NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brecko Poklic
ŠT. 49 - LETO 54 - CELJE, 9.12.1999 - CENA 280 SIT
PO poti dobrih moz
s prihodom Miklavža se začenja vesel, razposajen in tudi zapravljiv
prednovoletni čas. Miklavž je prvi izmed dobrih mož, ki obiskujejo
btroke in jih razveseljujejo z manjšimi ali večjimi darili, božiček in
dedek Mraz pa bosta otroška usta razpotegnila v še bolj navihan
nasmeh. Nekaj otroškega in predsilvestrskega utripa smo
labeležili tudi na straneh Noveaa tednika.
STARŠI NE SMEJO
VEDETI ZA OCENE!
Polnoletni srednješolci lahko prepovejo izdajanje Informacij staršem.
Po zakonu! Preberite v Zakonu šolske intimnosti na strani 5.
Omejena
večnamenskost
samovolje.	te pmn^^dnja razvojnih v^ij?
V komentarju na s^aiif 2.
MESTO GLASBENIH
DINASTIJ
v kroniki s Celjskega tokrat o družinah Pestner in Ašič. Stran 48.
PRIHODNOST V MOČNEJŠI DRUŽBI
Nadzorni svet Novega tednika in Radia Celje podpira združevanje z
mariborskim večerom. Stran 3.
ŠENTJURSKA
GOVEJA
REVOLUCIJA
Prelomnica za potrošnike, mesarje in rejce. Stran 11.
Dobra luč
mojstra Pajka
V ateljeju slavnega velenjskega fotografa, stran 33.
IZBIRAMO NAJLEPŠO
VOSCILIMICO
ZLATA IMACRAPA
ŠPORTNIK LETA
2
DOGODKI
I KOMENTIRAMO
Ornefena
vecnamenslcost
Dobro leto je, kar smo se v
Celju menda kar vsi po vrsti
veselili odločitve za gradnjo več-
namenske dvorane z vrhunsko
opremo in infrastrukturo, po-
trebno za sejme. Ne bo se več
dogajalo, da zahtevni razstav-
ljavci, ki hočejo za svoj denar
dobiti tisto, kar jim pripada, so-
delovanje na sejmih v Celju za-
vračajo, ker preprosto ne morejo
dobiti tistega, kar je v svetu vsak-
danja praksa. Celje je vendar,
vsaj kar se sejemskega življa tiče,
evropsko primerljivo mesto, gle-
de na razsežnosti mednarodne-
ga obrtnega sejma pa v samem
vrhu, takoj za Miinchnom.
Pa ne gre samo za sejme! Dvo-
rana bo večnamenska, v njej
bodo lahko kulturne, zabavne,
družabne prireditve, sejemski hi-
ši bo dala možnosti za razvoj še
cele vrste dejavnosti, ki jih zaradi
omejenih možnosti dotlej ni ime-
la. Prvi izziv v skupnem nastopu
ljubljanskega Infosa in Celjskega
sejma s pripravo osrednjega ra-
čunalniško-informacijskega sej-
ma že na pragu pomladi je bil
kot balzam za še tiste, redke
sicer, nejeverne duše. Hkrati smo
Celjani že videli bodoče matu-
rante, ki so dotlej plesali v zača-
sno okinčani, malce dodelani
špormi dvorani A. Gaudeamusv
lepi, prostorni, svetli in odprti
dvorani! Kdo bi se mogel upreti?
Finančni zalogaj, težak preko
10 milijonov mark, je bil sicer
obilen tudi za tiste, ki v tolarskih
tisočakih skorajda ne znajo več
računati, a če se dobro pomisli,
preračuna in finančno l^nstruk-
cijo zaokroži s primernimi dolgo-
ročnimi bančnimi posojili, bo
šlo! In je šlo, čeprav še ne čisto do
konca in s precej več težavami,
kot seje pričakovalo. Pa vendarle
- na prste bi lahko prešteli Celja-
ne, ki se na pragu poletja niso
razveselili odprtja večnamenske
lepotice v sejemskem komplek-
su. Tudi propadli skupni projekt
računalniško-informacijskega
sejma je bil pozabljen.
Dvorana je ognjeni krst preži-
vela septembra, v času medna-
rodnega obrtnega sejma. Da še
ni dograjena klima, smo takrat
razumevajoče sprejeli pojasnila,
hkrati pa vendarle vse bolj ne-
strpno pričakovali, kdaj se bov
dvorani vendarle začelo »kaj do-
gajati«, kaj od tistega, kar je bilo
napovedano in obljubljeno. Mor-
da se je kakšna manjša priredi-
tev v resnično lepi dvorani še
zgodila, a od odmevnejših velja
omeniti le novembrski sejem Do-
mofin. Decembrsko ponovitev
sejemskega vrveža z zimsko-
šponnim utripom nam prepro-
sto ni bilo dano doživeti. Razlog?
