m. Številka. U Mani, v soboto, 4. aujiBta 1906. xnn leto. fahaja Ti»k dan zvečer, iaimši nedelj« in praanike, ter raJJa po pošti prejeman aa avatro-ogreKe dežele aa leto 15 K, aa pel leta i8 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee I K 30 h. Za Ljubljano ■ poSuJanjem na dom aa vse lete S4"K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en meaee 8 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K iO h. - Za tuje dežele toliko toč, kolikor anaga poštnina. — Na narodne er«; Utodobne TpoSiljatre naročnine ae ne eaira. — Za oznanila ae plačuje ed peteroatopno petit-vrate pe 12 h, Se ae oananilo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat — Dopiai naj ae iavole frankoTatt — Stkepui nt vračajo. — Uredništvo in lipravnlitvo je ▼ Knaflevih aiiaah št. 6, in aieer aredništvo ▼ I. nadatr., npravništro pa * pritličju. — UpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, eananUa, t. j. adminiatrativne atrari Mesečna priloga: »Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št. 34. Posamezne 1'dvilke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Hudobne denuncijacije m preganjanja Brencetoua in Brajčeva. Prejeli smo iz Medvod od zanesljivega našega zaupnika sledeči dopis: V Medvodah in okolici je mnogo naprednih ljudi. Vsi ti ljudje pripadajo med izobražence, pa tudi precej delavcev je vmes. Škof Bonaventura ima v Goricanah svoj grad. Upravitelj tega gradu je preški župnik Brence, kateri je znan daleč naokoli po svojih prismojenih pridigah, posebno zaslovela je pridiga, ki jo je imel lansko leto o pomarančah. Takrat se ga je tudi prijelo ime „Pomarančar". Ako bi ostal Brence samo pri svojih pridigah o „poniarancah", bi se mu samo smejali, toda ta namestnik božji je na prižnici tako grd in strasten hujskač, da ga je zaradi njegovega po-eenjanja že enkrat prijemalo državno pravdništvo. V „Slovenskem Narodu" se je Brencetu že očitalo prigovarjanje h krivemu pričevanju, a on si ni upal ničesar črhniti na to očitanje. Pač pa je Brence še vedno na isti poti, da vedno denuncira in toži razne ljudi. Xot oskrbnik gradu ljubljanskega škofa ima Brence pri Škofu vedno odprta vrata in je tam persona gra-tissima. Dokaz temu, da je postal nedavno Brence duhovni svetnik. Iz kakšnih nagibov je dosegel to sicer brezpomembno , a vendar značilno čast V Škof ga je odlikoval samo zato, ker Brence vedno denuncira in preganja ljudi, ki nočejo trobiti v njegov rog. Naše trditve, kako Brence preganja razne ljudi, hočemo z mnogimi dokazi podpreti. Najprej pričnemo s tem, da je pregnal iz Preske naduči-telja Sonca. Brence je sicer obdolžil druge osebe, da so ga pregnale, g. nadučitelj Sonc pa lahko potrdi, ako je nepristransk, da ima glavne zasluge Brence. V tovarni v Goricanah je bil ravnatelj g. Hopfgartner, sicer Nemec, a hotel ni plesati tako, kakor je Brence žvižgal. Brence in njegovi kumpani so pričeli divjo gonjo proti Hopf- gartnerju. Pisarili in tožarili so ga pri centrali na Dunaju. Posegel je še kdo drugi vmes, (povedali smo, da ima Brence vse zaupanje škofa) in ravnatelj Hopfgartner je bil pregnan iz službe v pokoj. Brence je padel potem na restavraterja Kolenca v Goricanah. Koienc je bil odločen naprednjak in naročnik naprednih listov, ki so bili vedno v gostilni na razpolago. To je bodlo Brenceta in pisaril je vedno centrali, kako Koienc delavce hujska proti tovarni. Na Dunaju se verjeli Brencetovim lažem in Koleno je dobil odpoved kot restavrater. Brencetu pa še ni bilo dovolj to. Najel je delavce, ki so si izmislili, da je g. Koienc prodal nekemu delavcu pokvarjeno meso. Ovadili so ga sodišču. Pri tem je pomagal znani mali Gostincar, ki je prenašal dotično meso iz Medvod v Ljubljano. Da je bila ta trditev o KolenČevem pokvarjenem mesu podtaknjena hudobija, je dokaz, da je bila KolenČeva restavracija znana daleč okoli kot ena najboljših. Toda hudobija klerikalca preseže vse. Kako je bilo s pričami, si lahko vsak misli, če povemo, da so bili sami Brencetovi podrepniki, in kake pojme ima Brence o krivem pričevanju, smo povedali že zgoraj. V Sori je bil tačas župnik Berce. Bil je to nepristransk in koncilijanten duhovnik. Kmalu se ga je oklenilo ljudstvo, ne samo iz Sore, temveč še od drugih krajev. Brenceta je to jezilo in začel je zopet z denuncijacrjami. Kaj vse je Brence obdolžil Berceta, to ve samo škof in Brence. Skof je poslal zato v Soro kaplana Brajca, da bi nadzoro\ al Berceta. Brajc je svojo špijonsko dolžnost storil v polni meri. Pričel je prenašati razne izmišljene novice Brencetu in ta škofu. Brajec se je skril v spovednico in poslušal, kako pridiguje Berce. Obrnil je vse besede in tako sta škofu lagala Brpnce in Brajec. Dne 30. oktobra je hujskanje doseglo uspeh, ko je bila župniku Bercetu vzeta župnija. Bila je to že četrta žrtev Brenceta. Sedaj so padli po učitelju Grmeku in učiteljici Grusch. Čitateljem je znano vse, kako hudobno denunciranje se vrši po „Slovencu" in „Domoljubu" od oktobra meseca lanskega leta pa do danes. Preški Brence pa še ni zadovoljen. Meseca marca se je spravil nad gospodično poštarico v Medvodah. Denunciral jo je poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Vršila se je stroga preiskava proti nji, ki pa se je izkazala od konca do kraja kot hudobna izmišljotina Brencetova. Tuši je Brence prvič opekel svoj nos, ker poštno ravnateljstvo napram svojemu uradništvu noče delati krivice, četudi to Želi duhovni svetnik Brence. V Preski je nadučitelj Kiferle, mož, ki se popolnoma nič ne vmešava v politiko. Dokaz, da se niti občinskih volitev ni udeležil. Toda Brencetu ni všeč, ker neče uganjati klerikalne politike. G. Kiferle je bil organist. Toda Brence mu je tako dolgo tla belil, da je moral g. Kiferle pustiti orglanje, posebno še, ker so mu letos 1. julija katoliški delavci s silo vdrli k orglam in orglali brez njegovega dovoljenja. Brence je začel sedaj še gonjo proti Kiferlu. V anonimnem pismu je bilo že povedano g. Kiferlu, da bode tudi on šel. Kaplar .^rajc tudi ne zaostaja za Brencetom, Tudi on je pregnal izvrstnega organista iz Sore. Tako sta bila oba, Brence in Brajc brez orga-nistov. Tako gre po vrsti hudobija na hudobijo. Brence zna sicer navidezno tako delati, da bi se ne izvedelo, da je on vseh teh denuncijacij kriv, toda mi vse to lahko dokažemo s pričami, da je povsod hodil Brence, kjer so merodajne oblasti. Posebno hudo gonjo so začeli proti učitelju in učiteljici iz Sore. Tu so uporabili ves svoj aparat. Po eni strani so sodniji denuncirali o hujskanju dne 30. oktobra, po drugi strani pa so lazili okrog šolskih oblasti, da naj prestavijo učitelja Grmeka. čudno je le, da so šolska oblastva sploh poslušala čen-Čarije Brenceta, ki nima prav nič opraviti s sorskim učiteljstvom. Še lepše je, da so hoteli sploh govoriti s Smovcem, bivšim županom, kateremu je bila dokazana tatvina in je bil že 14krat kaznovan. Prečudno je, da tatovi dobe poslušna ušesa'. Kakor se vidi, gre hudobija klerikalcev nemoteno naprej. Kdaj bode konec ? Ali smo v deželi brezpravnosti, kjer ima samo duhovništvo absolutno moč v rokah in lahko vsakega ubije, kdor ne pleše po njenih ukazih? Nekaj posebnega je tudi to, da pristaši Brenceta in Brajca vedno pisarijo anonimna pisma. V teh pismih blatijo vse osebe, katere so bile napadene v „Slovencu". Pri državnem pravdništvu leže pisma, kjer se zabavlja proti visokim osebam sodne in šolske oblasti. Pričevanje klerikalnih prič je imenitno, ko se hodijo posvetovat v župnišČe, kako bodo govorili. Znano je, kako gonjo so pričeli proti gasilnemu društvu iz Sore, katero društvo je dne 20. julija rešilo več kot polovico vasi Dol, da ni zgorela. Kako se je „Slovenec" zaganjal v veselico dne 15. julija! Klical je politično oblast, naj prepove veselico, naj pošlje orožnike in vojake, in vendar se je vršila veselica ob ogromni udeležbi in v najlepšem redu. To so dokazi, kako korumpirano je kleri-kalstvo v naši okolici. Pošten človek se ogiblje teh ljudi, ki so pravi smrad iz pekla. Vsi ti slučaji pa kažejo, kako vnebovpijoče so raz mere v deželi in da naposled ne bo preostalo drugega, kakor braniti se proti temu terorizmu in tiranstvu po izgledu ruskih revolucionarjev. Pismo iz Hrvatske. (Nova vlada. — Postopanje „radikalcev." — Senzacionalna preiskava" proti nadškofu.) V Zagrebu, 2. avgusta. Dolgotrajno in težko je bilo rojstvo naše nove vlade. Mnogo visokih faktorjev, kakor tudi domačih neprijatelje v je bilo mnenja, da je v njih interesu, da ne pride na krmilo nova vlada, ki jo je predložila hrvatsko srbska koalicija. Sedaj po imenovanju je poročalo več madžarskih listov to, kar sem vam že javil v svojem zadnjem pismu, da so namreč na dvor najbolj vplivali strahovi pred jugoslovansko kon-spiracijo. Ko se je posrečilo v tem oziru pomiriti kralja, je takoj sledilo imenovanje novih treh oddelnih predstojnikov, naših |avtonomnih ministrov. To zavlačevanje imenovanja nove vlade, ta gonja vseh starih neprijate-ljev našega naroda proti konsolidaciji naših razmer je v resnici najboljše spričevalo koaliciji, da čuti in deluje patrijotično. Toda naša javnost je vsled dosedanjega absolutističnega režima tako ostrašena, da je že jela dvomiti o stalnosti novega položaja in se je Jbala reakcije. Sedaj je pa končno koalicija (dasi še nima absolutne veČine v saboru) priznana na najvišjem mestu kot predstaviteljica večine hrvatskega in srbskega naroda, katere volja se mora respektirati v ustavni državi. To je seveda ukrepilo zaupanje v moč koalicije in učvrstilo njen ugled in odločilni vpliv na nadalJDO vodstvo javnih poslov. Čim je nova vlada zasedla svoje stolice, je ban Pejačevi6 takoj nastopil daljši dopust ter prepustil vlado oddelnim predstojnikom. In že sedaj imamo nekaj izjav iz njihovih ust, po katerih se lahko sodi, da je res na vladnih stolicah zapihal nov, sveži zrak. Oddelni predstojnik za notranje zadeve podban dr. Niko-lić je imel kratek programni govor. Najprvo je naglašal, da je postavljen na to visoko mesto vsled izrecne volje narodnega predstaviteljstva. Nikdar ne smemo pozabiti, je rekel, da živimo v ustavni, parlamentarni državi in da je eksekutiva, Četudi je samostalna v svojem delovanju, vendar le odvisna od legislative, s katero ji je treba delovati sporazumno. Koncem svojega govora je poudarjal, da imata vlada in sabor nalogo, da ustvarita z novimi zakoni pogoje za „svobodni in napredni ustavni razvoj". Dotakniti se nam je še neke pikantne podrobnosti v njegovem govoru. Dr. Nikolić je v svojem govoru e a m m x navel kot svojega prednika drja. Su-manovića, a v resnici je bil njegov neposredni prednik zloglasni Chav- LISTEK. Preveč ljubezni. (Janko Bratina). Tisto jutro je bilo umazano, deževno jutro slovenskih umetnikov in samomorilcev kakor bi dejal naš Cankar. Ljudi ni še bilo na cesti, dež je bil in siva, gosta megla je obdajala mesto. Profesor Niko Pučnik se je vzbudil precej pozno in si pomel oči. Tema je še vladala v sobi, zastori so bili raztegnjeni črez okna, tako da se je komaj razločevalo predmete, ki so bili v neredu na mizi in po tleh. — Fej vraga, je zagodrnjal, in Še to vreme, še to vreme . . . Pomencal si je zopet oči, pogla-dil si brado in se zagledal tja v kot. . . Kakor bi se nekaj plazilo tam, tako nekaj nerodnega, velikega • pa zopet je bilo videti mehko, ljubko. Kakor bi šepetalo tam in tiho hehetanje mu je donelo na ušesa. In bliže in bliže m bele, mehke roke so se stegnile proti njemu in topla usta je začutil na svojih. Kri mu je zakipela — — Stresel je z glavo in vstal. Počasi se je začel opravljati, ogledoval si je pri tem sobo in vsako posamezno stvar. Fotelj je tudi stal tam ob oknu. — No, kaj ne boš šel od tu, ne rabim te več; ona je tam sedela včasi, sedaj si brezpotreben. V kotu tiho, pritajeno Šepetanje, kakor bi se nekaj poljubovalo, kakor bi bila to ura ljubezni — — Oblečen je že bil, stopil je k oknu in odgrnil zaveso. Zunaj dež in blato; v temnih, umazanih potočkih se je voda stekala po cesti in profesorju Pučniku je to bilo neprijetno, nerodno. Obrnil se je nazaj od okna in bregnil se je ob fotelj. Prijel se je zanj z eno roko, z drugo si je segel preko čela. — Da tu je bilo, tu. Kolikokrat sta bila tu srečna on in njegova Anica, da kolikokrat. Tako čista je bila ta ljubezen, tako močna, lepa, visoka. Dolgo je že od tega, ko jo je spoznal; drobna je bila Anica takrat kot droben cvet. In srečala so se njuna pota, vstrepetala je pred njim, čutila je, da ga mora ljubiti, edino ljubiti. In naj bi jo rezal na kosce, ona bi ga vendar še ljubila, še vedno, vedno. Srečna sta bila, srečna do zadnjih dni. Nič jima ni kalilo te mehke, sladke sreče, bila sta si vse : svet in življenje. Naprej ni hotel misliti Niko j povesil je glavo še bolj, in sesedel se je potem na fotelj. Zdelo se mu je, da je danes truden, da se mu kri pretaka leno in mrtvo po žilah. In zunaj je padal dež, ta umazan siv dež, ki je bil kakor težka, zoperna misel, ki se Človeku zapiči v dušo in ga davi pod vratom kakor jastreb svoj plen. Prižgal si je cigareto. V velikih kolobarjih se je dvigal dim okoli njegove glave, v vijugastih krivuljah se je izgubljal pod stropom. Eden je izginil, prišel je drugi in konca jih ni hotelo biti. Ah, te večne vijuge, te večne krivljaste, zasukane ceste, ki ste vedno kot dimovi krogi: pokažete se in izginjate v daljavi in popotnik ostaja sam, sam sredi vijugaste ceste in ne ve, kam bi se obrnil, kajti nikjer ne vidi izhoda, nikoder ni solnca. Deževne, zamazane in zakrivljene ceste. — Vraga, moja pot je tudi taka kot tale dimov trak. Zavita, negotova, nazadnje se izgubljajoča. In v kotu tam, kjer se je sedaj malo razsvetlilo, je zopet nekaj oživelo, nekaj tihega, skrivnostnega kakor poletna bajka, kakor sen v božični noči. Profesor Pučnik je to čutil, zdelo se mu je, da je nekaj okrog njega, da ga nekaj išče, da se stegujejo bele roke po njegovem vratu. In nehote se je zopet spomnil na i^nico, ki ga je ljubila tako iz duše, tako vroče. Spomnil se je vseh tistih ur, ko je njeno telo trepetalo v njegovih rokah, ko je drhtela in živela v ljubezni. Toda sedaj proč s tem, proč — Stopil je zopet k oknu. Sivo težko je ležala megla po ulici in tam doli se mu je zdelo, da prihaja nekdo proti njemu. Ženska je bila, zavita v dolg zimski plašč, le oči so ji žarele tako gorko izpod gostih kostanjevih las, da ga je streslo do dna duše. To je ona — Mara, — Mara, ti si, kliknil je nehote, ti? Da, j«z — In Čemu prihajaš? — Ljubim te, ljubim. Ali ne veš, koliko časa sem hrepenela po tejm trenutku, da te enkrat obja-mem,. enkrat poljubim. Ali ne veš, Niko? Stopila je blizo in roke njene so se stegnile, vrgla je plašč raz ramen in njeno bujno, kipeče telo se je stisnilo k njemu — — Pogledal je doli na cesto, a sedaj je bila zopet prazna. Le umazana voda se je stekala od srede proti krajema in delala čudno zavite grapice in struge. Stopil je potem k mizi, kjer so ležale knjige, pisma in listi papirja. Dve pismi sta bili odprti, eno belo, drugo zeleno. Pogledal je na prvo, Anica ga je pisala, pisala med solzami. Že prej je čutila, da Niko ni vec samo njen, da ga ima še druga — Mara. A to je ni razjezilo, njena ljubezen ni bila nič manjša. Vse bi bila dala zanj, samo da bo on srečen. „Svoboden si,u pisala mu je, „vzemi si drugo, vzemi si Maro, — a jaz naj te smem tudi ljubiti na tihem. Samo to mi pusti, vsaj to — —" Profesor Niko je prečital še enkrat te vrstice, začutil je vso njihovo težo in globokost, začutil, da za njimi ne tiči morda jeza ali kaj, ne, ljubezen, samo ljubezen. In to mu je bilo grozno. Krivico ji dela in vendar ga še ljubi! Zakaj se ne jezi, zakaj ga ne krega, zani- rak. S tem je dovolj jasno povedal, da ne bo sledil zgledu prejšnjega podbana, ki je bil pravzaprav vrhovni šef policije. Oddelni predstojnik za pravosodstvo dr. Badaj se zlasti odlikuje z moderno svojo izobrazbo in demokratskim svojim mišljenjem. Sprejel je samo uradništvo državnega pravdništva in pravosodja in jih zagotovil, da bo najrigorozneje izvajal načelo, da so uradniki odgovorni in podvrženi samo zakonu, in da bi vobČe ne mogel ostati na svojem mestu, ako bi ne mogel izvesti načela o neodvisnosti in samostojnosti sodnikov. Takisto se je tudi oddelni predstojnik za nauk in bogočastje dr. Milan Roje odločno izjavil za popolno avtonomijo vseučilišča. Te izjave so v diametralnem nasprotju z mišljenjem in delovanjem prejšnje vlade. Končno še ena izjava. Zagrebško meščanstvo se je pripravljalo, da priredi z veliko bakljado in serenado manifestacijo novi vladi. Toda VSi trije oddelni predstojniki SO odklonili to počasčenje, in sicer s pismom, v katerem pravijo, da so šele v začetku velikega dela in ker jim je sedaj nujno potrebna ljubezen in podpora vseh patrijotičnih faktorjev, jim bo to naljubse zadoščenje in priznanje za njihovo delo in v dosego nspehov. Kar bi se potrošilo za to manifestacijo, prosijo, naj se ta denar da raje v kak patrijotični namen, v katero svrho prilagajo tudi oni 