Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri
Če se hočete pripeljati na Rakitno, se morate najprej sprijazniti z dejstvom, da je pretežni del naše občine cestno nerazvit in da je asfaltna prevleka na številnih medkrajevnih cestah veli-ka želja krajanov. Če pa ta cesta premaguje precejšnje vzpetine in je zato značilno nakodra-na in avtomobilom ter voznikom nevšečna, je (o še krepak razlog več, da bi kmalu dobila asfalt. Neposredno o zmesi bitumna in peska predsed-nik skupščine krajevne skupnosti Rakitna Bo-jan Debevec ni govoril, a iz živahnih oči in jedrnatih rakiških besed je bilo mogoče izluščiti, da bi ta še dodatno odprl to pristno planoto svetu. To ni prva, pa ludi ne zadnja potreba krajanov devetih vasi in treh hiš ter premnogih počitniških hišic zaselkov Novaki, Zotov grič, Podgora s Čakovim in Brenceti, Žabji grič, Hudi
konec, Hrib, Klanc, Boršt, Nakličev konec in Log, a prav gotovo jo bo potrebno čimpreje zadovoljiti, da bo Rakitna lahko ponudila sebi in ožjemu ter širšemu svetu vse, kar bi zmogla po naravnih danostih. Pa o cesti, ki spremeni ob petkih, sobolah in nedeljah naravno zdravilišče, v ogromno v cestni prah zavito gmoto, nekoliko podrobneje kasneje.
»Vsi težko čakamo Zdravilišče,« je bil prvi stavek mladega inženirja, ki zaključuje hišo v rojstnem kraju in se želi, poln delavnosti, načr-tov in idej vrniti v rojstno vas. Občuduje sposob-ne in tiste, ki se kljub težavnim pogojem spopa-dajo z zankami in preprekami in jih uspešno premagujejo. Njegovo pričakovanjc je potrdil tudi tajnik krajevne skupnosti Rakitna Janez Klemenc. Tudi zato, ker bi številnim mladim krajanom rad povedal točen podatek, kdaj bodo pričeli z delom v tem lepem okolju. »Zdravilišče bo dalo številnim krajanom zaposlitev, prav go-tovo bo prineslo turistično-gospodarski zagon
kraju in želimo si, da bi postalo jedro načrta o Rakitni, kjer bi tudi odrasli ljudje spoznali, da »ZDRAV ČLOVEK IMA VEČ ŽELJA, BOL-NI LE ENO«. Na novo zdravilišče pa se veže tudi nekaj krajevnih potreb. V njej bodo dobili krajani zdravstveno postajo, pekarno, upajo pa, da jim bo uspel tudi dogovor o tcm, da bi v cnem od prostorov stare zgradbe odprli oddelek otroškega varstva. Precej je mamic na Rakitni, ki morajo zaradi oddaljenosti pustiti po porodu za nekaj let delo v tovarni, pisarni ali drugje. »Vzgojiteljico imamo, ljudje so naklonjeni vrtcu in čudovito bi bilo, če bi se lahko dogovorili o tem,« je poudaril Bojan Debcvec.
Poznavalci vremenskih in zračnih lastnosti Rakitne in še posebej proučevalci njenih travni-kov, pašnikov in gozdov, bi lahko pripovedovali bogate referate o tem, kakšne rastline rastejo na tej planoti in katere bolezni bi prepodile iz ljudi vseh starosti. Domačini se vse bolj zavedajo tega bogastva in upajo, da bo vznikla potreba po razvoju zdraviliškega turizma in da bodo zdravi-lišče, številne rakiške domačije, priljubljena Brunarica ob jezeru in nova gostilna »Pri Logar-ju« Marka Petriča zadostna osnova za to. Saj so Rakitenčani s širšo družbeno pomočjo odpravili enega od zidov, ki so preprečcvali vstop razvoju v njihove vasi. »Vodovod je v poskusnem obra-tovanju,« nas je postavil na realna tla Bojan in pridal: »Po cenah iz leta 1983 smo krajani in krajevna skupnost porabili za njcgovo izgradnjo 1,8 stare milijarde dinarjev. Krajani smo opravi-li nad 4000 delovnih ur. Hidroinženiring je po-stavil enkraten referenčni objekt - čistilno na-pravo za vodo iz izvira Podrešnik-Žetovec, ki je trenutno prav gotovo najbolj obiskana zgrad-ba na naši planoti. Izpostaviti moramo dosled-nost njihovih strokovnjakov in resnost našega gradbenega odbora, ki ga vodi Ivan Šivic, ter dolga leta vseh organov naše krajevne skupno-sti. Dva vodohrama po 300 kubičnih metrov nam jamčita, da bo vode za nas in naše (pričako-vane) goste dovolj in da bo prav tako želena, kot zdravilni rakiški zrak.«
Pa se vrnimo na zvezo Rakičanov s svetom. Dve možnosti komunikacij uporabljajo: ccsto in telefon. In ti bosta imeli v naslednjem obdobju prednost pri vseh obravnavah v vaseh, pri pogo-vorih s sosednjo krajevno skupnostjo Podpeč--Preserje, v naši občini, v mestu, nekaterih podjetjih in samoupravnih interesnih skupno-stih. CESTA IN TELEFON. Zakaj?