Neurejeno ogrevanje dvorane, ki
je - zasilno sicer - navezano na
dvorano A in deluje tako, daje v
pritUi^u ledenica, v etaži pa sav-
na.
Če pri tem prisluhnemo še vo-
dilnim občinskim možem, ki v
letu dni z upravo Celjskega sej-
ma oziroma direktorjem mag.
Francem Pangerbm še niso našli
skupnega jezika, kako upravljati
skupno premoženje, pa nas za
usodo večnamenske sejemske le-
potice že lahko začne skrbeti. V
Celju, pravi župan Bojan Šrot, se
bodo v skrajnem primeru, če do
dogovora ne bo prišlo še letos,
prisiljeni odločiti za izvzetje ob-
jektov v občinski lasti iz sejem-
skega kompleksa in zanje najti
novega upravljavca. Jasno je tu-
di, da bodo celjski šolniki z ma-
turantskimi plesi letos spet gosto-
vali v stari, prvenstveno športu
namenjeni dvorani A. Za selitev
v novo dvorano preprosto niso
zagotovljeni najosnovnejši pogo-
ji. In da dogradijo sistem ogreva-
nja in klimatizacije, bo treba še
za kakšnih 100 milijonov tolar-
jev ali milijon mark. Kje jih vzeti?
Kot je slišati, vidi uprava se-
jemske hiše rešitev v dokapitali-
zaciji družbe. Delničarji pa očit-
no ne, saj sta se na razposlan
cirkular menda odzvala zgolj
dva; ob Mestni občini Celje, kije
37,35-odstotni solastnik, le še
družba Afining. Glede nato, da
je dvorana pretežno prazna,
najbrž ne prinaša niti toliko
prihodka, da bi poplačevala po-
sojila. .. Tako kot se zgodba zdaj
razvija, je večnamenskost dvo-
rane resnično omejena; časov-
no, vsebinsko in kar je najhujše,
tudi razvojno! Zato ji - nenazad-
nje pa tudi vsem Celjanom -
lahko ob mileniumu zaželimo
le to, da ne bi sčasoma postala
stekleno-kovinski spomenik
neorgaziranosti, samovolje in
pomanjkanja razvojne vizije ti-
stih, ki so jo gradili, pa ne do-
gradili!
IVANA STAMKJČIČ
Revizor ne prizna
domačnosti
Brez osebnega okoriščanja - Zaradi ocene o škodljivosti vezave proračunskega denarja
kazenska ovadba zoper Romana Gracerja
Celjski svetniki so se v torek seznanili z ugotovitvami revizije
računovodskih izkazov Sklada za razvoj obrti in podjetništva
Celje za leto 1998. Če povzamemo ugotovitve iz poročila in
razprave, v poslovanju sklada ni člo za osebna okoriščanja, je pa
res, da je sklad posloval precej »po domače«. Zaradi sklenitve
škodljive pogodbe o vezavi proračunskega denarja letos marca
pa je župan Bojan Šrot v ponedeljek zoper Romana Gracerja
vložil kazensko ovadbo.
Kot smo že poročali, je revizij-
ska hiša Start iz Ljubljane oziro-
ma njihov pooblaščeni revizor
mag. Mirko Ulaga ob reviziji
poslovanja sklada izdal negativ-
no mnenje. Revizija je bila dol-
gotrajna, precej težav je bilo z
iskanjem in zbiranjem doku-
mentacije, saj je, kot ugotavljajo
v Celju, arhiv sklada pomanj-
kljiv. Največ očitkov leti na po-
slovanje, ki ni bilo vselej v sWa-
du z veljavnimi predpisi in zako-
ni, leta 1994 ustanovljen sklad
pa tudi nikoli ni bil registriran
kot samostojna pravna oseba in
se po veljavni zakonodaji v tak-
šni obliki, kot je bil zamišljen,
tudi ne more registrirati.
Župan Šrot je svetnike sezna-
nil, da se je o revizijskem poroči-
lu že pogovarjal tudi s celjskimi
kriminalisti, ki jim je predal po-
ročilo, sam pa se je kot državljan
in zlasti kot župan odločil vložiti
kazensko ovadbo zoper bivšega
predsednika Upravnega odbora
Sklada za razvoj obrti in podjet-
ništva Celje Romana Gracerja.