100 K. — To pismo je napravilo povsod najboljši vtisk. Oddelni predstojnik M. Roje je takoj prvi dan v imenu vlade kupil od umetnika Valdeca krasni mramorni doprsni kip škofa Strossmaverj a, Tudi to je karakteristično. Odkar se je razglasilo imenovanje nove vlade, se je na mah spremenilo vedenje frankovcev in klerikalcev. DoČim so poprej složno z madžaroni valili skalovje proti novi vladi, hočejo sedaj, ko je koalicija vendar zmagala, urediti po mogočnosti svoje postopanje napram novi vladi tako, kakršnega so zavzemali napram stari vladi: na zunaj „načelna" opozicija, a drugače pa da morejo vleči vse koristi od naklonjenosti vlade. Klerikalci okoli „Hrvatstva" pa so celo že ponudili novi vladi popolnoma svojo službo. Seveda se boje, da bi se moglo tudi kaj ukreniti proti njihovi volji, ako bi stali v paradi nasprotnikov. Te dni je vzbudila senzacijo vest rPokretau. da je sem prispel škof Palunko iz Splita, da v imenu rimske stolice izvede preiskavo proti nadškofu Posiloviću radi njegovega glasovanja za interkonfesijonalni zakon ter zaradi nekih nerednosti v kapitlju. Znano je, da je nadškof Posilović slabotnež, ki se kloni vsem jaČjim uplivom. Tako je popolnoma Čuje? To bi mu bilo lahko, vesel bi bil in ljubil bi drugo. A tako je uničen, zadušen. Marino pismo je tudi tam. Iz spomina že ve, kaj mu je pisala. „Tvoja in samo tvoja. Pridi, ne mudi se tako dolgo, saj te tako težko, težko pričakujem". Začel je hoditi gori in doli po sobi. Zdelo se mu je, da je tu ne-kakov konec. Da sedaj ni zanj več mladosti, ne solnca, ne veselja. — Preveč ljubezni, mrmljal je sam se sabo, preveč ljubezni. Čudni smo, zares. Da bi me sovražile tri, bi to lahko prenesel, a da me ljubita dve, tega ne, ne — — Preveč, preveč — Tako prazno mu je bilo sedaj vse, tako pusto. In tisti lepi upi so se razlili tja po cesti, blatni so bili sedaj in bogsivedi ali bodo spet kedaj čisti. Menda nikoli, zakaj cesta je bila umazana, nikdo ni nič pazil in hodili so po tistih mladih upih z debelimi črevlji. Sedel je k mizi in začel pisati. Kakor bi si pisal smrtno obsodbo, se mu je dozdevalo, ko je zapisal: ne, a pisal je dalje; dve pismi je napisal, za Maro in Anico. Bih sta to grenki, težki pismi in nekako mrtvaški duh se je širil iz njih. Obema: ne ! služil Khuenovskemu sistemu ter celo glede zadnjih volitev izdal okrožnico na duhovščino, da povsod dela proti naprednjakom in bratoma Radićema ter s tem hotel pomagati madjaro-nom. V novem saboru je prišel še na dve seji, da bi s svojim virilnim glasom podprl pobite madjarone. Ko je stara vlada predložila novi nazadnjaški interkonfesijonalni zakon, je on, dasi so klerikalci strašno rovali i proti takemu zakonu, došel v sabor in glasoval za to vladno zakonsko osnovo. Vsled tega so ga nenavadno ostro kot nevedneža in boječneža napadli djakovaeki klerikalci ter ga zato pošiljali v samostan. Ali kakor je Posilović slabotnež, tako je tudi silen skopuh zlasti napram vsem rodoljubnim svrham. Kot skopuh je prišel v konflikt naposled celo z zagrebškimi klerikalci, akoravno jih preveč podpira (plača namreč okoli 60.000 K letnega deficita za klerikalni dnevnik „Hrvatstvo" !) ter z jezuiti, ki hočejo še bolj mozgati njegovo blagajno. Zato so se vsi ti interesenti združili in obtožili pri Vatikanu svojega nadškofa. Posilović je takoj, ko je prišel ta vatikanski vizitator, obrnil svojo ladjo in odšel v kopališče. Zdaj hoče, da mu postavijo koadjutorja. To je torej usoda človeka, ki je hotel na vse strani služiti, samo ne svojemu narodu. A Pismo iz Srbije. Nelojalna borba. — Narodna skupština. Bel gr a d, 2. avgusta. Samostalni (mlajši radikalci) se nikakor ne morejo vživeti v novi svoj položaj, v katerega so jih stavile poslednje Tolitve. Oni nikakor n-Čejo priznati, da so v enem letu, dokler so bili na vladi, storili toliko nerodnosti, da je bil njihov poraz pri volitvah samo naravna posledica njihovega sicer kratkotrajnega ali popolnoma brezuspešnega vladanja in zato še vedno trdijo, da jim večine v skupštini ni odvzel narod pri svobodnih volitvah, nego g. Stojan Protić, minister notranjih zadev s pomočjo sebi podrejenih administrativnih organov. Ta trditev je iz temelja neosnovana. Po zakonu imajo rolilci pravico pritožiti se radi vsake nezakonitosti, ki se pri volitvah izvrši, in te pritožbe potem rešuje narodna zkupština pri verifikaciji volitev. „Odjek", organ sa-mostalcev, je začel takoj po volitvah prinašati dan za dnevom z debelimi črkami natisnjene pozive, naj se vo-lilci povsod, kjer so vladni organi presirali volilce ali drugače protizakonito postopali pri volitvah, pritožijo na pristopno mesto. Vsak dan je „Odjek" priobčeval te pozive, ali pritožb od nikoder ni bilo, izvzemši Belgrad, Kruševac in nekaj občin v rudničkem okrožju — vse od tam, kjer so bili izvoljeni samo-stalci, a nikjer se nihče ni pritožil radi izvolitve kakega poslanca vladne stranke! Oddahnil se je potem, polagoma zapečatil oba lista ter vstal od mize. Vse, kar je ljubil, je ležalo tu pred njim mrtvo, zaprl je grob nad tem, kar je bilo njegovo — in vendar je moralo tako biti. Zakričal bi, zaupil, da bi ga slišalo to, kar spi v teh grobih, da bi se še enkrat oglasilo in mu dalo roko v pozdrav. Samo enkrat še — potem pa nikoli več, nikoli. In tam v kotu je zašumelo, kakor pritajen smeh se je oglasilo. Kakor iz megle je prišla proti njemu Anica, stegnila je roke proti njemu; hotel jo je že stisniti k sebi, a kakor mehke sanje se mu je ovila Mara okoli vrata in ga poljubila na lice — Naglo je stopil k oknu. Soba je bila prazna, nikjer ni bilo nič, le dve pismi sta ležali napravljeni na mizi. Zasmejal bi se, se mu je zdelo, da bi bilo slišati daleč, daleč, kajti tu notri v sobi je sedaj neko v čuden duh, tako čuden, težek — Zunaj je še vedno ležala megla nad mestom in v dušo njegovo je segal mrak, kakor bi že bilo zvonilo Ave Marijo — Preveč ljubezni, prevez — je govoril profesor Niko, ko je nesel oni dve pismi na pošto. To je jasen dokaz, da so bile volitve svobodne, ker ako bi bilo nezakonitosti, bi bilo tudi pritožb! Ali tudi te obdolžitve samostal-cem ne zadostujejo, nego zavračajo krivdo radi svojega poraza tudi — na kralja! V glavnem svojem organu se še ne upajo direktno svojih misli izreči, ali zato prav radi v svojem postranskem organu „Dnevnem Listu" kritikujejo kraljevo postopanje v poslednji kabinetni krizi, ko je demisi-jonirala iz njih sestavljena vlada. Samostalcem sedaj nikakor ni prav, da je takrat poveril kralj sestavo novega kabineta g. Nikoli Pašiću in se pritožujejo, da so bili njihovi ministri „najureni" (spodeni) iz svojih položajev. Taka borba je nedopustna in te trditve so izmišljene. Kabinet gosp. Save Grruj i ć a Je predložil kralju svojo demisijo, katero je motiviral s tem, da je naletel pri reševanju važnih državnih vpraševanj na nepremagljive težkoče. PopolDoina naravno je bilo, da je kralj tako motivirano o s t a v k o moral sprejeti, a ravno tako naravno je bilo, da je poveril sestavo novega kabineta šefu najmočnejše opozicijske stranke. Enak slučaj smo imeli lansko leto, ko je odstopil kabinet gosp. N. P a š i ć a in so prevzeli vlado samo-stalci. In lansko leto se samo-stalci niso Čisto nič pritoževali na kralja, ker takrat so oni prevzeli vlado kot opozicijska stranka, a letos so prišli v ta položaj zmerni radikalci! Hinc — — —! Ustava daje vendar kralju pravico, da pov eri sestavo kabineta, komur ravno on hoče, a stvar je do-tičnika, ki pristane na to, da kabinet sestavi, kaj in kako bo delal, ali dobi v parlamentu dovolj podpore ali ne. Posebno v letošnjem slučaju kralj nikakor drugače ni mogel rešiti krize, kakor na ta način, da je poveril sestavo kabineta voditelju parlamentarne manjšine, ko je veČina že izjavila, da novega kabineta ne ^more sestaviti. Proti parlamentarnim običajem in tradicijam se tukaj ni grešilo, kakor se niti lansko leto ni grešilo, četudi takrat niti formalne ostavke kabineta ni bilo. V ostalem, stvar je zelo jasna. Nepotrebno bi bilo braniti vedenje kraljevo v poslednji ministrski krizi in jaz sem se na tem ustavil samo vsled tega, da se vidi, na kako smešen način samostalci zavaravajo sami sebe, da njihovega poraza ni zakrivilo njihovo nespretno enoletno vladanje, nego nova vlada in — kralj. „Dnevni List" seje končno že preveč zaletaval v osebo vladarjevo in zato je bila ena poslednjih njegovih številk zaplenjena, kar je v Belgradu, kjer so konliskacije zelo redke, vzbudilo senzacijo in splošno obsodbo — ali ne obsodbo oblasti, ki je list konfiscirala, nego je vse obsodilo list, ki Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Plamen se je čudovito hitro razprostiral. Šotori so bili leseni in za njimi je ležalo polno slame in mrve, tako da je bilo kar naenkrat vse v ognju. Vojščaki so bežali iz šotorov napol oblečeni, prepustivši ognju orožje in živila in bežali so na ono stran tabora, ki je ležal proti mestu. Zmešnjava je bila strašna. Konji so se strgali od uzd in begali po taboru sem in tja, iskaje izhoda, ljudje so kakor blazni dirjali sem in tja in kričali, da ni bilo slišati povelj Nikolaja Kolovškega. „Kanmik mora biti v božji milosti. Drugače bi mu ne bila došla pred glavnim naskokom ta pomoč," jo rekel Pirin prelatu Orsanu, ki je bil skoro ves gol prisopihal iz svoje sobe. Potem pa je vzel meč v roke in je skočil k Nikolaju Kolovškemu. „Čujete li divje klice, ki prihajajo od mesta? Ali veste kaj pomenijo?" Nikolaj je stopil na klop pred hišo in pogledal čez ograjo. Kar je videl, ga prevzelo tako, daje za trenotek omahnila roka njegova, ki je držala zastavo. Kamniški mestjani z vsem je strankarsko tako zagrizen, da ne izbira v borbi stredstev in napada celo vladarja, ki s strankarskimi prepiri nima ničesar skupnega, nego se zaveda svojega delikatnega položaja, na katerem se ne more vmešavati v strankarsko življenje svoje države. * Verifikacijska razprava se nadaljuje, ali se v najkrajšem času konča, ker se je, kakor je že bilo javljeno, dosegel med obema grupama radikalne stranke sporazum v vprašanju verifikacije volitev v Kruševcu (mesto) in treh občinah rudničkega okrožja. Na interpelacijo nacionalcev v zadevi carinske vojne z Avstro-Ogrsko je odgovarjal ministrski predsednik, minister zunanjih zadev g. N. Pašić V tajni seji narodne skupštine in je predložil poslancem akte, ki se nanašajo na carinsko vojno, podal je poslancem tudi nekih drugih infor-ma -ij. V inozemstvu se po večini z elo pogrešno razlaga pojava nacionalistične interpelacije. Posebno dunajsko časopisje je prav rado trdilo, da so nacionalci nasprotniki carinske vojne in da zato zahtevajo sporazum pod vsako ceno. Tako mišljenje je bilo v svojem temelju pogrešno, ker nacionalistična interpelacija ni bila drugo kot navadna demonstracija proti vladi, ki je voditelju samostalcev, Ljubi Sto-janoviću predložila vse dokumente o carinskem konfliktu in ga prosila za podporo njegove stranke v tej zadevi, a z voditeljem nacionalcev o tem ni govoril ministrski predsednik. Nacionalci so to smatrali za razžalitev stranke in zato so s posebno interpelacijo hoteli demonstrirati proti vladi, ker jih je bagatelizirala. Sedaj je ta stvar poravnana. Sedaj so tudi nacionalci dobili vpogled v tok carinskega konflikta in tudi oni bodo — kakor vse druge stranke — podpirali vlado v njenem odporu proti avstrijskim zahtevam. * —nuškin. Neverjetne vesti iz Črne-gore. Belgrad 3. avgusta. Preko Dubrovnika se razširja vest, da je knez Nikola v hudih denarnih stiskah. Ker se je črtala redna letna podpora Rusije v znesku 100.000 rublje v, je moral razpustiti oba stalna bataljona vojaštva. Tudi je knez prosil v Rusiji p osojila, a ga ni dobil, nakar je izdal ukaz, da morajo mohamedanski pod-ložniki služiti vojake, turške žene pa se ne smejo več zagrinjati( ?) na ulici. Ker so se vsled tega hoteli mo-hamedanci izseliti, naložil je visoko vojaško in izselniško takso. Sultan je baje sporočil črnogorskim mohame-dancem, da jim rajše priskrbi v Turčiji eksistenco, kakor bi jih pustil izsesavati po knezu. Sedaj baje knez namerava dati v najem svoji pristanišči kaki evropski državi. (Nam se zdijo vse te vesti zlobno izmišljene.) svojim vojaštvom so dirjali proti gorečemu taboru. Z divjim kričanjem so naznanjali svoj prihod. „Kristjani — za menoj, sovražnik je tu," je zakričal Nikolaj. Spoznal je nevarnost in to spoznanje mu je dalo hipoma zopet vse moči. „Kristjani — za menoj". Mogočno je donel ta Nikolajev klic čez tabor in ljudje so tekli skupaj, vzeli v roke, kar se je dalo rabiti za orožje ter planili na sovražnike, ki so že skakali čez ograjo. Sovražniki so trčili skupaj in vnel se je boj, ljut, neusmiljen boj. Razoglav, držeč v eni roki zastavo v drugi meč, se je zapodil Nikolaj Kolovški med sovražnike. Bil je silen in neustrašen mož, neusmiljen v boju kakor v življenju, ki pa tudi sam ni iskal usmiljenja. Zavedal se je, da je vse izgubljeno, a to je vzbudilo v njem krvoločno besnost. Divjal je med sovražniki tako, da je hitro ležalo vse polno trupel okrog njega. Bojevniki so se bili razdelili na več skupin, in vsaka se je borila zase in vsak hip je kdo zletel v mogočni plamen, ki se je za temi skupinami dvigal proti nebu, podoben gorečemu poluvencu, položenem okrog Kamnika. Naenkrat je Nikolaj zapazil, da ni nobenega sovražnika več v njegovi Iz srbske skupščine. Belgrad 3. avgusta. Po tridnevni debati je skupščina sprejela pooblastilni zakon, ki dovoljuje vladi sklepati začasne trgovinske pogodbe. Isto tako se je dovolil kredit 500.000 frankov, da se najdejo nova pota za izvoz srbskih produktov. Rusija po razpustu dume. Vojaški punti. Petrograd, 3. avgusta. Odkar se je hipno — in skoraj gotovo samo navidezno — zatrl vojaški punt v Sveaborgu, začel se je boj med anarhistično rdečo in us tavno modro gardo. Rdeča garda uprizarja najhujša grozodejstva, ropa orožje in dinamit, člani rdeče garde so bili, ki so ukradli iz državne zaloge ^380 kg. dinamita. Tudi vse pun te vojaštva provzroČajo in vodijo člani rdeče garde ter so jih. mnogo dobili, ko se je vdala uporna trdnjava Sveaborg. Yse zadene hujša kazen, kakor zapeljane vojake. Modra garda je ogorčena nad nasilstvi rdeče garde ter se ji povsod zoper-stavlja oborožena. London, 3. avgusta. Ko je hotel polkovnik N o t a r o v na čolnu zbežati iz puntarske trdnjave Sve-aborg, prijeli so ga puntarji, ga zvezali, kamen j ali tako dolgo, da je izdihnil, nakar so vrgli truplo v morje. Tudi generala A k e g e v a so prijeli in privezali v podzemskih prostorih. — Položaj v Helsingforsu je zopet obupen. Na ulicah so neprestani boji med „rdečo gardo", vojaštvom in policijo. Varšava, 3. avgusta. Tudi v Kronstatu je punt le navidezno udušen, a na tihem še vedno vre ter se pripravljajo velike stvari. Punt je izrecno poličnega značaja. Na zastavi puntarjev so bile zapisane iz dume znane besede: „Zemljo in svobodo!- Puntalo se je 500 že-nijskih vojakov in :2t>00 pomorščakov. Umorili so 8 višjih častnikov, 11 pa je ranjenih, med njimi admiral B e-klemjČev zelo nevarno. Govori se, da je že umrl. Koliko vojakov je padlo v boju na obeh straneh, še ni dognano, število je zelo veliko. Takoj se je sestavilo posebno vojno sodišče, ki je že mnogo puntarjev ustrelilo. Namen puntarjev v Kronstatu in Sveaborgu je bil pomoriti vso izobraženstvo ter proglasiti komunistično republiko. Med puntarji so prijeli mnogo civilistov, največ Židov. Bero lin, 3. avgusta. Iz Petro-grada se poroča, da je bil v Revah velik punt med vojaki ter so bili hudi boji z vladnimi četami. Povsod sodeluje revolucij ska stranka s puntarji ter se bojuje na njihovi strani. 160 vojakov, ki so se udeležili punta, so vladne Čete izvabile v zagato ter vse postrelile. Vojno sodišče v Revalu je obsodilo 18 zaprtih puntarjev na smrt. Zvečer Dalje v prilogi. bližini. Deloma jih je bil premagal in usmrtil, deloma so se bili umaknili. Toda v tistem trenutku je pritekel od strani vitez z rdečim peresom na Šljemu in Nikolaj je dvignil svojo zastavo. „Hej, tu je vitez Nikolaj Kolovški". „Hej, tukaj Bernard grol Sternberg." Pozdravila sta se z meči in potem skočila drug proti drugemu na boj na življenje in smrt. Marko pl. Pirin je smehljaje nekaj trekaj trenotkov opazoval ta boj, potem je s hitrimi koraki šel na levi konec tabora, kjer je stalo petdeset oboroženih in za boj pripravljenih jezdecev, ki so nemirno opazovali boj svojih tovarišev in nestrpno Čakali povelja, naj vzemo meče v roke in se zapode med sovražnike. Vodja te Čete je zapazivši Marka Pirina vzpodbodel svojega konja in jezdil vitezu nasproti. „Milostivi gospod — koliko časa bomo pa še tu zijala prodajali? Niti možje niti konji niso vajeni gledati takega boja le od daleč." „Luka — ne pozabi daje Krištof Zlatopoljec, ki ni mogel videti nobenega boja, da bi se ga ne udeležil* 1. Priloga „Sloveoskemu Narodn" It 177, dne 4. avgusta 1906. je bila vržena v stanovanje predalnika vojnega sodiŠČa, polkovnika ^ikovica bomba, ki je polkovnika hudo ranila. V pristanišču je baje nekdo tudi streljal na velikega kneza Aleksandra Mihajlo-viča, a ga ni zadel. Varšava, 3. avgusta. V M i-* a v i je izbruhnil vojaški punt. Gardijski poveljnik in dva stotnika so bili ustreljeni. Petrograd. 