»V mestu negodujejo prebivalci že zaradi naj-manjših sitnosti, s katerimi se srečujejo pri infra-strukturi. Res, da vse to plačujejo, a ničesar jim ni potrebno narediti z lastnimi rokami, prispe-vati dodatna sredstva in predvsem, ni jim po-trebno hoditi iz pisarne v pisarno in prositi ter iskati najrazličnejša dovoljenja. Ljudje v hribih pa se moramo predvsem sami spopadati z vsemi težavami. Da sem upravičeno stopil v primerjal-no razmerje s krajani mestnih krajevnih skupno-sti, je mogoče razbrati iz naporov, ki jih mora-mo premagovati pri nas, da bi saj nekoliko izboljšali cesto Podpeč-Rakitna in pridobili več prepotrebnih telefonskih priključkov,« jc sogo-vornik načel rano, o kateri bi vedeli veliko povcdati ljudje v neposredni okolici Ljubljane, a imajo premalo časa in jih je premalo, da bi bil njihov glas zadosten v delcgatskih klopeh. Po dveh letih morajo Rakičani zamenjati avto, saj sodobni avtomobili ne zdržijo makadamskih hri-bovskih poti. Pa kljub temu, da so sami dobili soglasja vseh mejašev (od Prekmurja do Bele krajine in Primorske), da bodo dali sami materi-al iz krajevnega kamnoloma, da so skupaj s strokovnjaki Cestnega podjetja Ljubljana sami zakoličili novo traso ceste na dveh odsekih, ni nikogar, ki bi prevzel jamstvo za pet milijonov dinarjev kredita (!), ki ga nudi Zavarovalna skupnost Triglav. Vse to v času, ko je vsak boljši avto vreden dvakrat do šestkrat loliko, kot je navedena vsota. S sodelovanjem TOZD in TOK Škofljica bi krajani izvedli tudi posek dreves. Škoda, da je položaj tak, kljub temu, da Rakit-na daje vsak teden novih delovnih moči števil-nim Ljubljančanom, ki bi lahko pomagali razre-ševati njene probleme. Tako, kot so to storili pri
cesti Golo-Zapotok. Številni pomembnostni in materialni imenovalci so v obeh primerih cnaki.
In še enazagataje, pri kateri se bojijo Rakiča-ni, da bodo omagali pod težo obrcmenitve. Štirinajst telefonskih priključkov imajo sedaj. Povezava je prav zanimiva: Preserje-Borovni-ca—Vrhnika — Ljubljana. In, močno ogrožcna: drevesa, žled, vetcr, sneg. Skratka, telcfoni na Rakitni so pogosto gluhi. Za avtomatsko tele-fonsko centralo, ki naj bi jo dobilo iz Loža, bi dali prostore v zgradbi krajcvnc skupnosti. PTT podjetje Ljubljana je pripravilo idejno študijo o brezžični poštni povezavi s ccntralo v Ljubljani. Če ne bo šlo, bi radi kabclsko povczavo (morda pa bi v njej lahko porabili tri ostankc ptt kabla, ki že skoraj eno leto ležijo na travnikih pri Podpeči), da ne bi bilo pogostih izpadov zveze. 120 se jih sedaj zanima za telefonski priključek. Številka je zbrana na osnovi podatka, da bi prispevali zanj po 250.000 dinarjev. A čas neu-smiljeno množi štcvilke in zadnji podatek o ccni priključka je že šestkrat večji od prvega. Bi to še zmoglo vseh 120 interesentov?
Taki so nekateri izvlečki iz življcnja Rakiča-nov in o njihovih tcgobah, radostih in razmišlja-njih ter snovanjih. Praznični dnevi bodo omogo-čili še neposrednejši stik z Ijudmi, ki kljub vse-mu dajejo novega vetra jadrom razvoja. Ne le na materialnem področju, ampak tudi šport-nem, kulturnem, izobraževalnem, turističnem, razvedrilnem (lovci, polharji).. . na področjih. ki bodo simbolično prikazali svojo neomajno hotenje, po novem in boljšem s sedmimi mlaji ponosa.
STANE JESENOVEC