Razlog, da je v ponedeljek vložil
ovadbo, je vezava 69 milijonov
tolarjev proračunskega denarja
pri eni od poslovnih bank v
Celju, saj je po njegovi oceni šlo
za škodljiv pos^l. Proračunsj
denar je po obrestni meri TOlv|
3% vezan za dobo štirih let, (j
marca 2003, pri tem pa ne g
pozabiti, da v primeru najet
kreditov iz občinskega proraf
na plačujejo za 2% višje obresi
Na vprašanje svetnika Stai
slava Hrena, koliko je stala rev
zija, je direktorica občini
uprave Darja Pavlina odgovo
la, da preko 400 tisoč tolarjev,
Pri obravnavi revizijskega jj
ročila v odborih mestnega sv?
so se nekateri zavzemali, dai
revizija opravi še za obdot
pred letom 1998, vendar je p
vladala ocena, da to glede j
pomanjkljivo dokumentaci
sklada ni smiselno. So pa sved
ki, zlasti predsednik odbora i
finance in premoženjska vpral
nja Bernard Krivec, poudarja
da je šlo v reviziji zgolj za pre^
dokumentacije in tega, ali je h
poslovanje skladno z zako
nihče pa se ni poglobil v vsebi
dela. Menil je, zlasti glede na l
ker je upravni odbor delal vol|
tersko, da je bilo v delo skffl
vloženo veliko dela in truda. '
IVANA STAMEJČ
Dvosmerna zračna cesta
Tretjo TY mreža je skupen projekt lokalnih televizij Slovenije
v Velenju so v petek, 3. de-
cembra, odprli nove prostore
regionalne televizije VTV in tu-
di 3. TV mrežo, ki pa ni tretji
televizijski program ali nova te-
levizija, ampak skupen projekt
mikrovalovnih povezav med
trinajstimi članicami Združe-
nja lokalnih televizij Slovenije.
Lokalni in regionalni programi
članic združenja pokrivajo več
kot tri četrtine slovenskega
ozemlja. Ena od novosti, ki jih
napoveduje 3. TV mreža se na-
naša na neposredne prenose sej
državnega zbora.
V Sloveniji imamo zdaj tri
mreže: prva je nacionalna mre-
ža T V Slovenije, druga je ko-
mercialna mreža, nova pa je 3.
TV mreža, v kateri bodo dvo-
smerne povezave kmalu omo-
gočale največje prekrivanje slo-
venskega prostora. Po besedah
Rajka Djordjeviča, predsedni-
ka uprave Gospodarskega inte-
resnega združenja lokalnih te-
levizij Slovenije, je nova mreža
»dvosmerna zračna cesta«, ki
bo omogočala direktna povezo-
vanja med posameznimi študi-
ji, možno pa bo oddajanje
skupnih programov, tudi odda-
janje v živo. S pomočjo optičnih
povezav imajo namen priključi-
ti tudi TV 3, kasneje pa bosta v
mrežo vključena tudi RTV cen-
tra Maribor in Koper. V projekt,
je dejal Djordjevič, se bodo lah-
ko vključili vsi, ki bodo v teh
povezavah videli interes. Ne gre
za izmenjavo lokalnih informa-
tivnih programov, temveč za
oddaje in projekte, zanimive za
gledalce po vsej Sloveniji. Re-
gionalne in lokalne televizije pa
bodo tudi v prihodnje, je zago-
tovil Djordjevič, opravljale po-
slanstvo lokalnega obveščanja.
Otvoritev 3. T V mreže pome-
ni prvo fazo izgradnje mreže in
dosedanja vrednost naložil
znaša 70 milijonov tolarjev. D
končana .naložba bo vredi
približno 150 milijonov tol3
jev, zaključili pa jo bodo predv
doma v dveh letih. »Nadaljevi
nje projekta je za nekaj čas
zagotovo zavrla država z uvedt
nepričakovanih, visokih in 2
nekomercialne televizije nel'
gičnih frekvenčnin, ki so za fl'
krovalovne povezave, kar pon'
ni le transportne poti, v povpr^'
ju kar petkrat višje od radijsl^
in trikrat višje od televizijsl''
oddajniških frekvenc,« je še nf"
nil Djordjevič in izrazil uparf
da bo spor rešen v korist rad|
skih in televizijskih postaj. '
K.L. Foto: L. OJSTERŠ^
i
Ob rojstvu 3.TV mreže so
Velenju odprli tudi novo hiJ
velenjske televizije, ki prazD'
je letos deseto obletnico, regJj
nalni program Vaša televizl
pa so začeli oddajati decemW
pred šestimi leti. RegionaU
televizija je danes vidna v v«
kot petdesetih občinah.
Regionalna televizija VTV ima novo domovanje na Žarovi v Velenju. Naložba v sodobno
opremljene prostore je vredna 120 milijonov tolarjev.
Slovenska beseda v tretjem tisočletju
Celjska podružnica Sve-
tovnega slovenskega kongre-
sa, ki je trenutno edina po-
družnica te civilne družbe
pri nas, bo danes ob 18. uri v
Celjskem domu znova po-
skušala opozoriti, kako po-
membna je slovenska bese-
da. Po občnem zboru celjske
podružnice SSK bo predava-
nje prof. dr. Janeza Dularja z
naslovom Slovenščina v tret-
jem tisočletju.
Naloga SSK je po besedah
predsednika celjske podružni-
ce Antona Primožiča poleg
povezovanja Slovencev doma
in po svetu tudi skrb za ohra-
njanje slovenskega jezika.