3. avgusta. Punt Ga križarki „Pamjat Azova" so prov-zročili civilisti pod vostvom nekega Jijaka. Civilisti so prišli v pomorščake preoblečeni na ladjo. Ustrelili so štiri častnike, drugi trije so hoteli v čolnu zbežati, a so jih puntarji s kroglami potopili. Ko se je križarka vdala, so ujeli 26G puntarjev. Varšava, 3. avgusta. V velikem artilerijskem taboru Rembertov pri Varšavi je že dva dni splošni punt. Puntarji so zapodili eastnike ter sprejeli kozake s kar-t-ec&mi. O podrobnostih se varuje stroga tajnost. Odesa, 3. avgusta. V Sobasto-p0lu jefpunt. Puntajo se pomorščaki sa štirih vojnih ladjah. Položaj v Petrogradu- Petrograd, 3. avgusta. Carska rodbina je bila danes ponoči v hudi nevarnosti, ker je carski grad (Pe-terhof) neposredno pod trdnjavo Konstantin, s katere so puntarji streljali s topovi. Vest o begu carske rodbine je neresnična. V Petro-oradu samem so vsa javna poslopja dobila pomnoženo stražo. Neva se cele noči razsvetljuje z električnimi odsevi z ladij. Vse vojne ladje so pripravljene za vojno. Ob bregovih so nastavljeni celi polki vojaštva, ker te boje, da pridejo puntarske ladje. Iz orožarne na Vasiljskem Ostrovu je bilo ukradenih pet topov. Vojaško stražo so zaprli, ker je skoraj gotovo postopala sporazumno z revolucij-skimi tatovi. Preosnova ministrstva« Petrograd, 3. avgusta. Pogajanja o vstopu nebirokratov v ministrstvo so se zopet ustavila. Grof Hevden se je odpeljal na svoje posestvo. Sestanek med nemškim cesarjem in angleškim kraljem. Pariz 3. avgusta. Kar si Nemci najbolj želijo, o tem pišejo njihovi Časopisi že par let. Namreč o sestanku cesarja Viljema in kralja Edvarda. Sedaj že zopet poročajo z vso sigurnostjo o takem sestanku. V Fried-richshofu že baje delajo obsežne priprave za sprejem angleškega kralja. Iz Hamburga se baje kralj Edvard odpelje v Marijine vari. Sestanek v Friedrichshofu je določen na 16. avgusta. Vstaja v nemški Afriki. B^erolin 3. avgusta. V Bar-es-Salamu je bil spopad med Četami glavnega voditelja Vangonov, Sabru-me in nemškim oddelkom. Vstaši SO imeli baje lil mrtvih, 179 pa so jih Nemci ujeli, dočim so izgubili Nemci samo enega (?) podčastnika. Večina Šabrumovih pristašev se je vdala. Glasovi iz Idrije. Oswald — glasbenik. Iz idrijskih „novic", ki jih pošilja soboto za soboto Os\vald, prijatelj jedi in pijače, v „Slovenca", je raz videti, da se zanima črni general tudi za glasbo. Neštetokrat se je že zaletel v petje na realki, s „strokovnjaško" kritiko zagovarjal glasbenika g. Šabca in na ta ali oni način dokazal, da zna šariti tudi na glasbenem polju. Torej je Oswald na vsak način — univerzalni ženi! Ni samo dober katehet, ampak je tudi dober muzikant. Samo tega še ne vemo, ali bi mu bolj pristojale orglice na usta ali lajna na obilnost njegovega telesa. Morda bi se mu podal tudi kravji zvonec okrog vratu. Odkdaj pa je Oswald tak glasbenik? Pravijo, mi ne vemo, ali je res, ampak le pravijo, da že tedaj, ko se je pripravljal v ljubljanskem lemenatu za svoj vzviSeni poklic. Takrat Še ni bil tako klerikalen , kakor je danes, zato je prepeval lepe in zaljubljene pesmi, ko je v počitnicah muzicira! od farovza do farovža. Katere pesmi obsega njegov repertoir, naj nam pove v „Slovencu", da ga eventualno lahko v potrebi poprosimo pomoči. O s w a l d je dobil nezaupnico od klerikalcev? Uradna „Laibacher Zeitung" je prinesla v zadnjem času naznanilo, da je zlobni Os\vald izstopil iz načeljstva tukajšnje klerikalne posojilnice in hranilnice. Kaj pa to pomeni? Alije dobil nezaupnico, ker je slabo vodil politiko do zadnjih občinskih volitev V Morebiti pa poka, in Os\vald hoče krivdo vreči na druge ? Oswaldova podpora ubogim dijakom. To se mora reči, da je zlobni Os\vald ubogim dijakom ne-izrecno naklonjen. Njegove podpore so vsestranske. Vse, kar se slabega zgodi v Idriji, vse to zbobnajo Os-wald in njegovi podrepniki kot Čin dijakov. In da zve o tem še širši svet, piše še par notic v „Slovenca". Najbolj pa podpira zlobni Oswald dijake, kadar pride do občnega zbora ^Podpornega društva za dijake". Takrat spravlja v to društvo politiko — po njegovem mnenju mora biti politika povsod — takrat agitira okrog za „en dober del", ki obstoji v tem, da bi vrgli ravnatelja ali koga drugega požrtvovalnega člana iz odbora. To se pravi podpirati, to pa to! Dobrota je sirota št. 2. Nadaljno delovanje zlobnega Oswalda v prid ubogih dijakov pa obstoji v tem, da temeljito prerešeta one, ki imajo pravico voliti pri občnih zborih rPodpornega društva". Pri prere-šetavanju ima njegovo sito velikansko luknjo, tako namreč, da „Delavsko bralno društvo" ki je dalo dijakom le nekaj čez 1000 K, pade med smeti in nima pravice voliti. To je pravicoljubnost Oswalda in njegovih prijateljev. Plačana zlobnost. Ko so prvikrat izšli idrijski glasovi, je zlobni Os\vald hitro preračunil, koliko vrsti je in koliko je Julče zaslužil. Seveda sklepamo iz tega, da „Slovenec" plačuje Os\valdu od vrste za njegove zlobne napade. Ne čudimo se, zakaj ima „Slovenec" toliko novic iz Idrije, mrtev tudi zate. Moja ura še ni udarila. Čakajte mimo mojih povelj." Luka ni bil zadovoljen, ali odgovoriti ni utegnil, ter je njegov gospodar hitro odšel in stopil v platneni šotor, ki je stal na koncu tabora, kamor se plamen še ni bil razširil. V šotoru je sedel deček čudovito lepega obraza, oblečen po orijentalski šegi, ki je veselo vzkliknil, ko je Marko Pirin vstopil v šotor. „Ah, Krištof, torej si se vendar srečno vrnil," je rekel deček in podal vitezu obe roki. „Ne imenuj me tako. Krištof Zla-topoljec je tudi zate mrtev; tudi zate >em le Marko Pirin. Ali te je strah?" „Da. Ostanite pri meni. Bojim se za Vas." „Ne boj se; v tem boju se mi ničesar ne zgodi. Toda ti ne moreš tod ostati. Luka te odpelje na varen kraj in tam se kmalu zopet vidiva." Krištof Zlatopoljec, ki se je zdaj imenoval Marko pl. Pirin, je govoril nežno in mehko, obenem pa je hitel nadeti si oklop in šljem ter srebrne rokavice in se oborožiti s sulico in z bojnim mečem. Lepi dečko, ki je bil kvečjemu sedemnajst let star, se je molče pokoril in je šel iz šatora ter za jahal PriDravlieneca kom*a. Poslovil se je od Zlatopoljca s pogledom, polnim toplote in ko je odjezdil, je iz njegovih milih oči kanila solza. Krištof se je delal, kakor bi ne bil zapazil te solze ter je odjezdil v tabor, koder je še vedno divjal najhujši boj, dasi je bilo od daleč razločiti, da zmagujejo Kamničanje. V najnevarnejšem trenotku, ko so že omahovali Kamničanje, katerih je bilo po številu dosti manj, nego njihovih sovražnikov, je bil prihitel Krvosrd z večjo četo oboroženih kmetov in z divjim naskokom raz-podil vojsko Nikolaja Kolovškega. „Krvosrd je tu," se je razlegalo po taboru in zavladal je strah med vojščaki in med plemenitaši. Krvosr-dova Četa je divjala med utrujenimi in izmučenimi oblegalci tako, da so bila tla hitro vsa preplavljena s krvjo. To je dalo Kamničanom novega poguma. Združili so se s Krvosrdovo četo in končno pognali v beg ponosno vojsko. V tem*trenotku je prijezdil Zlatopoljec in sredi med armadoma se je vnel navidezno ljut boj med njim in med Krvosrdom, ki je trajal toliko časa, da sta se rešila Nikolaj Kolovški in prelat Orsano. „Dovolj, brate" je končno zakli-cal Zlatopoljec in dvoboj je bil končan. Oswald rabi denarja, no, zastonj on še ni nikoli nič storil. Na ta način bo lahko prištet med one slovenske „literate", ki jim pisarjenje nekaj nese. Uboge gospodične učiteljice so zdaj brez vsake pomoči. (>swald jim je odpovedal podporo, ker niso volile po njegovih načelih. Ena izmed gospodičen gaje vprašala: „Kaj ste pa že storili za nas ?a Seveda je prečastiti obmolknil. Povpraševali smo, katere so neki te dobrote. Čujte in strmite! Zvedeli smo, da šteje Oswald med dobrote to, ker jih dosedaj Še ni nikdar napadel in denuncirah Nove slov. učne knjige. Učiteljski zbor je kriv, da ni idrijska realka slovenska, tako trdi zlobni Oswald. Seveda šesto leto že teče, kar dobivajo profesorji preveliko plačo, delajo pa nič, ker še niso spisali učnih knjig. Radovedni smo, kdo izmed gospodov se je zavezal pri nastopu službe, da bo spisal učne knjige? Sicer pa Oswaldu ne gre zato, če je to resnica ali ne, da le lahko napade realko, pa je zadovoljen. Morebiti pa misli, da se pišejo učne knjige kar tako kakor dopisi v „Slovenca". Škoda je velika, zakaj ni nastavil občinski odbor Arkota, Oswalda in Vogelnika na realko in danes bi imeli Slovenci že vse učne knjige za višjo realko. Arko, ki je zdaj , nadzornik za vero-nauk, bi bil gotovo že spisal slovensko učno knjigo za ta predmet, zakaj Če je zmožen za nadzornika, bo gotovo še bolj zmožen za spisovanje učnih knjig, saj je nadzornik navadno sposobnejši nego učitelj. O Oswaldu se pa čudimo, da že ni izdal matematike za višjo realko, saj mora biti vendar dober računar, kakor kažejo dopisi v „Slovencu". Mogoče je zato opustil načelništvo v klerikalni hranilnici, da mu bo ostalo dovolj časa za najnovejšo učno knjigo. Kaj pa šele Vogelnik! Ministrstvu je baje dal besedo, ko ga je to imenovalo kuratorjem čipkarski šoli, da bo v kratkem spisal učne knjige za Čipkarske šole, katere se bodo potem prevedle na druge jezike. Vsaj sam je zatrjeval to v tistem času, ko je dosegel to mesto. Preteklo je že tudi nekaj let, pa Vogelnikovih knjig do danes še nismo dobili v roke. Gotovo bo to delo tudi izvirno. Vidite, gosp. Oswald, kar tri take kapacitete imate med seboj. Pokličite jih hitro skupaj, še je čas. Plačilo vam gotovo ne izostane, zakaj nagrada bo gotovo boljša nego jo plačuje - SI o venec" za sobotne novice. Firmo za založništvo vam svetujemo prihodnjič. Na delo tedaj! — Šolsko izveš t je. Razvalje-nemu Oswaldu ni bilo po godu, ker niso dobili vsi davkoplačevalci šolskih izvestij, češ, ti vzdržujejo mestno realko. Zakaj ni Oswald naučil svojih podrepnikov, da bi bili predlagali pri občinski seji, da občina založi še toliko izvestij, da ga dobi vsak davkoplačevalec. Lahko si mislimo, ker bi potem Oswald ne bil mogel napadati realke. Svetujemo vam, kunštni Os-wald, da zahtevate po dr. Susteršiču od finančnega ministrstva, da tudi ta vpošlje vsakemu davkoplačevalcu letni račun in proračun, ker tudi ti plačujejo državni davek. Klerikalni dijaki v Idriji. V četrtek večer sta prišla prva dva, in sicer tiho brez vsakega hrupa in brez društvenih znakov. Prišli so vsi (bilo jih je 13 tujih in 4 domaČi) posamezno, ne v skupinah, videti jih ni bilo skoro nikjer, le zvečer so bili pri Didiču v spremstvu idrijskega klerikalnega cveta. Oskrbnik Penco jih je peljal v jamo, a ne vemo, ali so imeli dovoljenje ali ne? V nedeljo ob 10. uri so bili pri maši skupno s trakovi na prsih, po maši so se kar poizgubili po dva in dva ter se niso upali skupno iti čez trg. Popoldne je bilo zborovanje (vstop so imeli le povabljeni). Kaj se je na zborovanju godilo, ne vemo. Zvečer so na harmoniko plesali in krokali pri Kroni do 4. zjutraj, Penco in gospa z njimi. V ponedeljek so tiho izginili kakor so tudi tiho prišli, ni jih bilo, vzela jih je noč. Pri Kroni je nekdo napravil neko govor anco in njen konec je bil: Vsak naj pije prav do dne vina kar še v litru je, v slavo devam Idrije! Tako se je končala ta sijajna klerikalna slovestnost! Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. avgusta. — Kako so bili Koroški Slovenci izdani in prodani, to pojas-nuje danes došla številka „Mira" obširno in natančno v poročilu o zadnjem zborovanju političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Kar je razkril na tem shodu dr. Brejc, je senzacij onalno in le obžalujemo, da ne moremo že danes posneti najvažnejših odstavkov iz tega govora, ki jasno priča, da so kranjski klej rikalci z dr. Susteršičem na čelu izdali in prodali koroške Slovence. Tudi „Mirove" dnevne notice so velezanimive. V notici: „Alije to pošteno" naslovljeno na „Slovenca" pravi „Mir"; „Glede na „celovški sklep" piše „Slovenec" od 28. julija doslovno sledeče: „Celovsko vodstvo ni hotelo, da bi kranjski državni poslanci delali za Korošce. Vemo za kranjske državne poslance, ki so pisali podatke, da bi koroške zahteve zastopali, pa niso dobili niti odgovora. V Celovcu so se tudi ravnali po separističnem geslu ter so hoteli, da jih zastopa dr« Ploj. — In dr. Ploj je tudi sprejel ta svoj mandat tako, da je hotel tudi sam zastopati Korošce. Kako so gospodje iz Celovca vodili stvar, o tem sa bo še govorilo, ko bo stvar gotova, ker nočemo ji zdaj Škodovati« Šele, ko je bilo jasno, da je nemogoče kaj doseči, ko je [bil neuspeh za Koroško ^otov, tedaj so začeli vse zvračati na kranjske poslance in so začeli izhajati in tam ni članki v „Narodu". Ravno pred celovškim zborovanjem j e bil v Celovcu dr. Ploj." — Če bi hoteli na to odgovarjati v salonskem tonu ljubljanskih žumalistov, rekli bi, daje to lopovstvo, ki mu ga ni para. Prašamo : Kateri kranjski državni poslanci pa so pisali celovškemu vodstvu po podatke za volilno reformo, pa niso dobili niti odgovora? Kateri so bili ti V Na dan z njihovimi imeni! Gospodje dr. Šusteršič, vodja Povše, dvorni svetnik Suk-lje, Pfeifer, Pogačnik, dr. Žitnik — mi terjamo, da odgovorite na zgorejšnjo vprašanje! Kateri izmed vas pa ste pisali celovškemu vodstvu po podatke za volilno reformo, pa niste dobili niti odgovora? Ven z odgovorom! Biti hočemo na jasnem, da spoznamo, kakih sredstev se poslužuje katoliški list, da bi krivdo odvalil od sebe in svojih na tiste naše rodoljube, ki so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo prav v zadevi volilne reforme storili vse, vse, kar je njim sploh storiti mogoče bilo. — Na dan tudi sedaj takoj z vsem, kar imate „gospodom izCelovca" očitati glede nj i-hovega vodstva v zadevi volilne reforme! Stvar je že tako „gotova", da ji tak razgovor ne more prav nič več škodovati. Tega izgovora vam torej ne pustimo veljati. Vi naše vodstvo sumničite, ter-jamo torej, da svoja sumniČenja in nami ga vanj a tudi opravičite, sicer moramo smatrati, da se ravnate po slaboznanem reku: „Calumniarl audacter, semp er a 1 i q u i d h a e-rebit " — ^Ee pogumno obre-kujmo, nekaj bo že obviselo". Toda krvavo se motite, Če mislite, da boste na ta način omajali zaupanje koroških Slovencev do svojega političnega vodstva, ki stoji v neprestani zvezi z maso naroda, ki temu narodu ni diktator inzapo-vednik, temveč le njegov svetovalec in izvršitelj njegovih teženj in ž e 1 j a. Svarimo vas, da ne puskušate rušiti discipline v naših vrstah! Tudi najboljši namen bi ne opravičil takega herostratskega poskusa: prokletstvo narod, izdajalstva bi padlo na tistega, ki bi na ta način hotel cepiti naše itak šibke čete in zanesti razpor med nje. V disciplini je moč vsake politične stranke. Zato smo prepričani, da se koroški rodoljubi ne bodo dali zapeljati in te nam prepotrebne discipline ne bodo rušili. — Kar pa se tiče razmerja koroških Slovencev do poslanca dr. Ploja, je resnica samo ta, da je „Slovanska zveza" sama referat glede Koroške izro čila dr. P loju, in da so koroški Slovenci vsled tega obravnavali z dr. Plojem kot zaupnikom „Slov. zveze". Zakaj se je ta referat izročil ravno dr. Ploju, nam ni znano; mislimo pa da radi tega, ker se je dr. Ploj že opetovano potegoval za koroške Slovence in naše razmere že precej pozna. Gotovo pa je, da je bila naloga dr. Plojeva najtežja in najnehvalež-nejša, ker je bilo od prvega početka jasno, da se bo glavna bitka med Vsenemci in Jugoslovani bila na koroških tleh. Dr. Ploja sumničiti, kakor da bi bil onvzTezi s sklepi zaupnega shoda, je naravnost abotno. Kdo pa bo tako nespameten, da se bo trudil in potegoval za — lastno nezaupnico ? Resnica je, ki jo enkrat za vselej pribijamo, da sklepov zaupnikov niso povzročili kranjski liberalci niti dr. Ploj, da so II sklepi marveč izšli Is lastne, popolnoma samoraslo Inicijative koroških Slovencev, ki so vsled polstoletne politične borbe že sami toliko zreli, da ne potrebujejo nobenih političnih je-robov. Radi tega tudi nimamo nobenega povoda prikrivati, da je g. dr. Ploj v torek 24. julija na svojem potovanju na Tirolsko izstopil tudi v Celovcu, da poroča o dogodkih zadnjega Časa. To je bilo tem naravneje, ker je baš on bil od „Slovanske zveze" določeni referent za Koroško; če bi bil imel ta referat kdo drugi, smo uverjeni, da bi nam bil tudi prišel poročat. Kakšno pa je bilo njegovo poročilo, o tem priča naj zanesljiveje nezaupnica, ki se je dva dni potem izrekla tudi njemu, dasi je pravičnost terjala od nas hvaležnost za obili trud, ki ga je imel z nami in za nas v zadevi volilne reforme. Torej liberalce in dr. Ploja pustite le popolnoma na strani; radi celovških sklepov imate opraviti le s Korošci samimi." Na „SlovenČevo" trditev, da je na Koroškem liberalna struja in struja „proč od Ljubljane" in za