovali so i stran je mogoče oddan v ured-
Judje začeli protestirati proti Kiesisigerju
CLEVELAND, O. _ Izvršilni odbor Ameriškega judovskega kongresa je objavil oster protest proti nemški politiki, ki namerava napraviti bivšega nacista Kiesingerja za novega kanclerja. To je pa šele prvi protest iz judovskih krogov. Gotovo so Kie-singerju napo vedall politično vojno poleg komunistov in drugih levičarjev še drugi Judje. Pri tem pa še nihče ne ve, ali bo Kiesinger res mogel sestaviti prihodnjo nemško vlado.
Kot se vidi, je beseda nacist še zmeraj osovražena v mednarodni javnosti kot simbol Hitlerjeve diktature. Ako bi Kiesinger prišel v Ameriko kot nemški kancler, lahko pričakuje tak sprejem, kot ga je dočakal Tito, samo bo pripravljen v še večjem obsegu. Le kakšno korist bi od tega imel nemški narod, to bi lahko vprašala nemška krščansko-demo-kratska unija.
ga letos tudi od tam, kjer ga drugače do sedaj niso. Naša narodna obramba je dala na primer na razpolago pet najhitrejših letal, ki so letela s premikanjem mrka in tako podaljšala dobo popolnega mrka od dveh na pet minut. Oba Gemini astronavta sta pa mrk pridno filmala visoko v vesolju, kar se tudi do sedaj še ni nikoli zgodilo v tako temeljiti obliki.
V krajih, ki jih je zadel sončni mrk, so pa ljudje to ne samo videli, ampak tudi čutili na padcu temperature. Tam vlada sedaj poletna vročina, zato je bil ponekod padec temperature kar občuten, kot na primer v Buenos Airesu.
NASA je pa poslala v vesolje tudi par raket z instrumenti, ki so registrirali avtomatsko potek j popolnega mrka in ga sporočali nazaj na zemljo.
ništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu
She’s putting more fun into her holidays...
with an electric dishwasher!
Put the dirty dishes in an automatic electric dishwasher — join the after-meal good fellowship for a fuller measure of holMay fun.
Wisconsin electric power company
Volitve v republiki Peru potekale mirno
LIMA; Peru. — Občinske volitve v republiki Peru so potekale mirno. Vladna koalicija je dobro odrezala v mestih, na deželi je zmagovala opozicija. V Limi je pa zmagal vladni kandi-kat Bodoya, ki ga vsi smatrajo za naslednika sedanjega predsednika Terryja. Je menda okreten in sposoben politik.
Tehnično so bile volitve precej podobne našim kongresnim. Nad 30,000 kandidatov se je potegovalo za vse mogoče položaje, od mest v parlamentu pa do mest v občinskih odborih. Opazovalci mislijo, da volitve niso spremenile sedanjega ravnovesja političnih sil in da je sedanja vlada na njih kar dobro odrezala. Bodoya pripada krščansko-demo-kratski stranki.
Da opozicija ni bolje odrezala, mora pripisati sami sebi. Je to čudna povezanost pristašev bivšega diktatorja Odrije in raznih levičarskih skupin, ki jih veže samo nasprotovanje sedanjemu Terryjevemu režimu.
Ženske dobijo Jelo
ŽENSKE
Izkušene ali pripravljene sa izučiti nege bolnikov v našem zavetišču.
mm® pim mmm mm
20611 Euclid Ave. Telefon: 488-767G Vprašajte za g. Kleina ali g. Wolfsona.
(223)
Iščem čistilko
za splošno čiščenje stanovanja, enkrat na dva tedna, poleg novega Richmond Malia. Mora razumeti angleško. Kličite Hi 2-0365.	(223)
Moški dobijo delo
Japonski otroci predebeli
TOKIO, Jap. — Ko so ta teden praznovali letni praznik otrok je neki učitelj glavnega mesta opozoril starše, pa tudi splošno javnost na dejstvo, da so japonski otroci postali na splošno debeli in obilni v taki meri, da to že škoduje njihovemu zdravju.