Prav slednje je v zadnjem ča-
su, kot je dejal član odbora
celjske podružnice Peter Si-
moniti, najpomembnejše. V
zadnjih letih se je v Sloveniji
močno razpasla uporaba tujk,
saj danes že zelo redko najde-
mo slovenska imena podjetij,
vse več pa je tudi tujih napisov
na trgovinah in lokalih. Slo-
venščina je po njegovih bese-
dah prebogat jezik, da bi ga na
ta način zatajili.
Želja Svetovnega slovenske-
ga kongresa pa ni samo ohra-
njati slovenstvo, temveč tudi
razvijati gospodarsko moč
Slovenije. Zato je celjska po-
družnica doslej skupaj z ljub-
ljansko konferenco organizi-
rala srečanje gospodarstveni-
kov - Slovencev, ki živijo v
tujini, saj so prepričani, da
bodo nekoč prav ti pripravlje-
ni vlagati v svojo domovino.
Svetovni slovenski kongres se
nenazadnje v svojih dejavno-
stih povezuje tudi s Slovensko
izseljeniško matico.
Franc Zabukovšek, dr.
stom., je na novinarski konfe-
renci konec minulega tedna
poudaril, da je bil prav Sloven-
ski svetovni kongres pred de-
setimi leti prva civilna družba,
ki se je zavzemala za sloven-
sko državo, samostojnost in
demokracijo. Člani celjske po-
družnice pa so še posebej po-
nosni na nekatere kulturne
uspehe zlasti ljubiteljskega
gledališča Teharje in na zna-
menito goro Watzmann na Ba-
varskem, kjer so odkrili spo-
minsko ploščo našemu rojaku
Valentinu Staniču, ki se je
pred dvesto leti prvi povzpel
nanjo.	SM
Šoštanj v pričakovanju volitev
v nedeljo, 12. decembra, bodo občani Šoštanja volili
župana v drugem krogu. Za funkcijo župana se bosta
potegovala 38-letni Milan Kopušar, kandidat LDS, zdaj
zaposlen kot vodja premoženjsko pravnih zadev v Komunal-
nem podjetju Velenje, in 51-letni Darko Menih, kandidat
SDS, sedanji ravnatelj šoštanjske Osnovne šole Karla Destov-
nika Kajuha. Na dvanajstih voliščih bo lahko o novem
županu odločalo približno 6.300 volivcev.	K.L.
DOGODKI
3
Prihodnost NT&RC
je v močnejši družbi
Nadzorni svet Novega tednika in Radia Celje podpira združevanje z mariborskim
Večerom - Pismo o nameri še ta mesec
I Nadzorni svet naše medij-
'ske hiše Novi tednik in Ra-
'dio Celje je prejšnji teden
sprejel predlog mariborske-
'ga Večera o možnostih zdru-
žitve obeh družb. K takšne-
mu sklepu ga je vodilo spoz-
nanje, da so tudi na tem
področju nujne povezave,
Večerova ponudba, ki je na-
ravnana predvsem na kapi-
talsko povezovanje obeh
hiš, pa je razvojno zelo
spodbudna. Poleg tega omo-
goča Novemu tedniku in Ra-
diu Celje ohranitev identitete
in, vsaj na začetku, poslov-
no samostojnost.
Sklep nadzornega sveta pa
po besedah predsednice Mile-
ne Brečko Poklič pomeni le
začetek resnejših pogajanj.
Cilje in postopke združevanja
bo namreč podrobneje opre-
delilo šele pismo o nameri, ki
naj bi ga naša medijska hiša in
Večer podpisala še ta mesec,
končna odločitev pa naj bi
bila sprejeta sredi prihodnje-
ga leta na skupščini obeh
(imzh.
»Nadzorni svet in upravo
družbe je pri odločitvi vodilo
predvem dejstvo, da je konku-
renčna borba, še zlasti na Celj-
skem, kot znanem stičišču
vseh slovenskih medijev, vse
večja,« je povedal direktor
Novega tednika in Radia Celje
Jože Cerovšek. »Naša družba
si že nekaj let zastavlja tri
osnove cilj, to je povečati na-
klado časopisa, hitreje razvi-
jati radio in povečati iztržke
na prostoru, ki ga pokrivamo,
vendar kljub mnogim aktiv-
nostim ne moremo ustvariti
tolikšnega dobička, ki bi nam
omogočil želeni in nujni hi-
trejši razvoj. Zato menimo, da
je povezovanje z večjo in moč-
nejšo hišo prava rešitev, saj bo
obema stranema odprlo bolj-
še možnosti za bolj učinkovi-
to informativno pokrivanje te-
ga prostora in seveda tudi za
bolj učinkovito trženje. To
nam je med drugim potrdila
tudi nedavna raziskava tržnih
potencialov časopisa Novi
tednik. Ugotavlja namreč, da
si osnovna izdelka Večera in
naše hiše, to je dnevnika Večer
in Novi tednik, nista konku-
renčna, ampak se celo dopol-
njujeta. Zato smo prepričani,
da bomo z nekaterimi vsebin-
skimi novostmi in ob podpori
močne redakcije Večera seda-
nji krog bralcev Novega tedni-
ka še povečali. Podobno velja
tudi za Radio Celje, saj je tudi
zanj raziskava pokazala, da
mu ljudje na Celjskem zelo
zaupajo. Prepričan sem, da
bomo ob vseh teh dejstvih ter
združeni v večjo gospodarsko
družbo zagotovo močnejši.