organizacijo v Celovcu" in da sta ti dve struji provzročili znani znameniti sklep na shodu političoega in gospodarskega društva pravi „Mir" : „Slovenčeva" izvajanja kažejo, da se njegovi uredniki že dolgo ali pa še sploh nikdar niso resno bavili s koroškimi razmerami, o kojih so tako t čudovito slabo informirani. Kdor naše sedanje odnos a j e pozna, ve, da vse naše politično delovanje stremi po koncentraciji vsega slovenstva tako v političnem kakor v gospodarskemin socijalnem oziru. Gospoda, pomagajte nam rajši praktično oživotvarjati to koncentracijo, mesto da pogrevate zastarele „Narodove" napade na naj odličnejše naše delavce. To je delo, ne pa vedno zabavljanje. Sicer pa nam dovolite vprašanje: sklepi zaupnikov so bili soglasni; če ste te sklepe povzročili, kakor Vi to pomotoma trdite, „liberalna" m „separatistična" struja, kje pa je potem ostala „Vaša" struja? Ali ste pa morda hoteli dokazati, da „ Vašea struje na Koroškem sploh ni ? Ne, ne! Pustite rajši neresnično strankarsko kvalifikacijo, ki dela samo zdražbe. ne koristi pa nikomur !u Nadalje piše „Mir" z ozirom na znani sklep na shodu političnega in gospodarskega društva: „Tudi dr. Šusteršiča je celovška resolucija spravila iz ravnotežja. Kot trezen politik bi bil moral počakati celotnega poročila o našem shodu, predno si je opasal svoj „kavalirski" meč in s par elegantnimi mahljaji obglavil uboge „voditelje" še bolj ubogih koroških Slovencev. Kdor bo bral poročilo^ o shodu in z njim primerjal dr. Susteršičeve strastne izbruhe, bo brez težave spoznal krivico, ki jo je dr. ousteršiČ storil našim „voditeljem". Jo bo li dr. ŠusteršiČ kdaj popravil? Dvomimo! Danes nimamo namena na drobno polemizirati z njim, opozarjamo ga samo na poročilo o shodu, katero mu priporočamo v skrbno branje — potem pa naj slovenski javnosti še enkrat pove, kaj se je na shodu neresničnega poročalo? Tega odgovora pričakujemo. Dr. ŠusteršiČ se tudi pritožuje, da se ga ni osebno obvestilo o nezaupnici. To je res, toda naj oprosti, da se na Koroškem etiketa drugače prakticira, če bi bilo predsedstvo shoda moglo misliti, da mu s tem ustreže, bi mu bilo gotovo z veseljem postreglo. Sicer se pa oficijelno o sklepih zaupnikov ni niti drugih poslancev, niti kakega lista obvestilo, ker so se ti sklepi itak že drugi dan objavili v „Miru", ki je glasilo koroških Slovencev. Prireditelji shoda potemtakem tudi ne morejo biti odgovorni za to, če je „Slov. Narod" preje izvedel za shodove sklepe kakor „Slovenec". Sicer se pa nam poroča, da je bil „Slovenec" od svojega koroškega dopisnika neposredno po" shodu o glavnih točkah resolucij brzojavno obveščen, vsled česar bi bil lahko, če bi bil hotel, tudi sam, kakor „S1. Narod", v petek zjutraj priredil posebno izdajo. — Končno še eno opazko: Dr. Šusteršič se pritožuje tudi radi tega, ker se ga ni na shod povabdo, da bi na njem zastopal svoje stališče. Ta zahteva bi bila opravičena, če bi nam dr. Šusteršič mogel jamčiti: da se na naše povabilo odzovejo tudi vsi drugi, ki so pri tej stvari soudeleženi, to je vsi slovenski in hrvaški in morda še kaki drugi slovanski poslanci, na vsak način pa tudi tisti nemški poslanci, s kojimi se je radi Koroške, Štajerske in Kranjske pogajalo in ne v zadnji vrsti tudi ministri, bivši in sedanji, ki so pogajanja vodili. Le Če bi bila vsa ta slikovita družba zbrana, bilo bi enostransko slikanje razmer izključeno. Ker pa takega tribun al a niti dr. Šušteršiču niti nam sestaviti ni mogoče, morali smo se zadovoljiti s tem, da izvajamo logične posledice iz tega, kar je z neoporekano zanesljivostjo v javnost prišlo. Saj to samo zadostuje, da si razumen Človek moro napraviti sodbo o tem, Če se je vso storilo, ali pa kaj zamudilo ali zagrešilo. Sicer pa vprašamo: Zakaj pa dr. SušteršiČ ni šel zadnjo nedeljo na socijalno demokratičen shod v Ljubljani, kamor je bil, kakor se poroča, tudi on osebno povabljen? Liberalec dr. Tavčar se je odzval temu vabilu in zastopal na shodu svoje stališče; Zakaj tega ni storil tudi dr. Šusteršič ? Naši sklepi so mu bili že znani takrat.u To so prave bombe, najhujša bomba pa so razkritja dr. Brejca, ki jih priobčimo v ponedeljek. — Še nekaj podrobnosti o Šu-steršićevem izdajstvu koroških Slovencev. -Da je vodja klerikalne stranke, dr. Šusteršič, res izdal koroške Slovence, to je jasno vsakemu Slovencu, kateremu slepi strankarski fanatizem še ni omracil razuma: te sodbe ne more niti najmanj omajati klavrni Šusteršičev zagovor v „Slovencu", ki je pač tak, da ne more prepričati niti enega razsodnega člo-veka. Da se pa Črno izdajstvo Suster-SiČevo pokaže še v jasnejši luČi, hočemo navesti dve podrobnosti, ki nepobitno dokazujete krivdo famoznega klerikalnega veljaka. Evo jih! Nekaj dni kasneje, ko se je v odseku za volilno reformo odklonila zahteva, da se dasta koroškim Slovencem dva mandata, se je mudil vodja koroških krščanskih socialcev Weiss na Dunaju in je pri tej priliki z ozirom na to, da so pri razdelitvi volilnih okrajev, kakor se je nasvetovala s slovenske strani, interesovani tudi nemški krščanski socialci, interpeliral drja. Gessmanna, zakaj ni kršČansko-socialna stranka glasovala za dotični slovenski predlog. Na to Weissovo interpelacijo je dr. Gessmann odgovoril dobesedno tole: „Ja, was wolltIhr denn, wir haben doch im Einverstandnis mit Dr. Šusteršič gehandelt!" — Ko se je v odseku za volilno reformo dal kot kompenzacija za kočevski mandat 7. slovenski mandat na Štajerskem, so se Korošci brzojavno obrnili v Maribor s prošnjo, naj bi Štajerci tanovi mandat prepustili koroškim Slovencem. Štajerci so v to radevolje privolili in so to brzojavno sporočili poslancem na Dunaj. Toda tisti, ki je bil proti temu, da bi slovenski Štajerci odstopili 7. mandat koroškim svojim bratom, je bil dr. Šusteršič! Ali si upa dr. Šusteršič to tajiti?! Mož je sposoben tudi za to! Toda slovenska javnost mu že zdavna več ne verjame, saj mu celo koroški Slovenci, kakor izpričuje zadnji „Mir", naravnost očitajo, da laže in laže ! — Nemška sodba o volilni reformi za Koroško. Koroški kr- ščansko-socijalni „Karntner Tag-blatt" piše 29. julija doslovno : „Ko se je izvedelo, na kako majhen odpor je v odseku za volilno reformo naletela razdelitev volilnih okrajev, ki je za koroške Slovence naravnost uničujoča, se je neprijetno začudenje obračalo najprvo proti krščanskim socijalcem, kakor da bi se ti za stvar ne bili dosti resno zavzeli. Sedaj pa se je izkazalo in se uvideva, da oni niso mogli več storiti, in da sta marveč slovenska poslanca dr. Ploj in dr. Šusteršič bila tista, ki sta interese štajerskih in koroških Slovence izdala. „Mir" pripominja, da kaže ta sodba v deželi izhajajočega lista, rda prav nič ne p r e ti r a v a mo, t e m v e Č da je strašna, gola resnica, če pravimo, da pomenja ta razdelitev okrajev naš narodni konec. Pa so še ljudje (Opomba ured. Dr. Šusteršič in „Slovenec"), ki skušajo sebe in druge slepiti s poudarjanjem „p r i d o b i t v e", ki jih volilna reforma baje prinese koroškim Slovencem. Študirajte naše razmere, potem govorite in sodite! — Plačilo koroških Slovencev nemškim krščanskim socijalistom. Dopolnilna deželnozborska volitev za zgorajezilski in špitalski okraj na Koroškem se je v soboto pri ožji vo-litvi končal z zmago nemškona-cijonalnega kandidata Hoferja, ki je dobil 6248 glasov. V tem volilnem okraju volijo tudi štiri slovenske občine: Brdo, Blace? Gorice in Št. Štefan. „Mir" pravi: Obljubila se je z naše strani podpora pri volitvah nemškim krščanskim socijalcem kot nekako povračilo njihove podpore pri zadnji dopolnilni državnozborski vo-litvi. To je bilo še pred glasovanjem o Koroški v odseku za volilno reformo. Po tem gla- sovanju smo takoj namignili, d a bo slovenski narod na koroškem izvajal svoje posledice in izvajal j i h j e že pri tej v o-litvi. Pri prvi volitvi je manjkalo Huberju le 64 glasov do absolutne veČine. V slovenskih občinah je bilo oddanih pri prvi volitvi 214 glasov, pri ožji pa 297, torej 8 3 več. Ako bi bili naši volilci tako glasovali pri prvi volitvi, bi bil Hu-ber zmagal z 19 glasovi večine. To je bilo plačilo slovenskega ljudstva nemškim kršč. socijalcem. — Slovenci, zahtevajte povsod „MirM, po vseh kavarnah in gostilnah! Nikjer, kamor zahajajo Slovenci, ne bi smelo manjkati tega glasila koroških Slovencev, ki bijejo neizprosen narodni boj. Zlasti zadnjo številko bi moral brati in imeti vsak Slovenec, — to je zgodovinska številka,ki bo za vedno sijajno manifestirala, kako se je vzdignil slovenskiKorotan zoper krivično volilno reformo in zahteval pravico, ki mu gre po božjih in Človeških postavah. Zadnja manifestacija koroških Slovencev imponira vsakemu in ga mora navdušiti za narodno stvar, ako ni popolnoma top in nesprejemljiv za višje ideale. Zato, Slovenci, zahtevajte povsod v javnih lokalih „Mir" ter podprite tako svoje koroške brate v gigantskem narodnem boju! — Nekaj vprašanj in nekaj odgovora beljašbemu ravnateljstvu. Dolgo so kovali odgovor, dolgo delali popravek in sedaj se lovijo v popravku za malenkosti, ki sicer res ne odgovarjajo sem pa tam dobesedno resnici, ki so pa za celo zadevo brezpomembni in večkrat toliko vredni, kot obtožencev „jaz sem nedolžen." Pa kakor nanije umljiva zadrega beljaškega ravnateljstva, tako se ne moremo dovolj načuditi drznim zofizmom in kot resnično slikanim neresnicam. Prav glasno pa nam je celo treba protestirati proti tenorju celega popravka Cela zadeva se slika kot nekaj nedostojnega, govori se o škandalu, piše se o aferi, kot zelo „važni osebni preiskavi", ki se je ravno vsled važnosti izročila dr. Norerju. Usojamo si vprašati: Ali je nedostojno govoriti slovensko na postajah kot Beljak? Ali pa je nedostojno, da se vtika Teppner v službene zadeve uradnikove? Morda pa je celo nedostojno, da varuje vsakdo svojo čast s tem, da se ne pusti nesramno in neupravičeno napasti od visokega g. Teppnerja? — Saj drugega se ni zgodilo! Neresnica je namreč, da bi se bilo pred blagajno demonstriralo, da bi se bilo ,,večkrat in glasno klicalo ime postaje Kronau" — (ki se pa imenuje vedno K ranj-ska gora — Kronau) — „s slovenskim imenom Kranjska gora." Res pa je, da se je dostojno zahteval listek v Kranjsko goro, in kasneje se je dostavilo tudi Kronau. — Ali nimamo pravice v Avstriji in posebno na Spodnji Koroški govoriti slovensko? Nam mar sme zabranjevati to Teppner V Ali ie škandal, če se ga zavrne? In slavno ravnateljstvo si upa trditi, da ni ponudilo roke v pomoč stotn. Teppnerju. — Se ve trditi, da ni res, da se ne bi postopalo napram nemškim uradnikom, ako bi se nedostojno obnašali izven službe, je lahko, a vprašanje, kako in kdaj bi se postopalo, pa nam slavno ravnateljstvo modro zamolči. Za kaj takega, kot v konkretnem slučaju, ko o nedostoj-nosti ne more govoriti drugi kot Teppner, bi se gotovo ne uvedla preiskava. — Zakaj pa nam si. ravnateljstvo ni odgovorilo na že stavljeno vprašanje, kako je pa postopalo napram dr. Norerju, koje svoje tovariše metal iz gostilne? Ah' je bilo morda to dostojno obnašanje uradnika izven službe? Zakaj pa nam na ta fakt ne odgovori z „ni res" ? — Pa slavna direkcija trdi, da je bilo „obnašanje dr. No-rerja izven službe v vsem njegovem službovanju brez pogreška", in da mu mora posebno „zaupati" in mu izroča vsled tega „posebno važne osebne preiskave". Res je sicer nemara, da so slov. tovariši velikodušno opustili ovadbo na ravnateljstvo, res je pa tudi, da slavno ravnateljstvo ve o tem slavnem činu svojega tajnika in vendar mu „posebno zaupa" in izroča pod nož slovenske uradnike. — Objektivno postopanje s tem lahko slavi triumfe! — Koliko velja izgovor na prestavo „iz službenih ozirov, bo jasno po tem vsakomur, kakor je jasno vsakomur, da dr. Maks Norer ni inkvizitor slovenskih uradnikov od Trbiža do Ljubljane. Sicer pa se je Hochmullerju povedalo v obraz, daje prestavljen iz političnih ozirov. Rosslerja pa ne prestavijo. To ilustruje dovolj objektivnost beljaškega ravnateljstva in ministra Derschatte. Pri Hochmullerju se ni ravnateljstvo nič oziralo na njegove rodbinske razmere in na to, da ima posestvo v Beljaku ter vsled premestitve veliko škodo. Pri nemških uradnikih ima ravnateljstvo vedno ozire, samo če se dotičnik malo brani in navede kake vzroke, naj so še tako malenkostni. Namen je pač očiten: zagreniti Hochmullerju službo tako, da bi obupal. Za pretvezo premestitvi je služilo to, da je Hochmuller — kot Slovenec — zmožen slovenskega jezika. To je samo pretveza, zakaj uradni in občevalni jezik v Hochmullerjevem službenem delokrogu je samo nemški. — Bodoča šentjanška železnica. Poroča se nam iz Š e n t j a n ž a: Naša železnica Kermel-Trebnje je že skoraj zagotovljena in se je že vsi veselimo, ker bo za nas velikega pomena. Prodajali bomo lahko svoje pridelke, posebno sadje in vino. Šent-jansko vino je zaradi svoje kisline daleč na okrog priljubljeno in ima zaradi tega tndi visoko ceno. V vsakem oziru nam bo z novo železnico veliko ^omagano. Slišimo pa, da se namerava našo železnico zvezati tudi s progo južne železnice in sta sedaj dva projekta v preudarku in sicer zveza s Sevnico ali Zidanim mostom. Ce bi se to uresničilo, bi nam bilo to zelo všeč, vendar, če bi smeli svetovati oziroma prositi, bila bi nam zveza z Radečemi, kjer imamo svoje okr. sodišče, ljubša kakor z Sevnico. Zračunalo pa se je menda tudi, da bi bila zveza z Radečami oziroma Zidanim mostom dosti krajša in cenejša kakor s Sevnico, ker bi se tamkaj moralo delati 6 mostov čez Mirno in 2 tunela, tukaj pa samo en tunel in bi bil tudi most čez Savo pri Ra-dečeh krajši kakor pri Sevnici. Mero-dajni faktorji naj torej blagovolijo to zadevo dobro premisliti in tudi to upoštevati, da je zveza z glavno progo južne železnice Trst-Dunaj na Zidanem mostu veliko prikladnejša, kakor s postransko v Sevnici in da leži okrog Šentjanža proti Brunku in Radečam še veliko premogovih žil in druge rude, ki bi se lažje odvažala, ako bi tekla železniška proga mimo njih. Omeniti nam je le, daje v okolici Šentjanža še sedaj vec premogovih „freischurfov" in da so v Sredniku in Cerovcu že obstoječi rudokopi za cink, ki so se le zaradi tega morajji opustiti, ker je bil odvoz predrag. Vsekakor naj se ta proga da premeriti in proračuniti stroške in videlo se bo, da je ta proga veliko krajša, cenejša in prikladnejša. Upamo, da bomo tudi mi Šentjanci v preglednem Času se približali velikemu svetu, ker sedanja okrajna cesta čez Brunek je vsled brezbrižnosti cestnega načelnika, ki pusti navažati samo rdeč prhek lapar, ki razpade in se izpremeni v samo blato, pretežavna. Poleg tega pa je zaradi svoje strmine zelo nevarna in se je že prigodilo veliko nesreč. Dal Bog, da se uresniči naše upanje in naša želja. — Brutalnost in nasilnost katoliškega župnika. Pretekli petek so našli kakor smo poročali v torkovi številki, posestnika Fr. Dovjaka z Brezovice pri Mokronogu na njegovem vrtu mrtvega. Zadel ga je mrtvoud že v četrtek zvečer. Mrtveca so odnesli v mrtvašnico in župniku Janezu Hladniku na Trebelnem je vdova naznanila smrt s prošnjo, naj odloČi, kdaj bo pogreb. Župnik, že znani, nestrpni klerikalec Janez Hladnik, je pa odločil, da ne pokoplje pokojnega, ker se ni izkazal z velikonočnim izpovednim listkom in ker ni hodil ob nedeljah k maši. Uboga vdova je nato brzojavila okr. glavarstvu v Krškem, da župnik noče pokopati njenega moža. Glavarstvo je brzojavno naročilo županstvu v Mokronogu, naj mrtveca le to pokoplje iz zdravstvenih ozirov. Mokronoškemu županu g. Gorjupu se ne more očitati, da bi bil naprednega mišljenja pravijo celo, da bolj na klerikalno stran vleče. Zdaj je bil v zadregi, zato je poslal občinskega slugo k župniku na Trebelno s prošnjo, naj vendar mrliča, ki že toliko Časa leži v mrtvašnici, pokoplje, sicer bo župan sam odredil, da se ga v nedeljo vsled ukaza okr. glavarstva pokoplje. Župnik je odgovoril, da ga na noben način ne pokoplje, da pa dovoli, ako se ga na neblag os lo vlj en del pokopališča pokoplje in tudi zvoniti se mu ne sme. Med tem seje zvedelo po Mokronogu in bližnjih vaseh osramotnem župnikovem sklepu. Ogorčeno se je ljudstvo shajalo in v pravični jezi zabavljalo, nad župnikovim ravnanjem. In ko je slišalo, da se bo Dovjaka v nedeljo popoldan ob 5. uri pokopalo, so vsi sklenili, da se pogreba udeleže, in da bo mrtvecu zvonilo, bodisi da župnik tudi zvonik zaklene. Sestavil se je tudi iz tržanov pevski zbor, da zapoje na grobu žalostinke. In v nedeljo popoldne je skoraj ves Mokronog romal na sv. Vrh, griček kake tričetrt ure oddaljen od trga, ki spada pod župnijo Trebelno, toda v občino Mokronoško. Culo se je že od daleč zvonenje, ki je trajalo pol drugo uro. Ogorčeni možje, ki se niso zmenili za župnikovo prepoved, so pridno zvonili zadnji pozdrav nesrečnemu pokojniku, kateremu je zagrizeni župnik še po smrti pokazal sovraštvo. Drugi so zopet izkopali grob, toda ne tam, kjer je ukazal župnik, ampak v blagoslovljeni zemlji. Pripomniti pa moramo, da župan ni ukazal niti zvoniti, niti grob izkopati. Mrlič, ki je ležal pri taki vročihi 61 ur v mrtvašnici, je bil že ves zabuhel in smrad se je razširjal od njega. Srčni možje so ga spravili v krsto in štirje so ga zadeli na ramo. Eden je nesel križ pred njim, drugi luč in tretji blagoslovljeno vodo. Ko so ga položili v grob, je postalo vse svečano tiho. Mokronoski pevci so zapeli „Blagor mu" in pri besedah: „Bratoljubje vlada v jami, greje ga ljubezni žar" so vsem pričujočim solze zarosile oči in začel se je glasen jok. Nato je stopil župan v spremstvu občinskih odbornikov k jami ter rekel: Molimo za dušo ranjkega Dovjaka! Oče naš . . . in h koncu; Naj v miru počiva, večna luč naj mu sveti! Vsi so bili do solz ganjeni in molilo se je res z večjo iskrenostjo in pobož-nostjo, nego če bi duhovnik odmrmral obligatne molitve, pri katerih ljudje nič ne mislijo. Vse je zatrjevalo, da tako ginljivega in svečanega pogreba še ni bilo na sv. Vrhu. Pevci so nato zapeli še „Nad zvezdami" in „Jamica tiha". Ljudje so metali grude prsti na krsto ter jo škropili z blagoslovljeno vodo. Vsi so pa bili tako razburjeni, da bi bilo gorje župniku, ko bi se v tem trenotku pokazal na pokopališču. Nočemo ponoviti besed, ki so se govorile, toliko pa povdarjamo, da je župnik izgubil s svojim ravnanjem spoštovanje, kar ga je še imel tudi pri svojih somišljenikih. ti Saj je bil vendar krščen in kristjan kakor mi !" so se Čuli ogorčeni vzkliki, ^a fajmošter je hotel, da bi ga pokopali kakor crknjenega psa." — Takega pogreba res še ni doživel Sv. Vrh spričo tako ogromne udeležbe in nenavadnega pokopa. Na grobu je potem še prijatelj rajnega zaigral temu na citre žalostinko, ker mu je pokojni že pred 4 leti dal 1 K s pogojem, da mu bo po smrti zaigral na grobu. A to še ni vse! Drugi dan je dobil mokronoski župan naslednje pismo: Blag. gospod župan! Tukajšnjemu župnijskemu uradu se je poročalo, da ste se v nedeljo 29. julija na Sv. Vrhu tako obnašali, da mora podpisani župnijski urad z vso odločnostjo ugovarjati Vašemu nepostavnemu obnašanju. 