Japonska je sredi največjega blagostanja, ki ga je kdaj koli doživela. To se ne pozna le v o-aleki, avtomobilih in polnih zabaviščih. ampak tudi na debelosti otrok.
ZA BOJ PROTI AMERIKANCEM — Zmaga nad Ame-rikanci v Vietnamu je bil naslov kitajskih plesalk v Kairu. Slika kaže prizor iz tega nastopa.
HELP WANTED MALE
MACHINISTS
THE SLEVEUFJ PiEUIHTIO Tool Oe.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO -DYNAMICS Corp.
mmm§
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
mm«HYiseiEL
Contouring and profiling Machines
isoRizoim
mmm isixs
TURRET
IMRES
GAP TURRET LATHES
mmm lathes mmm imres
Scotland Yard ujela svojega moža
LONDON, Vel. Brit. — Scotland Yard je uspešno končala svoj naj večji lov za kakim zločincem v moderni dobi. V torek je ujela 30 let starega Harry j a Robertsa, ki je pred 3 meseci z dvema tovarišema ustrelil tri angleške policiste. Njegova tovariša so prijeli že preje in so prav ta teden začeli proti njima sodno razpravo.
istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je ie mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništva, novice pa prejšnji dan pred četrto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo ž dopisom; v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mc^Sče brez posebnih stTO' škov in sitnosti!
MALI OGLASI
Na London Rd.
Zidana hiša s 4 spalnicami, polna klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju.
Pri E. 185 St.
Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(224)
Naprodaj zaradi bolezni
Grocerijska trgovina na slov. St. Clair ju z licencama za pivo in vino, dobro poslujoča 35 let. Po polovični ceni. Kličite 391-1453 ali 932-3751.	—(223)
V najem
Na E. 71 St., blizu St. Clair A ve., oddamo 6-sobno stanovanje zgoraj, na novo dekoriranc, furnez, prostor za pranje, odraslim. Kličite 431-2245.
—(223)
Naprodaj
Tridružinska hiša, vsa opremljena, dohodek $265 mesečno, stroški $35 mesečno. V bližini Five Points. Kličite okoli 6. pop. KE 1-4557. Cena $13,500.
(225)
V najem
5 sob oddamo zgoraj v bližini sv. Vida. Odrasli imajo prednost. Kličite 942-6150 ali 381-3390.
(222)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, furnez, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997.	(22)
Hiša naprodaj
Lepa, enodružinska hiša je naprodaj v neposredni bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite HE 1-4495.	(223)
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Mgm DRILLS
fflJMEBfGAL
nmmim
wmmm
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do 5. pop.
sli kličite
341-1700
za čas sestanka
An Epu a! Opportunity Employer
(222)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška okt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
V najem
Lepo, udobno, 4-sobno stanovanje s plinskim furnezom se odda na 1109 E. 63 St., starejšim ljudem. Kličite 361-7294.
(Nov. 11, 17, 18)
Zidana hiša
Dvodružinska, Shawnee Ave., med E. 185 in E. 200 St., 6 let stara, 2 spalnici vsako stanovanje, dvojna zidana garaža; v izvrstnem stanju. Znižana do $35,900.
KEENER REALTY 401 E. 200 St. 481-1226
(226)
Naprodaj
Na novo dekorirana dvodružinska hiša v fari sv. Vida. Družinska soba na prvem. Kličite za sestanek,
S. J. BARAGA, Broker 524-2732
(226)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda v najem. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7 uri.	(226)
r
XMER1SKA DOMOWKA,
“Dober dan, gpspa!”
Zala se ni premaknila; le sled nejevolje je zategnil njene obrvi. “Kaj hoče? Prišel je, da se mi naroga!” Sam je vzel stol in sedel tik nje.
“Kaj ti je bilo, da si ga vzela?” je udaril naravnost, kljub dobremu sklepu, da jo raztrese in potolaži.
“Kaj tebi mar?” se je dvignil njen odpor.
“Zala!”
“Kdo te je klical?”
“Sam sem prišel. Dobro vem, da se boriš s seboj in z dolžnostjo, ki te je vso okovala.” “Ne dovoljujem ti. Sebe poglej!” je vzrojila.