Predvsem pa bomo manj kot
doslej ranljivi na lokalne pri-
tiske.« Jože Cerovšek še pou-
darja, da pomeni morebitno
združevanje z Večerom tudi
večjo socialno varnost za za-
poslene. Po sedanjih zagotovi-
lih bi se tudi po združitvi
ohranila v Celju vsa delovna
mesta, kar pa v primeru, da bi
naša hiša ostala samostojna in
bi se morala lotiti temeljite
racionalizacije poslovanja, ne
bi bilo mogoče.
Odločitev naše medijske hi-
še, da bo z mariborsko pričela
pogovore o možnostih združi-
tve, je prvi konkretnejši rezul-
tat Večerove pobude o tesnej-
šem poslovnem povezovanju
trem lokalnim časopisno-ra-
dijskim družbam, ki je v slo-
venskem prostoru sprva nale-
tela na dokaj različne odme-
ve. Vestnik iz Murske Sobote
je ponudbo zavrnil, ptujski
Tednik pa naj bi se o njej
izjasnil prihodnji teden.
Tako kot vodstvo naše medij-
ske hiše tudi direktor Večera
Božo Zorko ocenjuje, da po-
meni sklep nadzornega sveta
družbe Novi tednik in Radio
Celje šele začetek procesa, ki
naj bi privedel do odločitve, ali
naj celjska in mariborska druž-
ba pričneta načrtovati skupno
prihodnost. »Prepričani smo,
da bi na območju, ki ga pokri-
vata Novi tednik in Večer, lahko
skupaj delali še boljše in še bolj
celovito,« pravi direktor Večera
Božo Zorko. »Tu mislim tako na
informacijsko pokrivanje kot
na trženje oglasov, od katerih
vsi živimo. Povezani bi se lahko
še bolj približali bralcem in
oglaševalcem. Procesi v svetu in
zlasti v Evropi kažejo, da je vse
težje biti sam in si zagotoviti
denar za preživetje. Poroka Ve-
čera s celjsko medijsko hišo
sama zase ne zagotavlja veliko,
saj nas čaka zelo veliko trdega
dela. Pri tem bi rad poudaril, da
ne gre za združevanje medijev,
ampak podjetij. To pomeni, da
bo časopis Večer še naprej tak-
šen, kot je bil doslej, to je z
lokalnimi celjskimi stranmi,
svojo identiteto pa bo ohranil
tudi Novi tednik.«
^^ JANJA INTIHAR
Novi tednik je (kot Nova pot) pričel izhajati leta 1945,
Radio Celje je pričel oddajati 19. septembra 1954. Do leta 1959
sta bili uredništvi samostojni, tega leta pa je Novi (takrat še
Celjski) tednik prešel pod okrilje Celjskega tiska. Leta 1963 je
v to podjetje prišel še Radio Celje. Leta 1966 so tednik in radio
izločili iz Celjskega tiska in ustanovili samostojno podjetje
Zavod za informativno službo. Ustanovitev tega pomeni tudi
združitev Radia Celje in Novega tednika. Leta 1968 je tednik
dobil današnje ime. V letu 1970 sta tednik in radio postala
ekonomska enota ČGP Delo, leta 1976 je postala enota TOZD
Dela časopisi, 16. avgusta 1991 pa je bilo registrirano podjetje
NT&RC d.o.o., v katerem so nastale tri samostojne delovne
enote - Novi tednik. Radio Celje in Agencija.
Z OBČINSKffl SVETOV
Proračun 2000
SLOVENSKE KONJICE - Predlog proračuna za leto 2000
predvideva milijardo 151 milijonov prihodkov. Med pred-
nostnimi investicijami v družbenih dejavnostih so varstve-
no delovni center, glasbena šola, knjižnica in zdravstveni
dom, sicer pa proračun predvideva nadaljnje vlaganje v
(testno - komunalno infrastrukturo v vseh krajevnih skup-
fiostih, med prioritetnimi dejavnostmi pa še naprej vodoo-
skrbo. Začela bi se naj tudi širitev in sanacija komunalnega
odlagališča. Usklajevanje proračuna se bo nadaljevalo na
'Odborih občinskega sveta in na sestanku s predsedniki
l^fajevnih skupnosti.	(V.M.)