1. Ukazali ste proti izrecni določbi župn. urada zvoniti. Zvonovi so pa cerkvena last in samo cerkvena oblast ima pravico določevati, k A a oa t ^ U sadov mora sramovati vsak tudi najmanj izobražen Človek. Niti tolovaj bi ne bil zmožen takega Čina, ki se je te dni prigodil v Marenbergu. Pri belem dnevu napade nek mleČno-zoben fantalin, ki sliši na ime Lan-g e r in je sin marenberškega župana, nekega tukaj snega akademika, ki je prišel z društvenim trakom slučajno po opravkih v Marenberg. Prav po fakinsko in za vratno mu raztrga slovenski trak ter se povrh še veseli svojega junaškega Čina. Ali bi ne bilo dobro, ko bi oče prijel tega fanta za ušesa in svojega velikoobetajočega sinčka pred vsem prisilil do tega, da bi napravil maturo! Človek ima celo pred psom rad mir, a tak Germanček si dovoljuje takih razbojniških napadov. Vsakemu Slovencu pa, ki pride odslej v ta preprijazen trg, svetujemo v njegovem interesu, da si vzame seboj pasji bič, kar bi mu drugače ne bilo mogoče se zavarovati pred to nestrpno golaznijo. Sicer pa zadeva še ni končana in fantek si bo zapomnil in se še kesal tega res germanskega a prezgodnjega čina. — Potujoča ljudska knjižnica v Božeku na Koroškem. Za to knjižnico sta darovala gospoda dr. V. Ravnih ar in nadinženir Žužek vsak po 10 K, skupaj 20 K, za kar jima izrekamo podpisani najiskre-nejšo zahvalo. — Narodno-radi-kalni a b i t u r i j e n t j e I. drž. gimnazije. — Telefonsko govorilnico Sežani izroČe jutri, v nedeljo prometu. — Še nekoliko o prostovoljnem gasilnem društvu v Opatiji. Pise se nam: V sredo dne 1. avgusta je imelo to društvo svojo po pravilih predpisano mesečno sejo. Pri ti seji prebral je predsednik g. Ivau Fenzl članek rSlov. Naroda" z dne 27 julja t. 1. Ta članek je tako pretresel nemške bralce. Člane tega društva, da so takoj zahtevali, da se vse Slovence in Hrvate izključi iz društva. To je brezobraznost teh gla-duhov, ki so se tu preobjedli in sedaj pa šopirijo se kakor da so že oni gospodarji. Slovencem in Hrvatom, članom tega društva, priporočamo, naj začnejo že enkrat energično postopati, in zahtevati od predsednika, da ugodi njihovim željam in sicer takoj. Nič straha, moč je z vami in za vami in ta moč bode tudi g. Ivana Fenzla prisilila, da bode prišel s pravo barvo na dan. Vprašamo za danes gosp. predsednika Ivana Fenzla 1. Zakaj to društvo, katero obstoji večinoma iz Slovencev in Hrvatov, nima dvojezičnih pravil? 2. Zakaj se ovira pristop Članom, kateri so slovenskega mišljenja, a Nemce se sprejme in obleče takoj brez daljnjega obotavljanja. Gosp. Fenzl, mi se ne bojimo, ker se nimamo ničesar bati, kar je treba mi zahtevamo da se takoj spremeni, ker drugače pridete popoldne k maši. Da se Vam ni dosedaj gledalo bolj na prste, zahvaliti se imate edinole Slovencem in Hrvatom, članom tega društva, ki so molčali do sedaj. Sedaj koje preveč, zaceli so govoriti, ko bodo začeli pa delati, potem — to lahko verujete, bodete strmogljav-ljeni. Mi ne potrebujemo nikogar (posebno pa ne rojenega Slovenca), da bi gojil nemško politiko na naših tleh. Za danes toliko. Če se pa takoj ne spremene, razmere, počelo bode pa grmeti in treskati. — Priprava za preprečitev trčenja vlakov, katero sta iznašla dva realca v Pulju, se je pri poskusih izborno obnesla in je na vsak način pričakovati, da pride čimprej e v praktično porabo. Izum temelji na električnih signalih, ki strojevodji naznanijo, da se mu bliža vlak oz. če stoji kod v bližini par kilometrov. Da se prepreči trčenje na križiščih, je napravljena tračnica posebne vrste in iz posebnega materijala med obema tiroma. — Ljubico je hotel ustreliti v Karlovcu redar Stanko Lončar. Lončar je vzljubil dekle Janico Topol in ta je bila zadovoljna, da se vzameta, če mati v to privoli. Mati pa ni dovolila. Vsled tega je Lončar nameril na cesti na Janico samokres. Vmes se je postavila njena prijateljica liletna Bara Topol, da bi preprečila uboj. Lončar je v tem sprožil in dva strela sta zadela Baro, eden v prsi, drugi v trebuh in jo smrtno-nevarno ranila. — Trebuh mu je razparal. V ZaprešiČu pri Zagrebu je 281etni Juri Tandarić napadel lOletnega Mila Kosanovića in mu razparal trebuh. Ni dosti upanja, da bi deček ozdravel. Tandarić je hotel na Kosa-noviću izvršiti nenraven zločin. Orožniki so ga aretovali. — Glas Slovencev. The Royal Vio predstave so jako zanimive. Vprašamo pa. Če bi se upalo podjetje v Pragi slike tolmačiti tudi nemško. Kaj bi v Pragi Čehi rekli, če bi se jim hotelo z nemškimi napisi razlagati slike. Govorih ne bi veliko, ampak storili bi svoje. Pri nas se vsak cirkus, vsak tivolski fotograf in vsako podobno pratrsko podjetje šopiri z nemščino, češ saj je za Ljubljančane vse dobro. Mi pa vseeno pravimo, kar Čehi v Pragi ne trpijo, to tudi ni za nas. Vsi drugi oziri nas čisto nič ne brigajo, mi Slovenci smo v veČini. Kdor nas išče, tisti ne sme biti brezobziren. — Slovenski obiskovalci. — Nepotrebno maščevanje. Včeraj je ponudil delavec Anton Zupančič posestniku Jakobu Dolencu „frakon" jeruša. Ker ta ni hotel žganja piti, zgrabi Zupančič za vile in začne ž njimi pretepavati Dolenca po glavi. Danes zjutraj pa je maščevanja željni Zupančič zopet prišel iskat Dolenca in upil okoli hiše, da ga mora napraviti mrzlega. Dolenec je na glavi telesno poškodovan, Zupančiča pa so dejali pod ključ. — Zbledlo se danes neki okoli 20 let stari ženski. Opoldne so jo opazili boso sedeti nad vodo med mostnimi nosilci pod Sv. Jakoba mostom, kjer je pomakovala v vodo ruto. Ko so jo ljudje ogovarjali, ni hotela dati nobenega odgovora, iz česar so sklepali, da mora biti nekaj zmešana. Mimoidoči policijski stražnik se je sezul in šel proti njej, neznanka pa je v tem hipu planila v vodo, a so jo na obrežju prijeli in odvedli na magistrat. Nesrečnica je Neža Levstikova iz Loškega potoka. — Vlomiti so hoteli danes ponoči trije lopovi v hišo g. Perhauza na Celovški cesti v Spodnji Šiški, a jih je hišnik pravočasno zaslutil. Enega so dobili v kleti in ga potem oddali orožništvu. Navedenec je baje neki Jožef Zupan. Kdo da sta druga dva, se dosedaj še ne ve. — Mrtvega so našli v Lešah pri Bledu 751etnega slaboumnega Jožefa Tarmana iz Kranjske gore, katerega pogrešajo od 29. julija. — Tatvina. Predvčerajšnjim popoldne je bilo slugi g. dr. blajmerja, Ivanu Medenu, iz odklenjene pritlične sobe ukradenih 47 K 20 vin. Ker so pred sobo sedeli pacijenti, je tat moral priti v sobo skozi okno. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljal z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati in 2 Slovenca. V Heb je šlo 70, na Westfalsko 90, v Inomost 40, v Meran pa 30 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 25, v Budimpešto 20. v Kočevje 19, v Velikovec pa 35 delavcev. — Izgubljene in najdene reči. Krojaški mojster g. Jožef Grobelnik je izgubil dva bankovca po 20 K, katere je našla gojenka višje dekliške šole Marija Schweigerjeva. — Služkinja Jožefa Bučarjeva je izgubila bankovec za 20 K, enega pa za 10 K. — Nadpaznik Matija Klepec je našel denarnico s srednjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Delavec Jakob Dob nikar je našel rokavice in svilnat por tepe j. — Pravnik g. Mirko Triller je izgubil usnjato denarnico, v kateri je imel nekaj čez 12 K denarja. — Izgubljeni so bili pretečeni četrtek ključi od neke blagajne. Oddajo naj se v gostilni „Koruznik" na Rimski cesti št. 19 proti nagradi. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer na vrtu hotela „Južni kolodvor" (prej Lor-ber; koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. — Jutri popoldne je na Koslerjevem restavracij >kem vrtu veliki koncert. Začetek ob polu 5. uri. Vstopnina prosta. — Meteorologično mesečno poročilo. Minoli mesec mali >rpan je bil topel in dovolj moker. —■ Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: ob sedmih zjutraj 16 2°, ob dveh popoldne 247°, ob devetih zvečer 19 1", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 202°, za 03" nad nor-malom. Največ 308" dne 20., najmanj 9 2° dne 2. malega srpana. — Opazovanja na tlakomeru dado 7358 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0 2 mm pod normalom. Najvišje 740 9 dne 18. zjutraj, najnižje 728 7 dne 6. opoldne. — Moklih dni bilo je 13, padlo je pa 86*7 mm dežja. — Nevihto smo imeli ob treh dnevih, meglo enkrat zjutraj. — Med vetrovi je najčešče pihal jugovzhodni, dne 14. dopoldne pa viharju podoben severozahodni. — Tekočega meseca velikega srpana pride luna dne 1. zvečer in 29. zjutraj v zemljino o bližje. — Jugoslovanske vesti. L jugoslovanska umetniška razstava v S o fij i se otvori, kakor smo že poročali, 2 8. t. m. Vse priprave za razstavo so že gotove in te dni prično umetniki iz vseh jugoslovanskih zemelj pošiljati svoja dela v Sofijo. Najmarljiveje se pripravljajo za razstavo hrvatski umetniki. Pretekli teden je imela lokalna jury hrvatskega odseka „Lade" sejo, na kateri je izbrala dela hrvatskih umetnikov, katera se pošljejo na razstavo v Sofijo, kjer bo o njih razsojevala še vrhovna jury, obstoječa iz štirih članov, v katero volijo po enega člana bolgarski, srbski, hrvatski in slovenski umetniki. Hrvatska jury je dosedaj sprejela 70 umetniških del. Razstave se udeleže tile umetniki: Frangeš, Iveković, Ti- šov, Kovačević, C. Medovič, Branko Senoa, R. Valdec, Auer, Crnčić, Bauer, Cikoš, Bužan, Meneghello, DinČić, Ka-trnarić, Strupieva, Melkus, Marinkovič, Bernatović in Pavla Dvoržak. Kot aranžerja za hrvatski oddelek sta izvoljena Oton Iveković in Ferdo Kovačević. V centralni jury so hrvatski umetniki izvolili za svojega zastopnika Roberta Frangeš a. Razstave se udeleže kot gostje: Vlaho Bukovac, Hynais, Rjepin in Mucha. Mestni občinski svet v Sofiji je vo-tiral 2500 levov za sprejem gostov. Kakor javljajo iz Sofije, je določil knez Ferdinand 50.000 levov, bolgarska vlada pa 40.000 levov za nakup razstavljenih slik. — Vsesrbski učiteljski kongres in Slovenci. V proslavo 20-letnice „Učitelj skega udruženja" v Belgradu se priredi dne 19. t. m. vsesrbski učiteljski kongres v Belgradu. Tega kongresa se udeleže tudi slovenski učitelji in učiteljice. Sle venci polože pri ti priliki svež venec iz svoje domovine na spomenik Jovana Gavrilo vić a v Kalinie-gdanu v Belgradu. Pred spomenikom bo v imenu slovenskih učiteljev govoril Engelbert Gangl, urednik „UČi t oljskega Tovariša". „Zaveza jugoslovanskih uči te lj s k i h dr u-štev" v Ljubljani je sprožila predlog, naj se ob priliki vsesrbskega učiteljskega kongresa skliče v Belgrad I. jugoslovanska učiteljska konferenca, na kateri bi se razpravljalo o sklicanju I. jugoslovanskega učiteljskega kongresa in o ustanovitvi „Zaveže vseh jugoslovanskih učiteljskih društev". Glavni odbor „Učiteljskega udruženja" je sprejel ta predlog in povabil poleg slovenskih delegatov na konferenco tudi delegate „Zaveže" hrvatskih in bolgarskih učiteljskih društev. Ti delegatje se sestanejo 2 0. t. m. v domu „Učiteljskega udruženja" v Belgradu. — Nova vlada na Hrvatskem. V ponedeljek so priobčile uradne „Narodne Novine" imenovanje novih hrvatskih oddelnih predstojnikov, in sicer dr. Vladimira plem. Nikolića za podbana, dr. Milana Roj ca za oddelnega predstojnika za nauk in bogočastje, dr. B ada j a pa za oddelnega predstojnika za pravosodje. Imenovanje novih vladnih načelnikov je vzbudilo v vseh rodoljubnih krogih na Hrvatskem največjo zadovoljstvo in se je povsodi po kraljevini slovesno praznovalo. Te dni so novi predstojniki sprejemali svoje uradništvo. Popban N i k o 1 i ć je imel pri ti priliki značilen govor, v katerem je svoje uradnike opozarjal na to, da žive v ustavni državi in da je treba ustavno in parlamentarno vladati. — Nadškofv preiskavi. Proti zagrebškemu nadškofu dr. P o silo-vicu je uvedel Vatikan preiskavo radi zapravljivosti. To preiskavo je poveril škofu Palunki, ki je že dospel v Zagreb. Kakor se čuje, se namerava Posiloviću imenovati pomožnega škofa, ki bo zanj opravljal vse posle. Zanimivo je, da so nadškofa denuncirali v Rimu gospodje okoli klerikalnega „Hrvatstva" in sicer iz maščevanja, ker jim je odtegnil njihovemu listu izdatno svojo gmotno podporo! Takšni so klerikalci! — Slovenci v Ameriki. — Brusni kamen je ubil v Char-lestonu Maksa Intiharja, doma iz Zagorja ob Savi, kakor smo že poročali. Pri brušenju sekire se je razletel brusni kamen ter ga zadel v glavo tako nesrečno, da je na mestu izdihnil. — Dinamit je zadel v rudniku v South Canonu nekega 401etnega Slovenca, doma iz Zagorja. Eno oko mu je iztrgalo, a tudi drugo najbrže izgubi. Ko je žena zvedela novico, zadela jo je kap. Žena je bila doma iz Hrastnika. * Najnovejše novice. Samomor zdravnika zaradi bede. V Frankobrodu se je zastrupil praktični zdravnik dr. Herzberg, ker je vsled pomanjkanja prakse trpel lakoto. — Črnogorska osveta. Oče enega črnogorskih dijakov, ki jih je turška četa pri Sjenici ubila, je šel ponoči na turška tla v ViliČko ter ubil vojaškega zdravnika Husseinefen-dija, dasi ga niti poznal ni. Na ta način je maščeval svojega sina. — Bankovcev za 48.000 K je vrgel skozi okno v Budapešti neki umobolni zasebnik. Bankovce je pobral operni pevec Molitori ter jih vrnil ženi urno bolnega. — Ločiti se hočeta švedski prestolonaslednik Gustav Adolf in njegova žena, rojena princezinja Counaught. Poročena sta šele eno leto. — Škandal v nemškem kolonij skem uradu. Sedaj se je zvedelo, da je pri tvrdki Tippelskirch, ki je najbolj kompromitovana pri sleparstvih glede zalaganja kolonijske armade, udeležen tudi minister Pod-bielski s svoto, ki znaša 40u/p vsega prometnega kapitala. Istotako je udeležen legacijski svetnik Bumiller s 4%. V obeh rodbinah se živi skrajno potratno, kar dokazuje, da kompro -mitovana trgovina lepo cvete. — Odstavljen sodnik. Okrajni sodnik v Konigswartu pri Hebu, sodni svetnik Wolalek, je zaradi raznih nerodnosti odstavljen. * Premoženje katoliške cerkve na Moravskem. Vseh cerkvenih posestev na Moravskem je 81.857 ha, in sicer ima avguštinski samostan v Brnu 1286 ha, premon-stratenški samostan v Rišah nov. 1518 ha, cistercijanci v Marijinem dolu 2014 ha, metropolitanski kapitelj v Olomucu 2919 ha, stolni kapitelj v Olomucu 5953 ha, olomuska nadško-fija 47.999 ha in benediktinci v Raj-gru 2079 ha. Križarji imajo 993 ha, katoliško podporno društvo v Olomucu 3166 ha, samostan plemiških dam v Brnu 7138 ha in red nemških vitezev 9836 ha. Uradno izkazano cerkveno premoženje na Moravskem znaša 82,162.453 K. Vsi dohodki moravske duhovščine znašajo na 5.291.669 K, izdatki za zdrževanje 3328 duhovnikov in nun pa 2,887.362 kron Seveda je potemtakem nujna potreba, zvišati duhovščini plače * Pismo cesarja Franca Jožeta Napoleona III. Ta teden izide v Parizu zadnja knjiga E. Oliviera „Liberalno cesarstvo", kjer bo priob-čeno tudi pismo, ki ga je pisal leta 1870. cesar Franc Jožef cesarju Napoleonu. V pismu predlaga avstrijski cesar, naj bi se sklenila med Avstro-Ogrsko, Italijo in Francijo tiozveza čisto defenzivnega značaja. Ta zveza pa bi morala temeljiti le na vladarskih Častnih besedah; državne pisarne kaj takega ne morejo sklepati, ker Avstrija na more priznati Rima za italijansko prestolnico. 