“Ti je mož vse povedal? Naj bo, res sem oženjen. Moja in njena družina sta tako hoteli.” “Pa težka nevesta, kaj?” je zbodla Zala, ki se je že zbrala. “Pa bi hotel mene učiti?”
“Razumi me! Moja žena je strašno preprosta, kar zabita, če hočeš, in bogata je. Zjutraj ne govori o čisti filozofiji, za kosilo me ne pita z delavskim vprašanjem, po večerji mi ne deklamira pesnikov. To, kar je tebi bil vzor‘zakona in sožitja.” “Molči! Če sem kdaj kaj pričakovala od ljubezni in zakona, nisem pričakovala nič od tebe, ki imaš svoj trebuh za boga. Želim ti vso srečo in pusti me v miru!”
“Tega nisem hotel od tebe. Poslušaj me! Mene nič ne veže s mojo ženo.”
“Kako da nič? Saj si jo vzel!” “Čeprav, nočem je!” je odločno odbil Mihajlo.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
SINGLE NEEDLE OPERATORS Exp. with women’s dresses. Piece & sectional work. Prefer fast operators. Steady work.	TR 4-2890
(222)
MALE HELP
General Fader?
& Sieckmsn
No experience necessary. We will train you. Full time days, 8 a.m. to 4:30 p.rn. Also Part time 5 p.m. to 10 p.m. Call Personnel Dept. Days, Mr. Caruk, 439-1650; after 5 p.m. call 439-1651.
imm - mum
2001 Lunt, Elk Grove Village.
£ (222)
TAILOR - ALTERATIONS -PRESSER
For men’s clothing. Large wholesale plant. Pleasant working conditions. Ph: Mr. Barsanti TA 9-4700
(222)
COAL HIKERS Good Pay. Apply: MARSHALL COAL CO.
400 West 33rd St. or VI 2-1188
(222)
PAPER CUTTER
Experienced only. 46” automatic spacer. Steady. Good Pay. Benefits. Kites. Lge. printing plant. N. suburb. GR 2-1200.	(221)
RETIRED MEN
Desk Clerks, Handyman, Janitors, Sal. and apt. NEW MICHIGAN HOTEL, Mr. Hayman. CA 5-6420
(224)
MILKMEN
South Side, age 25-45, H.S. grad, or equivalent. $129 per week and commission. Call Mr. George Kolar 783-2075
? (226)
i “A Slavka?”
“Oh, ne skrbi! Pomirila se je in vzela svojega profesorja.” Zala je umolknila in zvedavo opazovala svojega sogovornika.
“Kaj prav za prav hočeš, Mihajlo?” se ji je vrnila barva njenega glasu.
Mihajlo je vstal in sedel tik nje na divan.
“Zala, ne morem drugače; vse ti moram povedati!”
Plaho se je odmaknila.
“Ne boj se me, ne umikaj se! Reci mi, kaj te še veže na moža? Svobodna si, Zala!” je vabil pridušeno njegov bariton. “Škoda zate. Pusti ga! Jaz te nisem pozabil!”
“Mihajlo, beži!”
“Ne, ne, ti moraš biti moja!” Njegove roke so jo objele, njegove ustnice so sipale ogenj. “Mihajlo!” je kriknila Zala. “Ti, ti edina! Ti in jaz! Oh, tudi midva sva zaslužila srečo!” Izvila se je iz njegovih rok, ali v glavo ji je plaia razburkana kri.
“Pusti ga, zbeživa! Takoj, še nocoj! Potni list imam. V Francijo pojdeva! Usliši me, Zala!” je klečal pred njo in vklenil njene noge v svoj železni objem. “Takoj, takoj, reci da! Saj hočeš, jaz čutim to!” je zorela njegova razburkana strast in vžigala njene izčrpane živce. V glavi se ji je vrtelo, brezkrajna Iutrujenost jo je prevzela.
“Oh, ne, ne takoj! Jutri ti povem!” se je dvignil iz globin njenega bitja zadnji odpor. Njegov objem je popustil.
“Jutri ob tej uri bodi pripravljena!” Vstal je in prižgal luč. “Kako si izmučena, ti moja edina!”