GIZ Rogla-Zreče
ZREČE - Čeprav so predstavniki Uniorja na zadnji seji
^reškega občinskega sveta izrekli še precej pomislekov glede
Organizacije Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) Rogla -
^reče, so svetniki s sprejetjem odloka o ustanovitvi lokalne
''^ristične organizacije začrtali globalno usmeritev prihodnje
'Organiziranosti turizma na Zreškem. Pripombe na pogodbo o
Ustanovitvi bodo sprejemali še do 15. januarja.	(V.M.)
Za čiste račune
Zreče - Pri obravnavi občinskega proračuna, za katere-
^^ je sicer usklajevanje potekalo na sejah odborov in
komisij sveta, so svetniki imeli še vrsto pripomb. Najgla-
snejši so bili predstavniki krajevnih skupnosti, ki so želeli
vedeti, koliko proračunskega denarja natančno dobijo po-
samezne krajevne skupnosti. Predlog proračuna so v prvem
branju svetniki sicer potrdili, občinski upravi pa naložili,
da ga do drugega branja, ki bo na januarski seji, dopolni.
Pripraviti mora tudi razrez proračunske porabe po krajev-
nih skupnostih.	(V.M.)
Rebalans in osnutelc
VOJNIK - Svetniki so sprejeli rebalans proračuna za leto
1999, ki jim prinaša 55,7 milijona tolarjev dodatnih prihodkov
predvsem iz delitvene bilance bivše občine Celje, sredstev za
elementar in prihodkov stanovanjskega sklada. Sprejeli so tudi
osnutek proračuna občine za leto 2000, ki prinaša 672 milijo-
nov tolarjev.	(NMS)
ZaLTO
VOJNIK - Svetniki so sprejeli predlog Odloka o ustanovitvi
Lokalne turistične organizacije občin Celje, Dobrna, Štore in
Vojnik. Predlog so sprejeli po tem, ko je Projektna skupina za
ustanovitev LTO pripravila podroben program aktivnosti te
organizacije v letu 2000.	(NMS)
Nasilni do žensk
VOJNIK - Člani občinskega sveta so bili seznanjeni s podatki
o nasilju nad ženskami v Občini Vojnik. Po podatkih Policijske
uprave Celje je bilo takih primerov letos do 30. septembra
enajst, največ v krajevni skupnosti Vojnik.	(NMS)
POSVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Jelcin spet boleha
Ruski predsednik Jelcin je
spet bil v bolnišnici. Tokrat
zaradi pljučnice, ki je v zad-
njem času kar pogost pojav
pri 68-letnem predsedniku.
Vendar pa zdaj novice o bo-
lezni, ki predsednika utruja
dobršen del njegovega dru-
gega mandata, več ne vpli-
vajo na finančne trge ali po-
litično življenje.
To se v tem trenutku bolj
pripravlja na volitve v dumo,
ki bodo 19. decembra. Pred-
sednikova odsotnost pa Še bolj
nabija točke premieru Putinu,
ki ga je Jelcin že tako izbral za
svojega naslednika. Putinova
usoda je precej odvi^sna od
razvoja dogodkov v Čečeniji,
kamor je prav on poslal posre-
dovat ruske vojake. Ti so že
sklenili obroč okoli Groznega;
podobno kot pred tremi leti,
ko se je za Ruse neslavno kon-
čala takratna vojna s Čečenijo.
Prebivalce pa so pozvali, naj
do sobote zapustijo Grozni,
ker jih bodo potem obravnava-
li kot teroriste in jih uničili z
vsemi sredstvi.
Ruska vohunska
afera
Deset let po koncu hladne
vojne Moskvo in Washing-
ton spet pretresajo vohun-
ske afere. Zadnja se je zgo-
dila pred dnevi, ko so v
Moskvi zaradi suma vohu-
njenja priprli drugo sekre-
tarko političnega oddelka
ameriškega veleposlaništva
Cheri Leberknight.
Tn to le dan po aretaciji neke-
ga častnika ameriških marin-
cev v Washingtonu, ki naj bi
vohunil za Rusijo. V Moskvi
pravijo, da dogodka nista po-
vezana in da so Leberknighto-
vo spremljali že dlje časa. Pri
hišni preiskavi so ji zasegli
prave Bondovske rekvizite: od
naprave, ki je preprečevala, da
bi spremljali njene telefonske
pogovore do tabletk z nevid-
nim črnilom. Našli so tudi
načrt in zemljevid natančnih
srečanj z njenim virom. V
glavnem se naj bi zanimala za
ruske strateške vojaške načrte
in strateške vojaške komplek-
se. Po zaslišanju v navzočnosti
ameriškega konzula so jo iz-
pustili. V ZDA so vse obtožbe o
vohunjenju zanikali.