0 Prusiji se v celem pismu ničesar ne omenja. * Zdravilo zoper oslovski kašelj. Pariški zdravnik dr. Henri de Rotschild je slučajno našel novo in zelo dobro sredstvo zoper oslovski kašelj. Bolniku da namreč narkozo iz kloroforma in kisika. Kašelj baje takoj po narkozi preneha. * Prepovedano kajenje. Angleška višja zbornica je sprejela soglasno zakonski načrt, ki strogo prepoveduje mladini izpod 16 let kajenje in sploh uživanje tobaka. Policaji, orožniki, učitelji in drugi zaupniki imajo pravico, vsakogar na cesfr ustaviti, ako kadi, a še ni izpolnil 16. leta. Kakor kadilci, tako so kaznivi tudi vsi tisti, ki mladoletnim prodajajo tobak ali jim dajejo denar zanj. * Bele rokavice. Pretekli teden so imeli v švedski prestolnici nenavadni dogodek, da ves dan ni prišel nihče k sodišču ter sta vsled tega praznovala sodnik in državni pravnik. Po nekem starem običaju je za ta dogodek moral erar kupiti državnemu pravdniku bele rokavice. In ves sodni dvor je prisostvoval slavnostni izročitvi. * 2001etnica parnega stroja. Dasi se je prva železnica zgradila šele leta 1825, vendar obhajamo letos 2001etnico, odkar je bil iznajden parni stroj. Leta 1706. je namreč francoski rizik Denis Papin konstruiral prvi parni stroj, seveda primitivno sestavljen ter ga izročil vladajočemu grofu Karlu v Kaselu v poljubno porabo. Na podlagi te iznajdbe so šele sto let pozneje delali prve praktične poskuse. * Plače ruskih uradnikov. Na Ruskem dobijo največjo plačo carski namestniki. Sedanji carski namestnik na Kavkazu grof Voroncov Daškov ima letne plače 100.000 rubljev, do-čim je njegov prednik knez Golicin imel še samo 54.000 rubljev. Največjo plačo je imel carski namestnik na Daljnem vztoku admiral Aleksejev, namreč 200.000 rubljev na leto. Sicer je general Kuropatkin kot vrhoAni poveljnik ruske armade za časa vojne z Japonsko dobival še večjo plačo (20.000 rubljev na mesec), toda moral je na svoje stroške zdržavati svoj veliki generalni Štab. Za namestniki imajo največje plače poslaniki, ki jim daje razen tega vlada še velike svote v reprezentacijske namene. Ruski poslaniki v Carigradu, Parizu, Londonu in Berolinu imajo po 77.000 rubljev letne plače, ministrskemu predsedniku Goremvkinu se je bila določila letna plača 26.000 rubljev. Ostali ministri imajo po 18.000 rubljev na leto. Od vlade imenovani č<'ani državnega sveta dobivajo po 10.000 do 20.000 rubljev letne plače. 11 admiralov ruske mornarice dobiva skupno letno plačo 155.125 rubljev. 22 podadmiralov skupno 213.425 rubljev. Kolikor več imajo višji uradniki, ki so navadno že itak bogati, toliko slabše so plačeni nižji uradniki. * Čudni časopisi. Pred leti je začel v Madridu izhajati Časopis „Lu-minaria", ki je bil tiskan z neko kemično zmesjo, da so se črke svetile ter je bilo mogoče časopis Čitati tudi ponoči. Še bolj zvit založnik je dal napraviti Časopis iz pečenega testa, da je naročnik mogel vse skupaj požreti. Sijajno bodočnost je obljubil svojim naročnikom list „Bienetre." namreč Čez 30 let dosmrtno penzijo in brezplatni pogreb. Žal, da je časopis že po enem mesecu poginil. Za njim je žalovalo 10 naročnikov, Leta 1850 izhajajoča „Courrier des Bai-gneurs" in „Naiade" sta bila tiskana na nepremoČljiv papir ter ju je bilo mogoče čitati med kopanjem. „Grand Journal" je bil tiskan na platno ter se je mogel prečitan porabiti za brisačo. „Fazzoletto" je bil istotako na platno ter se je rabil za žepno ruto. „Giornale per fumatori" je bil tiskan na cigaretni papir. Leta 1858 je izšel v New Yorku „Constellation" povodom obletnice za svobodo, časopis je bil skoraj 5 metrov visok in 2l/.> metra širok. * Policijska prepoved. Občinski svet morskega pokopališča Hun-stanton v Norfolku je dal nabiti sledečo naredbo : „Psom je prepovedano lajati na promenadi ob morskem nabrežju. Policija je dobila strogo navodilo, da vsakogar aretuje, ki se ne pokori tej zapovedi." * Mladeniška razposajenost. Profesor Trognon, vzgojitelj princa Louisa Filipa, je poučeval poprej v gimnaziji v Langresu. Ko je neko jutro stopil v svoj razred, zagledal je za katodrom osla, ki so ga učenci posadili tako na stol, da je imel le glavo in prednji nogi na katedru, kakor bi nadzoroval razred. Trognon je takoj razumel namen. Prijel je zopet za kljuko, rekoč: „Že vidim, da že imate učitelja, ki je kakor nalašč za vas, zato si ga le pridržite." * Ameriška reklama. Neki statistik je izračunil, da izdajo v Zedi-njenih državah na leto do 4 milijarde za inserate in vsakovrstne reklame. Seveda reklama ni vselej poštena. Tako je razglašal neki trgovec z umetninami (?), da pošlje za pol dolarja lepo in naravno fotografijo Washing-tona. In tisočem naročnikov je potem poslal — pisemsko znamko z Va-shingtonovo podobo. Drugi je zopet ponujal za sramotno nizko ceno popolni šivalni stroj. In poslal je ši-vanko z nitjo. Tretji je razglašal, da pošlje za 3l ., dolarja popolno opravo za salon. Poslal pa je pohištvo za salon otroških punčk. * Tudi svetniki se zmotijo. V Poitiersu hranijo v romarski cerkvi v zlati rakvi ostanke sv. Radegunde. Rakev je za železno ograjo, a po ograji visi vse polno zahvalnih tabel za razne uslišane prošnje. Na neki taki tabli je zapisano: Reconnaissance a sainte Radegonde pour avoir sauvv la Erance le 9 septembre 1899. (Hvala sv. Radegundi za rešitev Francije na dan, ko je vojno sodišče v Rennesu potrdilo obsodbo nad DreyfusomN. Kakor znano, se je takrat vojno sodišče grdo zmotilo ter je svojo zmoto sedaj popravilo. Kaj pa sveta Rade-gunda ? * Ženska lepota v Italiji ni samo od prirode, temuč jo tudi starši pri deklicah goje v rani mladosti. Celo pri najnižjih slojih pazijo na to, kako deklica hodi in kako nosi glavo. Ker nosijo na glavi bremena, nauče se trdno stopati ter se pokoncu držati. Zato morajo tudi dekleta boljših krogov nositi Često bremena na glavi, da se jim razvijejo rame in vrat. Večkrat na dan stiskajo otroku nos, da mu postane lepši. Lepoto baje pospešuje tudi hrana, ker uživajo le malo mesa, a temveč sadja in zelenjave. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina avgustovega zvezka: 1. R. M.: K osemdesetletnici gosp. notarja L Svetca. 2. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa 3. Vladimir: Tiha kraljica. 4. Kristina: Pred teboj. 5. Dr. J o s. Tomi nšek: Jos. Stritar. 6. Vida: Pesem. 7. V1 a d i m i r : Balada. 8^ Ivan Cankar: Poslednji dnevi Štefana Poljanca. 9. Dr. Fr. Derganc: Janez Trdina. 10. Vojeslav Mol - -Spitignjev: Moja pesem. 11. Dr. Ivo £>orli: Romantiki življenja. 12. Griša: Utripi. 13. F r. Strnad: Stroj. 14. Matija Skalar: Regrut? 15. Kristina: Tvoje oči. 16. Književne novosti. Ivan Cankar: Nina. — Janeza Trdine zbrani spisi. — Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. — Dr. Jos. Tominšek: Ljudmila Poljanec (Nataša). Poezije. — Dr. Ivan Merhar: Jos. Kostanjevec: Brez zadnjega poglavja. — Dr. V Korun: Testament. — „Naš dom". — Makso Pirnat: Juri baron Vega, slovenski junak in učenjak. — Dr. Jos. Tominšek: Ksaver Šandor Gjalski: Za materinsku riječ. — Dr. Fr. Ilešič: Cvijić J. dr.: Promatranja o etnografiji makedonskih Slovena. — Dr. Jos. Tominšek: Milan Begović: Venus victrix. 17. Splošni pregled. Prevodi iz tujih jezikov. — Dr. Milan Čurčin: Hrvati — Srbi. — Izvestje „Goriške Tiskarne A. Gabršček. — Tiskovna hiba. — „Ljubljanski Sokol" ima v štev. 17. naslednjo vsebino: 1. V Zagreb ! 2. I. hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu. 3. Vestnik slov. sokolstva. Izpred sodišča. ženske obravnave pred deželnim sodiščem. Sleparski mesarski po-ocnik Nace ŽnidaršiČ je služil za pomočnika pri mesarju J a-5 e z u Z r i m c u na Bledu. Ko je to jlužbo zapustil, klatil se je po Celjski občini in varal ljudi, da kupuje za -vojega gospodarja živino in si izposodil pri več strankah zneske po 10 in 20 K. Služil je tudi pri nekem jrugem mesarju v Sevnici. Ta mu je izročil 117 K za nakup živine, a Žni-aaršič je izginil z denarjem. Šele čez 3 dni so ga dobili orožniki in mu vzeli 84 K, 33 Kje potepuh zapravil, pri ravno tem gospodarju je šel ŽnidaršiČ s sohlapcem Faletom kupovat in zaarat živino. Y Prijateljevi gostilni pri Sv. Trojici sta Čakala na kupljeno živino. Ko je pa Fele v hlevu zaspal, izmaknil mu je obdolženec denarnico s 105 K 70 v ter jo skril T svojo obutev. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Zasačil gaje. Že 8 krat radi : :vine kaznovani Janez Mam, delavec iz Podsmreke je letos v Ratečah na Gorenjskem izmaknil Joži e f u M a t j a ž u 10 K. M a r i j a n o Hauptman je osleparil na jedi in pijači za 7 K t>0 v. Dne 17. junija t. L ga je zasačil gostilničar Anton Kovač v Ljubljani, ko se je vtihotapil v podstrešje, kjer ima za tujce sobe. Tu je izmaknil nekim udom ciganske godbe, ki so tam stanovali, razne drobnarije. Gostilničarju se je izgovarjal, da je hotel le gledat iti, kje da bo ležal. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Nevaren odgovor. Andrej Koželj, delavec v Spod. Gorjah, je bil v gostilni Janeza Jana, kjer seje nahajal tudi Janez Srna. Kozel je že v veži brez povoda mahal z nožem. Na Srnovo vprašanje, zakaj da ima nož v roki, dobil je za odgovor sunek v prsi. Ker ni bila poškodba nevarna, obsojen je bil Koželj na 6 tednov zapora. Orožnika izzival. Dne 25. rožnika t. 1. je pil France Korošec, urar iz St. Vida pri Cerknici, v Rovškovi gostilni, kjer se nahaja tudi pošta. Tja je prišel po opravkih tamošnji orožnik. Korošec ga je jel zmerjati in zabavljati; ker vse opo-minjevanje ni hasnilo, primoran ga je bil orožnik aretovati. Temu se je Korošec uprl: sunil je žandarja v prsi in psoval na nečuven način. Sele ko je drugi orožnik prišel, ga je bilo možno ukrotiti in aretovati. Obsojen jr bil na 4 mesece težke ječe. Telefonska m uravna poročila. Dunaj 4. avgusta Tukajšnji politični krogi so v resnih skrbeh zaradi velikih konfliktov, ki so nastali na Balkanu. Carinska vojna med Avstrijo in Srbijo, konflikt med Rti-munsko in Grško, veliko proti-grsko gibanje v Bolgariji, vse to je kompliciralo položaj in poostrilo vse razmere tako, da lahko nastanejo mednarodne zmešnjave. Petro grad 4. avgusta. Panika med prebivalstvom je strahovita, zlasti ker se ve, da je v Seba-stop olu revolucij a in da je punt vojaštva v Jekateri-n o slavu, kjer so pomorili vse častnike. V Revalu se je zgodil atentat na velikega kneza Aleksandra MihajloviČa, ki pa ni bil zadet. Petrograd 4. avgusta. Vojno sodišče v Revalu da ustreliti ali obesiti vsakega revolucijonarca. Z ladje „Pamjat Azova" so ponoči izročili 260 vojakov vojnemu so- Petrograd 4. avgusta. Odbor za organizacijo generalne stavke je sklenil, da začno nocoj stavkati tudi železničarji, katerim se pridružijo v torek poštni in brzojavni uslužbenci. Petrograd 4. avgusta. Vlada je prepovedala izdajanje časopisa rRč5". Petrograd 5. avgusta. Generalna stavka je gotova stvar. Začne se danes o polnoči, ko se prepelje truplo umorjenega poslanca Herzensteina s finskega kolodvora na Nikola-jevskijevrki kolodvor V mestu vlada panika; mnogo ljudi beži iz mesta, boječ se krvavih dogodkov. Razburjenost med prebivalstvom je še p mno- žila vest, kako neusmiljeno dajo vojna sodišča po str eliti vse zasačene re volucijonarce Petrograd 4. avgusta. Generalna stavka se je v nekate rih tovarnah že začela. V vybor-ških tovarnah že počiva vse delo Vojaštvo je zastražilo vse kolodvore. Petrograd 4 avgusta V Ja zovki so začeli stavkati fužinski delavci. Vojaštvo je aretovalo voditelje, zaradi česar je prišlo med delavci in vojaštvom do krvavega boja Berolin 4. avgusta. V Svea-borgu in v Kronštatu imajo revolucionarni vojaki sedem utrjenih otokov v rokah. Pri bojih v Sveaborgu je bil ubit polkovnik N a k a r a s , poleg njega pa deset vojakov in trije civilsti. Ranjenih je mnogo. Milan 4. avgusta. Škoda ki jo je provzročil požar v razstavi, se ceni na 12 milijonov frankov. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Ugodno vreme dobro pospešuje spravljanje žita. Bojazen, da bi more biti dež med žet rijo nagajal io kolikor toliko na kakovost zrna slabo uplival — je tedaj tudi odstranjena. Pšenica bo v kratkem pod streho — vse mogoče in nemogoče ovire na rast, na spravljanje itd ho brezpomembne, cena se bo tedaj lahko stabilizirala. Najbrie so današnje nizke cene prav tik meje, od katere navzdol ni več poti, zato pa se razprostira široko polje cenam za hosiste. Toliko optimisti ne smemo biti, da se bodo nizke cene skozi me sece vzdrževale ; vsako leto se pojavijo momenti, ki tirajo cene semtertje. Saj bi pa tudi prenehala vsa živahuost v kupčiji, ako bi ne bilo rluktuacij. To vedo razni fakt »rji, ki tudi poskroe za večjo gibljivost kurzov. Pšenica tekoča tedoa ni mogla pokazati posebnih uspehov. Mlini in z njimi vred trgovina še vedao pozoru-jejo trg, ČakajoSi, da se morda cene še nekoliko reducirajo. Produceutje pa tudi hladno Čakajo na naročila, ker jim ne kaže s silnimi ponudbami že itak skrajno nizkih cen v svojo škodo še bolj utesnjevati. Spričo take konste lacije je naravno, da se kurzi in efektivne cene na nobeno stran znatno ne ganejo. Koruza je naznanila ta teden majhno hos, češ, da rastlina za razvoj uujno potrebuje dežja. V resnici so imetelji zahtevali polne in višje cene, majev kurz pa se je znatno dvignil. Oves odnehava dan za dnevom. Kolikor več se ga nalaga, toliko ceneje postajajo ponudbe, vse pa so tako različne, da se z rokami lahko prime anarhija, ki vlada v cenah ovsa. Sladkor naznanja za surovino višje cene, nasprotno pa se cene za rafinirano blago nikakor ne morejo ojačiti, ker druga roka, ki je primorana blago od rafiaerij prevzeti, prodaja preje ceneje nego višje. Špirit ima nespremenjene pred-tedenske cene. Petrolej notira za avgust še zadnje julijske cene. Kartel je domale i zagotovljen, zbog česar na nižje cene skoraj ni misliti. Riž je italijanskim vrstam ceue za približno 3 krone dvignil, zato se utegnejo indijske vrste tudi še podratiti. Kava tendira nespremenjeno trdno. Novo blago je že na potu, iz vzorcev pa posnemamo, da so nove kave sicer lepe — toda zrno je majhno. — Ljubljanska kreditna banka. Meseca julija t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 1,284.775 K vzdignilo pa 985.186 K 85 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem julija 1.1. 5,237.998 K 20 v. — Okrajna hranilnica in posojilnica V SkOlji Loki. V mesecu juliju 1906 so 104 stranke vložile na hranilne vloge 45.237 K 19 v, 78 stank dvignilo na hranilne vloge 13.990 K 41 v, 24 strank vložilo na tekoči račun 17.926 K, 17 strank dvignilo na tekoči račun 9955 K, 11 strankam se je izplačalo posojil 26.200 K, stanje hranilnih vlog 746.527 K 45 v, stanje vlog v tekočem računu 17.822 K 34 v, stanje posojil 692.260 K 22 v, denarni promet 170.436 K 99 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1906 je 173 strank vložilo 62.660 K 72 v, 175 strank dvignilo 69.123 K 17 v, 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 11.000 K, stanje hranilnih vlog 1,473.158 K 65 v, stanje hipotečnih posojil 1,062.756 K 60 v, denarni promet 214.464 K 72 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1906 je 232 strank vložilo 96.908 K 72 v, 255 strank vzdignilo 154.633 K 69 V, torej manj vložilo 57.724 K 97 v, 13 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 9920 K, 200 menic se je eskomptovalo za 67.617 K, stanje vlog 2,844.615 K 63 v, denarni promet 544.519 K 78 v. Vseh strank je bilo 1003. Narodovo zdravilo, laitu «o »uu UDm*. vat Dentali ute&ujoče, mišice in živce krep-fiujoče, kot mazno dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in nspedno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-0O. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom 2 31— 11 Hlil it-§» piMiav« in imeti bujne lase, je pravtako važno, kakor lep obraz. „Katne voda za prsi" proizvaja pri damah prekrasne prsi „krepilno in jačilno živilo Kathe" pa daje telesu prikupne lepo zaokrožene oblike, z „lasno vodo in pomado „Kathea se pa dosega prebujna rast las. Ta prekrasna lepotila se dobivajo samo na proizvajališču gospe Kaiue Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, I. nadstropje in vsak dan dohajajoča priznalna pisma potrjujejo odlični uspeh tega vsestransko iz-bornega sredstva. Se dobi rjovsod I 886 neobhodno potrebna zobna Crftme n /zdržuje zobe čiste, bele in zdrave. f*«»NtHVIl<» VHrOVHUO. 1'gHlio »>uiinre mije in ..«►-iiiillol.iiMtn i kaznivo Edino pristen je Tfiierryjev balzam le s zeleno znamko ,,redovnica" Mitrcsiiiiiiu, ue|irekoNiio proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, pranim boleznim, influenci itd. Ud Cena 12 majhuih ali 6 dvojnatih steklenic i h 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškoen K &•— franko. » Ttmrryjevo centitolijsko mazilo, povsoa znano kot non plus ultra proti VBem še tako starim ranam vnetjem, ranitvam, ab- Bceaom iu oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K I 60 86 pošlje lc proti povzetju ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura a tisoči originpluih zabvalnih pisem gratis in franko v zalogi v skoro VBeh večjih lekarnah in medicinalnib iro^erijah. 