Bolno se mu je nasmehnila. “Grem. Daj mi roke v pozdrav in večno spravo!” Brez moči so ležale njene hladne roke v njegovih močnih šapah. Spoštljivo in ljubeče jih je poljubil. “Glej, na te roke se zanesi!” je dvignil svoje močne roke kvišku. “Ustvarile nama bodo novo življenje. Jutri torej!” se je poslovil z dolgim, zmagoslavnim pogledom.
Spremljal ga je njen begajoči pogled. Tako naglo se je vse sesulo nanjo, da se ni mogla zbrati. V glavi ji je šumelo. Le eno je pravilno slutila: “Izgubljena sem, če ostanem tu do jutra.”
Mož se je vrnil in jo našel oblečeno za pot.
“Zala, kaj greš?” jo je hitro vprašal in ves začuden obstal.
“Moram!” Drhtela je ko prenapeta struna.
“Obljubila si, da ostaneš.” “Midva se bova že še pogovorila; ali sedaj moram, moram od tod! Kdaj gre vlak?”
“Čez pol ure.”
“Pomagaj mi, hitro!”
“Če mi prav nič nisi odpustila ...”
“Tepec!” je siknila razjarjena. “Vem, da me preziraš.”
“Pridi za menoj! Pridi v novem letu. Zdaj pa me nikar ne zadržuj!”
“Hvala ti! Pomeni, da smem.” “Bomo že videli, kaj smeš. Zdaj ni časa. Skoči po izvoščka, da ne zamudim.”
Potolažen je tekel Vran v mesto. “Odpustila mi je. Ko pridem k njej, poravnam vse drugo! Hvala Bogu!” se mu je odvalil od srca težak kamen. Še slutil ni, da beži žena pred svojo strastjo in da on, mož, ni pomenil v tistem trenutku prav nič več.
20.
Ves dan se je inženir Kovač pripravljal za beg. Nobene malenkosti ni pozabil ne prezrl. Pred njegovimi očmi je stala njena podoba, tako lepa, tako,
davno zaželjena. “Ne samo položaj, kariere in časti, vse svoje življenje, vse svoje bitje ji posvečam! Pohodi me, če hočeš, le ne zavrzi me!” je vrela njegova strast, ki ni poznala meja. “Končano!” je skoraj zavriskal, ko je bilo vse pripravljeno in se je s hitrimi koraki napotil v Vranovo stanovanje. Po poti mu je drobna ost strupene sumnje šinila skozi misli: “Kaj, če se je skesala? Ni mogoče! Vsak človek ljubi najprej sebe!” se je hitro pomiril.
“Je gospa doma?” je vprašal slugo na hodniku, ki je nekaj čistil.
“Je ni!”
“Kaj?...”
“Gospa je že sinoči odpotovala”, je nenadoma povedal sluga.
Kovaču se je za hip vse zameglilo. “Zala!” je jeknila v njem nepričakovana bolečina.
“Gospod so pa doma!” je omenil sluga in sumljivo poškilil na spremenjeni inženirjev obraz. Kovač mu ni odgovoril. Molče se je obrnil in šel.
“Še danes je pijan!” je zaničljivo sodil sluga, ko je gledal za njegovimi omahujočimi koraki.
“In vendar so še ljudje, ki cenijo vezi dolžnosti bolj ko sami sebe”, se je premetaval po
.ležišču Mihajlo Kovač. “Saj sem vendar čutil, da je zadrhtela v mojem objemu. Zakaj, zakaj si šla?” je grizel v vzglavnik obupani Kovač. “O, saj ni mogoče! Pisal ji bom! Ne, bolje, da ji brzojavim.” In že je bil pri mizi. “Pridi, čakam te! — Ne, ona ne bo prišla!” je jezno raztrgal papir. “Pripravi se, pridem!” je napisal na drugi list. Pa se mu je zazdelo besedilo preubogo in jezno je zmečkal tudi to. “Ko bi vedela, ko bi le slutila, kaj preživljam; bil sem divjak; a glej, ti si dvignila mojo nizko strast na višino ljubezni”, je začenjal pismo, ki ga je prav tako raztrgal kot namenjeno brzojavko.