KohI priznal
nepravilnosti
Nemška Krščansko demo-
kratska unija, stranka nek-
danjega kanclerja Kohla, je
med njegovim predsedniko-
vanjem imela več ločenih
bančnih računov. S tem je
prejemala denar za financi-
ranje stranke, ne da bi ga
prijavila davkariji. Kohl je
nepravilnosti priznal, ven-
dar pa zavrnil vse očitke o
podkupljivosti vlade.
Afero je odkril tisk, ki je
objavil članke o tem, kako so
leta '91 člani CDU prejeli pod-
kupnino v višini enega milijona
mark, da bi vladi zagotovili ze-
leno luč za prodajo orožja Saud-
ski Arabiji. Nemški parlament
je zato ustanovil komisijo, ki bo
raziskovala izvor in količino
donacij CDU. Po nekaterih po-
datkih naj bi bilo takšnega de-
narja za dva do tri milijone
nemških mark. V središču prei-
skave je tudi nemški trgovec z
orožjem Karlheinz Schreiber, ki
trdi, da sta se s Kohlom večkrat
srečala, čeprav ta to zanika. Ne
glede na odkritje pa je že jasno,
da bo 69-Ietni Helmut Kohl iz-
gubil svoj politični ugled, če-
prav so ga mnogi imeli za vodil-
nega evropskega politika tega
stoletja.
Brez dogovora O
trgovini
v Seattlu v ZDA se je brez
konkretnih rezultatov kon-
čala ministrska konferenca
Svetovne trgovinske organi-
zacije. Srečanje je potekalo v
senci velikih protestov in de-
monstracij, ki so jih pripravi-
li nasprotniki nadaljnje libe-
ralizacije svetovne trgovine.
Edini »izkupiček« srečanja
je tako kakih 500 zaprtih de-
monstrantov in velika škoda
(okrog dva milijona dolarjev),
ki so jo povzročili. Evropska
unija in ZDA pa so ostale vsaka
na svojem bregu. Petnajsterica
namreč želi, da bi se pravila
trgovanja s kmetijskimi izdel-
ki bolj postopoma izenačila s
pravih, ki veljajo za trgovanje
z industrijskimi izdelki. ZDA
hočejo hitro izenačitev pravil,
saj bi se jim s tem na široko
odprli trgi v EU, na Japonskem
in v drugih državah, ki po
njihovem mnenju preveč
omejujejo tujo konkurenco in
ščitijo domače kmetijstvo.
Dejstvo je, da si te države ne
želijo preveč genetsko pridela-
ne hrane iz Združenih držav
(npr: hormonske govedine),
za katero ameriški poljedelci
trdijo, da je zdrava. O ukinitvi
subvencij za kmetijstvo in do-
ločitvi standardov za zaščito
delavcev se bodo po novem
letu predstavniki 135 članic
STO pogovarjali v Ženevi.
Hudi nesreči V
Avstriji
v Avstriji sta se v tem tednu
zgodili kar dve hudi nesreči.
Ena je terjala devet življenj,
v drugi pa je umrlo pet de-
klet. Tako se po nesrečah v
Galtiirju (dva plazova zahte-
vala 38 žrtev) in v Turškem
predoru (zgorelo 12 ljudi)
nadaljuje letošnja precej čr-
na avstrijska bilanca.
V noči na petek se je v Wil-
helmsburgu blizu Dunaja zru-
šil trinadstropni blok. Od stav-
be, v kateri je bilo 12 stanovanj,
je ostalo le kup opek. Šlo je za
eksplozijo plina, natančen
vzrok nesreče pa še raziskuje-
jo. Druga huda nesreča se je
zgodila dva dni zatem v Inns-
brucku. Po končani prireditvi
na snežnem stadionu je kakih
40 tisoč ljudi zapuščalo prizo-
rišče. Na enem od izhodov je
nekaterim spodrsnilo, ob tem
pa jih je množica za njimi po-
hodila, pet deklet do smrti.
Policija je zmedo in paniko
uredila šele s streli v zrak.
□
DOGODKI
Odslej bodo
plačevali vsi
Po oceni ministrstva za
finance bi morala občina
Slovenske Konjice za leto
1999 zbrati s pobiranjem
nadomestila za stavbna
zemljišča 49,8 milijona
tolarjev, po oceni pa jih
bodo zbrali le 14,4 milijo-
na tolarjev. V prihodnjem
letu pa bi naj zbrali kar 53
milijonov tolarjev.
Nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča so do-
slej plačevali le uporabniki
zemljišč v krajevnih skup-
nosti Konjice in Loče, po
novem odloku pa ga bodo
plačevali vsi uporabniki v
občini. Območje občine je
razdeljeno na štiri območ-
ja, od naselja Konjice, ki je
v prvem območju, do nase-
lja Kamna Gora, ki je v četr-
tem.