4O50- 33 Meteorolosiuio poročilo. /talna nad morjem 06*3 Srednji tračni tlak 786.0 mm Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Goap. Jos. Šajn iz Tel. Lašč K 24'— nabral za brzojavni pozdrav K 25'98, brzojav K l*y8, prebitek K 24*—. — Gospod Vinko Okorn v Rei-cbenburgu K 3"— nabral v veseli dražbi. — Gospoda Josip Klnn in Albin Fleš v Ljubljani vsak pov 1 K (2 K). Skupaj K 29—. — Lepa hvala i Živeli! Za Vilharjev spomenik: SI. posojilnica za Ilir. Bistriški okraj v Trnovem K 30'—. — Gospod Janko Preinrov, rac svet v Sarajevu. K 10/-. Skupaj K 40—. — Srčna hvala. Umrli so v Ljubljani. 3. augusta: Marija Finžgar, železniškega nslužbenca žena, 55 let, Marije Terezije cesta 11, vsled sušice v kolenu. Avgust | Čaa opazovanja Stanje barometra v mm II Vetrovi Nebo a. 9. sv. 7353 240 brez vetrno jasno 4 7. tj. 2. pop. 735 9 735 4 206 32 7 hI. jgzab al. jzahod jasno jasno SrednU včerajšnja temperatura: 24 7*, nor-«*% Htiku. lekarnarja v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob. zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melas. ustne in zobne vo e. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. Del lekarna Mil. Len&tek* f Ljubljani, Rtsljeva cista St. 1 nolog novoaprajenepa Pran Joflefovega inbir moHtn 48—31 K9g&$ »^u^srn,. eJtfEsej i i m i. Marija Kavčič, roj. Rosmann, Karel, Alojzij in Anton Rosmann naznanjajo v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest O smrti svoje iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, sestre, tašče, tete in svakinje, gospe Josipe Rosmann, m. Kralj, ki je po dolgem, težkem trpljenju, Bogu vdana, danes 4. avgusta t. L ob poluštirih zjutraj mirno preminula. Truplo drage pokojnice se popelje v ponedeljek, dne 6. avgusta t. I. ob 10 uri dopoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 2 na južni kolodvor v Ljubljani, odkoder se prepelje v Novo mesto in se prenese s kolodvora istega dne popoldne ob 6. uri na novomeško pokopališče k večnemu počitku. Pokojnico priporočamo blagemu spominu. 2815 dne 4 1906 t V *- r ** Đob - o slikarske pomočnike Hurejme I, Terdaii, slikar in pleskar ▼ Ljubifani. — Plača po dogovom. 2814 1 Diki sli psii se v boljši družini sprejmejo na hrano in stanovanje. Več v zalogi cerkvenih oblačil v Wolfovih ulicah št. 4. 2791-1 Izurjena piajta za manufakturno trgovino Želi sedanjo službo premeniti. Sprejme službo tudi na deželi v kakem trgu. Ponndbe naj ne pošiljajo na Fr. Ćuk v Zagorju ob Savi. 2798 i Odv&ta£&Ui 2807 1 konclpijent išče službe. Nastopi takoj ali pozneje. Ponndbe naj »e blagovolijo po&iljati pod „Dor. A. T." upravn. „S1. Nar.u Dva mizarska pomočnika se sprejmeta takoj v trajno delo. Anton Hrovat, mizar v Žirovnici (Goreujsko). 2818—1 Večja parna mlekarna išče v n n n r illbi v iič veščega pisave in računstva. Ponudbe sprejema Jakob Lecjvari, deželni mlekarski nadzornik v Ljubljam. 2805—1 Prodajalna2 s stanovanjem, kjer se nahaja dobro vpeljana špecerijska trgovina (branja-rija) pripravoa tudi za vsako drugo obrt, se odda za november termin. Pojasnila daje Avg. Jenko, pek na Marije Terezije cesti št. 7. Trgovski pomočnik posebno dober železninar se sprejme takoj pri tvrdki N. ŽIGO« u ŠHofji Loki. Ravnotam se tudi odda posebno za začetnika pripraveu lokal za manufakturno trgovino z vso opravo. 2713—3 Pod jako ugodnimi pogoji se takoj odda v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladišča. 2808-1 Več se izve pri laslniku Ivanu Ferjanu na Jesenicah. Gorenjsko. p > o u s 5 j3 JO S aa > u Ji k i e « s h e Mladenič star 16 let, zmožen slovenskega in nekoliko nemškega jezika z lepo pisavo išče službe pisarja. Naslov pove upravniŠtvo .Slov. Naroda". 2810—l Kupiti so ±&li pikica ali vila z lepim vrtom ali s parkom na deželi bodisi na Kranjskem, Koroškem ali Štajerskem. — Pismene ponudbe z opisom in ceno naj se pošljejo na upr. „Slov. Naroda" pod „St. 1864". «809 l Na Dunajski cesti št. 20 se takoj o d d a v pritličju Poizve se v odvetniški pisarni dr. Iv. M. Hribarja v Sodnijskih ulicah št. 2. 2790-2 Izurjen stavbni risar se takoj sprejme v tukajšnji stavbni pisarni. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda" 2782 2 Len obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe, kuhinje, sobe za posle, v II. nadstropju, se takoj ali pa za november odda. Povpraša naj se v manufakturni trgovini Pod Trančo Št. 2. 2786 2 Mirna stranka, zakonska brez otrok, iŠeeta za 1. november t. 1. stanovanje ta* v bližini Kolizeja, sestoječe iz 2 prostornih ali 3 sob, 8 pripadajočimi pri tikliuami. Kopalnica zažeijena. 2759 2 Natančne pismene ponudbe upravn. „Slov. Naroda" pod „št. 2759". in na proiinu trpečim rada brezplačno pismeno naznanim, kako sem muke-polnega, trdovratnega trpljenja v kratkem času ozdravela popolnoma. 2266—4 Brlgitta 8tichf hišnega posestnika žena v Monakovem, Linprnnstr. 13. Izboren delm/sKl sir nekoliko masten po 80 vin. kg, Izvrsten 2086—5 trapistovsti sir po K 1-40 kg ima v zalogi Parna mlekarna u Medvodah. ^ (RJC03LIK*1U*, 5L\KAKJšTU BRATA EBERLl V ! 0 eventualno tudi prodajalko sprejme takoj tvrdka And. Elsbacher u Laškem trsu na Štajerskem. 2752—3 že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in složni G. FLUX Gosposke ulico št 6 2799 l«^e naliioi boljšo sobarico v oporo gospodinji na Ogrsko (potnina tukaj), nekaj kuharic za Ljubljano in zunaj k eni do dvema osebama, tudi poleg sluge in kuhinjske dekle; 4 do 5 boljših pestunj k večjim in manjšim otrokom, komptoarlstinjo za večjo fino trgovino in 6 do 8 deklic za vso. Več v pisarni Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj v delo 2779 H Josip Kolman na Bleda. Ženevske precizijske ure pošilja naravnost privat nim odjemalcem poceni M. RUNDBAKIN, Dunaj 1\ I. llustrovani cenik brezplačno. 1920 4 Delavnica 2783-2 se takoj odda na Erjavčevi cesti št. 9. I&čem spretnega letarja ki je obenem tudi sodar za svojo vinsko tr^oviuo. Samci ki so ie bili v takih *!trebah, naj pošiljajo svoje po nndbe na tvrdko Anton Kajfež v Kočevju. 2813 i Hišo v kateri je stara gostilna, prodam takoj iz proste robe. Zraven hise je velik hlev, vrt, pod in šopa. — Poizvedbe pri lastniku Antona Hafner, Škofja Loka, Kap. predm. 13. 8803—1 Oznanilo. Pri tukajšnjem ekonoraatn c. kr finančnega ravnateljstva se bo 16. avgusta 1906 ob 10. uri dopoldan različen skartiran papir po javuem draž benem potu prodal. 280» —1 Ljubljana 3. avgusta 1906. Kdo kupi ostanke? 15 OOO ostankov posteljnega blaga, pisanega, prva kakovost, pralno blago, zajamčeno, meter 16 kr. IO.OOO metrov najfinejših rumburških in irskih ostankov. meter po 19 kr. 2804 4-.00 metrov ostankov višnjevo potiskanega blaga, pristna barva, meter po 19 kr. 3000 metrov ostankov platna, brez šva, 150 cm širočine, zajamčeno čisto platno, prva kakovost, meter po 48 kr. 8000 metrov ostankov belo rožastega posteljnega gradla, prva kakovost, meter po 28 kr. Ostanki so po 10 do 40 metrov dolgi, zajamčeno brez hibe, dobro blago; vzeti se mora najmanj zavoj s 5 kg., to je okoli 40 do 45 metrov, tudi sortirano, po povzetju. Za neugajajoče vrnem takoj denar. A. Stein. tkalnica, Nacfiod na Češkem. Oi>a j}lei>a za 4 in 8 konj se odda v najem s 1. avgustom t. 1. na Rimski cesti, preje Kančeva kisa. Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, Špitalske ulice. 2738 3 Prodajalna se odda s L avgustom t. 1. na vogalu Nušakove vojašnice v Konju- ških. ulicah. Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, ^pitalske ulice. 2739 3 V lepem kraj u na Dolenjskem odda p 1. oktobrom t. 1. ntara m /nuna gostilna y.u več let na račun ali pa tndi v najem, event. z večjimi vrtovi in zemljo. Po sebno pripravno za penziociste z večjo druiino Pojasnila daje ŠtipliO JolOElC, nadueitelj na Dvoru pri Žuž-rnr>erUu. o.sao—4 primerni za prodajalne ali pisarne oddajajo se za avgustov termin ah tudi takoj v najem. Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, ds oglja Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani. V trgn Cerknici na Notranjskem se pod prav u^odmmi pogoji odd;» sedaj edina pekarna torej brez konkurence. Promet je obsežen, ker je trg velik in je tamkaj tudi c. kr. sodišče m davčni urad ter so v tistem kraju vsako leto po več časa vojaški manevri. _. 2 Natančnejša po)*gxaia r« o nri UsUoiSu zatonu ttlajdiča j * -pa v itei'ftnici v ni >i . (Kom, k! se čutilo Dedne in onemogle ki so nervozri in brez eneržije daje Sanatogen nove življen-ske moči in poguma. Sijajoo ga je ocenilo več nego 3000 profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro gerijah. Brošure razpošiljata gratis in franko B a u e r & Cie., Berlin SW 48 in generalno zastopstvo C. B r a d y, Dunaj, L 2793 1 A. TSCHINKEL na zet priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kan dir an o sadje in posebno po najnovejšem načinu izdetovano 2815 1 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. Eu poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. dileme železnice. C kr. mmmmfmw dri. jjSJSJSJSj v Beljak«. Izvod iz voznega reda. Veljaven ea mmt 1. Jonija 1906. leta. Odhod ix Ljubit«*« 1*1. kol. Proga mm, TrML Ob 12. ttrf 52 m ponoči oseb* viak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, LJobao čez Selziai t Aussee, Solnograd, etc lQeiB-RerfltAg v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. ur 95 m zjutraj tscM vtek v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 n zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljub««. Dunaj tez Selztat v Solnograd, Inomost, čez Kiein-Reifting v Sieyr, v Lihc, BudejcvJCft Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstette« na Dunaj. — Ob 11. w** 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selatai, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Troti, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - Reifling v Steyr, Line, Bodejevicc, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage (direktni voz L in M. rozr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstettea. — Ob 9. nri 36 m ponoc osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz 1. m II. razr.) — Proga v Noto mesto m Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer oseboJ vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod w Ljubljano juž. kol. Proga tx Trbiža. Ob 3 url 07 01 zjutraj osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (direki. voz I. bi II. raz), inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 » zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja če? Amstetten, Prago (direktni voz I. bi II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Oaotem, Liuhno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabia, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Kiein-Rcifling iz Stevra, Linca, Budejevic. Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovik varov, Prage, Lipskega. — Ob !G. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta In Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oonsd It drž. kol. V KrMi"« Mešani vlaki: Ob 7. nri 28 m zjutraj, ob 2. uri d m pop, Ljubili ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob #10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznoti* — Prihod v Ljnbljnao drž. kol. In Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o> K), mi 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelian m praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani l V trgovino z mešanim blagom na de želi se sprejmeta vajenec JO mlajša dekle ki bi imela veselje do trgovine. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 2723 2 Ljudevit Boro vn i k puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem se- priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za Jovce »n strelce po nainovejfiih sistemih pod popolnim jamotvom Tudi predeluje ste.ro rjamokreanice, vaprejema vsaka-vratna popravila, ter jih točne in dobre JžvrSajo. Vse pu&ke so na c. kr. presku&e-v&lnici in cd mene preskočeno, llustro- 50 vanl ceniki zastonj. 31 Znamenita moderno urejena tvorn ca G. Skrbić o Zagrebu, lika štev. 40 priporoča Hvoje na glasu solidne in cene žaluzije lesene m platnene rolete, lesene in železne kapice za okna kakor tudi za trgovine itd. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 19 SSvoji 4* svojim! ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA< pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih oenah. 2009 10 Vsa pojasnila daie: Podružnica „CR0ATIE" v Trstu. Zastopniki se iščejo po vsi-h večjih krajih Stegerske in Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa zavarovanja in išče potnikov in posredovalcev pod ugod nimi pogoji. Zastopstvo „CR0ATIE" v L ubijani Cesta na juž. železnico št 26. Čudovita novost! 325 komadom za 2 gld. Krasna ura z lepo verižico, točne •doča, za katero se daje dveletna garan cija; zeio lops latama maglca s 25 krasnimi podobami, zujo zabavno; 1 zelc elegantna oroža najnovejše oblike, 1 lepa kravato.a igla s simili bnljantom, 1 krasen koliie iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mosiijiček, jako elegantni na stavek za amotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manfietnih in srajemh gumbov s patent, zaklepom, 1 ff ni k last žepni nožek, 1 ff- toaletne zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznib nomadov, vse, kar se potrebujev nisi zaBtonj. Krasnih 325 komadov z aro. k-je sama tega denarja vredna, po&ilja proti postnemu povzetja za 2 gld. raz posili ui niča SiKoli«iiOy Er&kov mu «9s. Ako ne agaja, se denar vrn^ Mnogo priznainih pise n 2797 Pozor! „Dražba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani" opozarja, da je od 1. julija t. 1. naprej edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka m Perflan t LjuDljani. Tvrdka Perdan je po naši dražbi postala znana vesoljnemu Slovenstvu. Postala je pa obenem tndi naša do urotnica. Tudi to dobro ve nad narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove „druž bine kave*4 je umetniška in obenem poučna. Na nje ovitkih vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v VeJikovca, na Mati in na Savi. Slovenke, kupujte odslej samo to novo druibino kavo! 2718—2 Vodstvo dražbe „sv. Cirila in Metoda11 v LJubljani. Dobra pekarija v Ljubljani se kupi ali vzame v najen, Ponudbe „E. Z. 10", poste r«. stante, LJubljana. 2746- Lepo stanovanje v Zgornji Šiški se odda tak. Natančneje se poizve pri lastnike „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti ioizj" v Zg'(«rnJ! Šiški. 1779 Učenca sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Adolf Pečjak v Toplicah Jl,tlii<|xLo 2706-4 10 j j Im d I j jI ] j se takoj sprejmeta v trgovini % me danim Magom 2749—l Fran zadnek u Senožečah. Posojila, predujmi, kredit! Prav ugodni pogoji! Nobenih stroškov naprej ! Hitra rešitev in eveot takojšnja jpomoč. Prikladno dolgoletno vračanje. Posebno ugodno za častnike, uradnike vseh služb, st novskim osebam itd Na dedsč ne, užitke, zal> ge, rapu-seme, najvišji zneski. Pod ..Sekretar** na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Ounaj i. Rotenturmstrasso 9. Porto za odgovor. Nemško dopisovanje. 280- — 1 V Celju se pod ugodnimi pogoji proda hiša. Jako lepa LeŠa, prav pripravno za družinsko hišo, mm letoviščarje ali pa za obrtnike. Vpraša naj we pri trgovcu J. Grobelniku v Ljubljani. 2787 i za špecerijo *e odda v najem za novembrov termin v Spod. Šiški št« 2, poleg cerkve. 28U 1 Natančna pojasnila se dobe istotam. sprejme takoj v trajno delo tesarski mojster Jožef Zevnik na Jesenicah, Gorenjsko. — Plača po dogovoru. — Stanovanje prosto. 2724- 9 Sljiii zmožni nemškega jezika, sq sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk. Ponudbe pod .,Merkur", Brno Neugasse 20. 2519 10 Na Gorenjskem se proda iz proste roke veliko zemljišča, lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravništvo BS1. Naroda41. 2431 10 Ugodna prilika! V Novem Vodmatu št 7 v Ljubljani prodam d v *3 Ili«;! še nekaj let davka prosti. Zraven je nekaj vrta in vodnjak na dvorišču. — Več se izve ravnotam. 2776 2 Učenec zdrav in krepak, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino 2772 3 D. REPE ha Blođu. NB. Obiskoval bo obrtno nadaljevalno Šolo tukaj. Nemščine, event. laščine zmožni imajo prednost. Spretnega ohulzlterjo išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem ie dolgo poslujoča zavarovalnica za iivljenje in zoper nezgode. Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda4*. 