6 STROM'S
fiUfTl
TO lWJ
a
a
ES
■
■
m
K
H
ts
a
a
ts
IHIHEHHSiiHIliEEaleKffilBtČESiaEBEBJaliHiBHBHiaEifiBIIBHBaBHaBBBIIB«**
Vsi ste vabljeni na..,
VELIKANSKI LETNI FARNI
Puianski Festival - Bazar
ki se vrši
v novi farni mmm sv, vida
na GLASS AVE. in E. 62 CESTI
v petek, soboto in nedeljo,
18., 19. in 20. novembra
V petek in soboto bo od 7. zvečer naprej, v nedeljo od 2. ure naprej.
V nedeljo od 2. do 5. bo posebno za otroke.
ZABAVE BO OBILO ZA MLADE IN STARE!
PRIDITE! VES DOBIČEK JE V KORIST FARE
Odlično za živahno sezono
Karton Stroh's piva gre vedno z vami. 6 priročnih konzerv se shlodi v nekaj minutah . . . se, ne razbije ... ne rebi nobenega odpirača. Samo, potegnite,za jeziček in že lahko pijete edino ameriško, z ognjem varjeno pivo. Varjenje z ognjem da pivu veliko boljši okus. Ko boste prihodnjič šli na pik-nik ... . na obalo ... ali ko boste imeli V zabayo rio vrtu . . . ne pozabite na' rdeči korten Stroh's piva v 6 konzen/ah. Vprašajte za "six , Stroh's to go!" Uživajte!
ir
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
NA BOJIŠČU V VIETNAMU. — Vojaka na Osrednjem višavju v Južnem Vietnamu se zadovoljno smejita, ko sta napravila iz kreme za britje “cake”. Če ne njima, bo teknil njunima kar močnima bradama!
I PURAN ZASTOJ
vsake mi mm
S Vsak večer tekom puranske zabave S bodo izklicana imena nekaterih, ki * imajo izrezke za $1,000. Tisti, ki s bedo navzoči, bodo dobili zastonj a purana. Prvo ime bo izklicano ob
H
b 8. uri, potem pa približno., vsake ■ pol ure nadaljnje ime do 11.00.
V PETEK — RIBJA PEČENKA od 5.00 do 8. ure.
V NEDELJO — GOVEJA PEČENKA od 12.00 naprej. \
at	P
BSRKBBeBBBBBai&BSEffiBZEIHISSBHZfflEliElSilBESiEElBaEHERESBBlEKBIitl111
Vsem našim odjemalcem iskreno želimo ZADOVOLJSTVO IN SREČO NA ZAHVALNI DAN
EMIL BUKOVEC,
GROCERIJA IN MESNICA G024 St. Clair Ave.	Ph.: 431-706G
Vedno sveže meso vseh vrst- odlični naši mesni izdelki —- vse za kuhinjo-
^©oooooooooDsooooocaaoeoeocseeoooooooaesooesffloooooo®®^
® LOUIS MAJER
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue Telephone: EX 1-0564

★
Priglasite se sedaj za naše božično žrebanje. Boste veseli, da ste se.
★
•	Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florsheim ® Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti
^	• ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi
>OOOOOSCCSOOGO9OeOOGOeCCOOO^SOSO9OS!3OO9COSOSOOOOO^0>>
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!

rv -tfvO ••'D. •
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega moža in očeta
Josepha A. Drašler
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegov1 zadnji poti, izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje, darovali za svete maše in v dobrodelne namene.
Iskrena hvala č. duhovščini fare sv. Vida za darovano sv. mašo zadušnico in za opravljene pogrebne molitve.
t
Hvala vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani z dejanji in s toplimi besedami.
Dragi mož in oče, počivaj v miru v rodni amen zemlji. Duši Tvoji pa naj Bog da radosti večnega življenjd'
Žalujoči:
žena JOSEPHINA sin JOSEPH in snaha KAREN ostalo sorodstvo v Ameriki, Jugoslaviji in Italiji-
Cleveland, Ohio, 17. novembra 1966.