17—62 914306 + Pošljite 50 krajcarje? \ znamkah. Za to dobite 3 veleflne higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 viorcev 1 gld. 70 kr., 25 vzorcev 3 gld 40 kr. polen najnovejšega Uustrovanega cenovnlka in navodilom sa uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi SO fM kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi le na pismeno naroČilo. Diskretna pošiljatev. ——— H. Auer, zaloga tovarniških gumastih predmetov. -— Dunaj, IX./2, Nusadorferstrasae 3-11 1016—21 Hotel „TRIGLAV" na Bledu. Podpisani priporoča slav. občinstvu, slasti izletnikom ta potnikom, svoj narodni hotel ob kolodvora z najlepšim razgledom na Jezero. — pripravljenih je 22 sob za prenočišče. Jakob Peternel. 2714—2 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS f Ljubljana, Turjaški trg ftt. 7. Največja zaloga pohištva Najnižje ernc. >f **** «fc >aJ>*olliInrJne blato. Naiceneiša pot za zdaj!! deča zoezda # ^tliJ^m^n I Hitra in varna voZnja " ' P^'" I z moderno opravlje- nimi novimi brzoparniki te solidne družbe pri KCIU HgtV poSteni m |_/_x Bcažni po strežbi. Natančen 1 BUiUJAlnUS« zanesljiv pouk ha TrjHaaCIprji« veljavne listke dobitti 9 6t 31 Kolodvorskih ulicah št. 41 t . , od Južnega kolodvora na desno 1 . a zastopstvo Rdeče zvezde" Franc Dolenc. V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje, IVAN SCHINDLER, Dunaj m/,., Erdbergstr. 12 pošil'a že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd. kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trije-jo. čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-rezrice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje kiaje, nesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi i. t. d. od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah ravno lako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve In konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavoae in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd , stroje za Izdelovanja klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke! = Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto. J Dopisnje se tndi v slovenskem jeziku. | Prekupci in agentje zaieljeni. 970—11 P>Ae naj se naravnost: IVAN SCHINDLER, Dunaj lll/i., Erdbergstr. 12. i iAaAiAAAlAlll A. KUN8T -o- Ljubljana Židovsko ulico-4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dama, gospode In otroke Je vedno ne Izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vae mere se shranjujejo in sasnamemijejo. — Pri s u nanj in naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slatt A* = uujiiiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiii iiiiinimiiii" UttanorU«— Uta 1845. m. REICH Edini zavod za kemično čišćenje obleke ter zastopjev, bapvarija in likanje sukna ---na 13ar". -- --= Poljanski nasip — Ozke ulioe št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidne cene. = niiiMit.....mmmmitiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiimiiiniiii......um m I m 1 CD t * t t i OD <>i|irfdt*j ravna oblika, no tišči iiJt želodec, priporoča v največji izberi Alojzij Persche v Ljubljani Pred škofijo st. 21. ***** **r**************** Vsak dan svez sladoled in ledena kava oa>e|«sa posebc priporočljivo: grenka eol, dvojna sol, solller, sncjsn, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvBujejo toCno in solidno. -h Drogerija h- 3v Y h V Anton Kane' 1 Ljubljana, Židovske ulice St 1. f J Kupuje pa ds\| vlijl •eni rasna L 1 zelišča (rose), cvetje, korenine, ee- T "1 mena, skorje itd Ud. r fflTTTTTTTTTTTTTI IWsilwe6|l kra« žene sao lepe pp«l« Henzacijoualno sredstvo v dosego krasnih prsi, doBedaj neprekošeno po svojem presenetljivem učinkovanju. Katlie voda za prsi se rabi le zunaj, zaraditega ee porabi pri vsaki konstituciji. Kathe voda za prsi se izdelaj« samo iz rasUin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za posknšnjo 2 gld. 60 kr. i navodilom o uporabi. Creme proti spuScajem, v sedanjosti najboljše Čistilno sredstvo ca polt, neškodljivo in brec živega srebra. Lončki a 1 gld. in 1 gld. 76 kr. Zraven spadajoče milo 60 kr, puder 1 gld. Razpošilja di skretno proti povzetju goapa Kathe Mtfnzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3, 1270- 18 I. nadstropje, m. Poštne tiranilnlce štev. 49.088. Telefon štev. 139. Glavna posojilnica reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo gj pisarna: | - no Kongresnem trsu li 15, Souvonovo hlio v UuMloni apreloma ln izplačuje hranilno vloge obrestuje po i\ \ od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. 282 29 Uradne are od 8. —12. dopoldne in od 3. — 8. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Največja izbira najboljših in najcenejših dvokoles In »► šii/nlnih strojev z« rodbino in obrt Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. 256_31 IVAN JAX SIN o LJubljani, Dunajska cesta št. 17. CD ČCVP 11£ v Mubljani r Tli ObVvllV z^ovske ulice št 7 puskar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 52—31 pušk in samokresov lastnega Izdelka, kakor tndi belgijskih! sulskih in čeških strogo preizkušenih pušlij za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Krnppovimi cevmi za brez jy; dimni smodnik. Priporočam* tudi veliko za-1 logo vseh 'lovskih ^trelScin"" po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. Cenovuiki na zahtevauje zastonj in poštnine prosto. m m w Najcenejša iu najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severoneniega Lloj'da" iz Bris in s cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM II", „KRONPRiNZ VVILHELM", »KAISER VVILHELM d. OROSSE". Prekomorska volni« traja samo 5 — 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori navedenega parobrodnega dmfitva kakor tndi listke za vse proge ameriških žele* me dobite w ft>|sit»l|sinl edino 10 pri JJ EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske ulice št.35 s nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerja". Odhod iz IJubijane je vsak torek, četrtek ln soboto. — . Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezpla *X9 eno. — Postrežba poštena, realna in solidna. S Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Golo rado, Mexiko, (jaliior- —M nijo, Arizona, Utah, Wioming. Newada, Oregon in VVashingtorj nadi nase jj* drafitvo posebno ugodno in izredno ceno Crea aaiveston. Odhod na tej W progi iz Bremna enkrat mesečno. 26*28- 51 M Ta se dobivajo pa tndi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, 94 kakor; Brazilijo, Kubo, Buenoe-Airee, Colombo, Sin gapore v Avstralijo itd. resernovi Štor ulioali št, i"> kih, damskih in otro&Kih lawn-iennis in pristnih goisserstih gorskih čevljev. Elegantna 15 |n 1565 jako skrbna Izvršitev po vseh cenah T>FAFFovlšivalni;stroii 1 lua W~ sa najboljši "M * rk^^l . U»F" so naibolisi MjuimšL^ia roflouinsko rabo za Jluanje, krpanje in vezenje, ncprel^o^ni za obrtne namene. Šivajo naprej in nazaj. me i a ilegat! Generalni zastopnik£Franc Tschinkel I^jnt>lj»iia Kočevje Mestni trg štev. 9. ▼ gradu- Shompoon s črno glouo odpravi luske z glave, napravi lase goste in svetle, prepreči preveliko maščobo las, čisti kožo na glavi, preprečuje Izpadanje las in izgledajo po vporabi redki lasje kot gosti. Vporaba Shampoona se je že miIyonkrat obnesla. Zahtevajte vedno „Shampoon s črno glavo", dobe se ničvredna posnemanja! Zavitek z vijoličnim vonjem 30 h, knpi bo v lekarnah, drogerijah in parmnerijah. Edini izdelovatelj Hans Schvvarzkopf, Berlin - Charlottenbu rg 2. — Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko Feliks GriensteicJlf Dunaj I. Sonnenfelsgasse 7. 2004—5 Fr. čuden urar In Irjoven a zlatnino In trebrnlno v LJubljani, u Prešernovih ulicah. Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor obče znano, naJbocatejMO in največjo zalogo, vse v najnovejšem in najmodernejšem slogu, a vkl.iub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam ure, |u«ele, grebrnlno in brlljante. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-neslivejše ure: zlate, srebrne, Jeltlenatite in nllielnaate, osobito „Union", „HrhaffhauMen-mU*..4-iuNliiiMe . „Kehlld" in najfinejše budilke. doga ta ur i 802—28 ura ft O *©. „ 99 T/. M k*-1 eyllnder ura *id. aJM. * so. 99 99 « « « * « 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000000000000000040 Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnice račun št. 828 406. Ustanovljena 1882. Trl<-r»n ««. f »»*. Kmetsta registrovana zadruga z neomejeno'zavezo v lastnem zadružnem domu v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 18 podrejena škontraciji „Zadružne zveze v Celju". je imela koncem leta 1905 denarnega prometa . . K 44,396.886*60 upravnega premoženja...........K 8,926.326*73 obrestuje hranilne vloge po 4I|S0|0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama sa vložnike. 1354-9 Sprejema tuli vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje po 4°|o od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1905 K 8 702.874*88 j PoMuJuJe na zemljišča po 5 ';,''„ z 1 1 J\ na amortizacijo ali pa po o • 4 brez amortlzaelje; na menlee po O °.0. Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj ln praznikov. za postelje in puh priporoča po naj ni t ji h cenah P. KITI Pred žteofijo St. 20, Zunanja naroČila se točno izvršujejo. az«a-a-a-a«aTa«zzVB^ t «taiio%IJ«~tio IVIrlim leta 1§90. etev. 90. Hodna trgovina J. i BENEDIKT Ljubljana, Prešernove nlice v novi zgradbi ..Mestno hranllnloe" priporoča lepe moške in ženske klobuke fino parilo, kravato, kakor tudi vae v modno trgovino spadajoče predmete. Pri nabavi perila za opreme ay poseben rabat. TAl ■ i Za reelno postrežbo In strogo solidno blago jamči žo = nogo hrt obstoječa firma. = Cementna zarezna strešna opeka Iz portland cementa in peska. Streha prihodnjosti. Patentirana v 3 O dr savan. Trpežnejia In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz ilovloe. Odlikovan z diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Pariza 1904. Bdini izdelovatelj za Kranjsko JANKO TRAUN jg Izdelovatelj oementnln Glince pri lij ubijani. a 2 C. a M D P O a 0 h Najboljši koemetifiki predmeti so: A A A cream po I K za olepšanje polti in telesa. da ustna voda mmmmam zobni prašek po I K, za gojitev zob in ost. gia lasna voda 22lasnapomada po I K, za ohranitev in rast las. Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v Ljubljani. Nadomestke sa ^Aldo" zavračajte. Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklen i ne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po najnižjih cenah. Prvi zagrebški vojaški pripravljalni zavod otvori 1. septembra 1906 6mesečni zimski glavni tečaj za Izobrazbo aspirantov za enoletno prostovoljstvo. Uspeh': Od 18 gojencev iz dežela, zastopanih v dri. zboru, ki so minolega šolskega leta obiskovali ta zavod, jih je 16 usposobljenih za enoletno prostovoljstvo iu sicer Božidar Holzmano z Dunaja, VI., Eaterhazyga«se 14; Adolf Haag z Dunaja III., Marokkogas.se 5; Anton Wohl z Dunaja, IIes<«jn«< *«*Ul4«iMl do IOOV1I 40 vedno v In »#» doMvajo 2t$85 50 v i>rlin«*i-*aa*¥ia roltu. sesalnega plina našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. Majeeneji^l «»l»va»* Langen & Wolf tovarna za motorje r na Dunaju, X., Laxenburgerstra88e 53. Vrzite hrošča na papir in ga poškropite s Ting-Tingom — takoj bo mrtev. Samo ING-TING zamori vse stenice z zalego vred. Povsod naj se zahteva po ©O h: v in 5 litrskih steklenicah ceneje. Brizgalka 20 vin. [Glavna zaloga w Lju^ljaiil, Askton liane, drogerija. =^=== Druga sredstva odločno zavračajte. ===== 1438 IG Najcenejša vožnja v Ameriko! Bouiogne-New York najhitrejša vožnja Nizozemsko-ameriške črte Bdzel-Pariz-Boulogna-Amsrika §pl Vosme liste preskrbi in daje brez-*~ 1787 plačna pojasnila 13 :*l juni - na Starem trgu št. 9 In na S7. Petra cesti št. 31 priporoča svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga po Izredno nizkih cenah. Potrebščine za krojače in šivilje. Najznamenitejši kemiki ia priznani zdravniki bo označili lasno vodo Kathe" ti ali pomado kot edino in najzanealivejSe sredstvo krepke in hitre rasti brade, in las. — V prav kratkem časa presenetljiv učinek. steklenica ali lonček K 2-, K 3«-. poskusna stsklsnlca K 1-40. Po povzetja poSHja samo gospa HaUli«* Menze-, Dunaj, XVIIL, SchalgaBse 3, 1. Stockm 1268 18 XX XXX xXX XXX *XX| xxxx, X xxxxxx; >Vx'XXi xXxxxxxv XXX XXX XXX XXX XXX XXX. _ xxxxxxx G. CADEZ v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urban če vb manufakturna trgovine priporoča 32 klobuke slamnike čepice, razno moto perilo, hvate, ovratnike i, XXXXX xxxx; xxxxx xxx XX Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. XXX' i urar- trgovec z zlatnino in srebrnino na Mestnem trgu št. 13 filij alka: na Jffestnem trgu St. 17 priporoča svojo veliko zalogo preelzlj-m k Hi ur iz prvih tovarn, bntlllk, HteiiNkili, NttloiiMfelli in ur na nihalo, Ijanfov, zlatnine in srebrnlne. Namizna oprava Iz kitaj u kes a srebra. Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela. 532 20 nraibolffte čistilno sredstvo za vsako boljše obuvalo rumeno in črno. Posebno priporočljivo za čevlje iz boxcalfs, oscaria-, cheureaui-in lakovega usnja. DUNAJ XII. 1. CUNARD LINE. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja 3106—46 Vsakih 14 dni VOZijO paroiki, opremljeni s po dvema vija- koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton v smeri TRST- NEW-YORK. Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik: ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta : „Pannonia" v ponedeljek, 6. avgusta 1906 ; „Carpathiau v ponedeljek, 20. avgusta 1906. C. kr. priv. tovarna za cemem Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi^tland — r r i Ci v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega drnstva inženirjev in arhitektov določena pred- dpise gledć tiskovne in odporne trdote daleč muikriijujoci dobroti, kakor tudi svojo priznano izvrstno apno. Priporočila in spričeval« raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: 1182-19 Dunaj, I., Mašim i lanstfrssa 9. J O ta amen ti ška n \n fičesa (obl. varovano) so danes edino sredstvo, ki bolečine takoj prepreči in vgak trn gotovo odstrani. 2051—G Sedaj najboljše sredstvo sveta proti kurjim očesom. En kos 20 vinarjev, 8 kosov 1 krona. Dobivajo se sedaj po lekarnah: v Ljubljani (U. pl. Trnkoczv in PiccolH, Noven mestu, Ribnici, Metliki, Kranju, Kočevju itd., kakor po vseh lekarnah monarhije. Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani Rimska cesta št 2. Hilderjeve ulice St. 5 piani so neprekosliivi! Prepričajte se osebno. Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električki. Prodaja se tudi na obrobe. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglasevanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene, 51etna garancija. 2159 10 Jv.Seunig p trgovec z usnjem na drobno In debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin biez konkurenco, brez vsacega duha po mmfBmldBfUa cenah; 1 k«. »O h, vee A V« H, pri nakupu večje množine fie ceneje. Jfovo! Patentirano Jtovo! oepremoćijivo mazilo mm poernenje nijawih tevlje>w, maja iM. —— Hidravlike stiskalnice Zlata svetinja Segedin 1899 Zlata svetirja Budapešta 1899 Zlata svetinja Požun 1902 Za hidrav- liške stiskalnice za vinski in sadni mošt'za velik obrat z eno ali d\tma prevoznima košarama. Silskalrice za vino, Si dno vino |in sadni sok za gonitvijo na , roko, s pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev. Mlini za sadje in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje 1649-9 izdelujejo in razpošiljajo kot Specijaliteta najnovejše konstrukcije Ph. Mavfarth & Co. 9 -Hfr< Dunaj, I11 i*-- Špeclalna tovarna strojev za vporabo sadja. Katalogi 8 podobami zastonj in poštnino prosto. Vprašanja prosim pravočasno. W6 ogaška Slatina -p- Štajersko - Železnica, Prekrasna leera Novo hydro-alektro-mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem fn modernem slogu — Zdravljenje DOŠta in kisika Doln zrak z mrz,° vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, Inhalatorlj, celico za segret zrak, eiektr. I , urabll MG* masa*a» solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, leiegraT B.(l poste re^t Ljubljana. -21- F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino 1703-26 zarezane strešne opeke, «Ml" —" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranih Te vrste strešniki so patentouani u useh kulturnih držauah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. In Jos. Marzola. Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. 'V --Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ——————^—^— Sprejmejo se zastopniki Takojšna in najzaneslivejša postrežba. BV* Sprejmejo se zastopniki. © © © © © © © © © © © © © © © © ©|©|©|©|©|©l©l©l©l©l©l©l©l©l®l®l©l©l®l©l©l©l©l©l©l©l©l®l©l®l®l©l©l©l© Rastlinski liker ii rasista mačića sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin! podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste. 2448-9 Anton Jelenec v Idriji imetelj rastlinske destilacije,Jelen4 » 3 - - te Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoslemiek ^ ^ ^ ^—» Lastnina in tisk .Narodne tiikanV