Svetniki so na zadnji seji
opozorili, da sprejeti odlok
izjemno obremenjuje gos-
podarstvo, pa tudi na to, da
po drugi strani občina s
tem prvič obremenjuje tudi
podjetja od drugod , ki so
doslej brez nadomestila ko-
ristila konjiški prostor.
Zbran denar bo usmerjen
v nakupe in urejanje stavb-
nih zemljišč in urejanje ko-
munalne infrastrukture.
Praviloma se bo delitev
zbranega denarja razpore-
dila po krajevnih skupno-
stih glede na zbrane dele-
že.	V.M.
Manjša izguba od pričakovane
Celjska bolnišnica se poteguje za priznanje za poslovno odličnost - Se obetajo nekatere kadrovske spremembe?
Prihodnji ponedeljek, 13.
decembra, bo potekel rok, do
katerega morajo zdravstveni
zavodi, ki sodelujejo v pilot-
nem projektu priznanja za
poslovno odličnost za
zdravstvo, oddati svoje vlo-
ge. Razglasitev rezultatov bo
17. februarja prihodnje leto,
za nagrado pa se poteguje
tudi Splošna bolnišnica Ce-
Ije.
Direktor bolnišnice Samo
Fakin, dr. med., je povedal,
da je vlogo skoraj dva meseca
pripravljala posebna 12-član-
ska skupina, od sodelovanja v
projektu pa pričakujejo pred-
vsem dvoje - da ugotovijo, ali
je njihov proces dela v skladu
z mednarodnimi standardi, in
da si na podlagi ocene, ki jo
bodo dobili, poiščejo mesto
med ostalimi slovenskimi bol-
nišnicami.
Postopek ocenjevanja
zdravstvenih zavodov poteka
po prav takšnih merilih, ki
veljajo za gospodarske druž-
be, razlika je le v tem, da se
namesto dobička upošteva
gospodarnost. Kako se bo
odrezala celjska bolnišnica, ki
je v zadnjih letih vložila veliko
naporov v izboljšanje poslov-
nih procesov in v zagotavlja-
nje čim boljših storitev, je tež-
ko napovedati. Vsekakor pa
pričakovanje dobre ocene ne
bo skazilo dejstvo, da bo bol-
nišnica letošnje leto zaključila
z okrog 150 milijoni tolarjev
izgube.
Ob koncu septembra je
znašala izguba 140 milijonov
tolarjev, kar je precej manj
kot so v bolnišnici napovedo-
vali ob začetku leta. Letos so
namreč na račun standardi-
zacije in varčevanja zaradi
povečanja plač zdravnikom
in medicinskim sestram do-
bili kar 330 milijonov tolar-
jev manj državnega denarja.
»Če ne bi varčevali pri nalož-
bah, bi bila izguba zagotovo
še večja,« ugotavlja direktor
Fakin. »Lotili smo se najnuj-
nejšega, to je izgradnje nove-
ga oddelka za ledvične bo-
lezni in dializnega centra, za
katerega bomo še letos kupi-
li devet dializnih aparatov,
vse ostalo, pri tem mislim
zlasti na dotrajane rentgen-
ske aparate, pa bo moralo
počakati na naslednje leto.
Pravzaprav bi celjska bolni-
šnica, če bi hotela v celoti
urediti osrednjo bolnišnično
zgradbo in rešiti vprašanje
poplavne varnosti, potrebo-
vala najmanj 2,5 milijarde
tolarjev.«
Dr. Samo Fakin napoveduje,
da bodo v bolnišnici prihod-
nje leto poskušali ubraniti
zaustavitev standardizacije,
znotraj zavoda pa se bodo loti-
li še strožje racionalizacije pri
porabi materiala, da bi lahko
več denarja namenili razvoju.
Leta 2000 pa bo potekel direk-
torjev 4-letni mandat, kar se
vse bolj odraža med posamez-
nimi »strujami« v bolnišnici.
Dr. Fakin za zdaj še ne želi
govoriti o tem, ali bo ponovno
kandidiral, slišati pa je, da naj
bi se že kmalu lotil nekaterih
kadrovskih sprememb v vods-
tvu zavoda.
mammmm janja intihar
Malgajevi rofaki na internelu
v Šentjurju, kjer sta dve os-
novni šoli, so prejšnji teden
praznovali 230-letnico šolstva
v tem kraju ter 90-letnico šol-
ske zgradbe, ki je imenovana
po rojaku, koroškem borcu
Franju Malgaju. Ob tej prilož-
nosti so posebej spomnili na
80-letnico njegove smrti.
Osrednja prireditev je bila v
kulturnem domu, kjer so pri-
pravili učenci multimedijsko
predstavitev Nekoč in zdaj v
zvezdnatem morju. To je zgo-
dovino šole, ki so jo predstavi-
li člani gledališke delavnice
pod vodstvom mentorice He-
lene Korošec. Ravnatelj Mar-
jan Gradišnik je tam poudaril
pomen velikih obletnic, v ime-
nu občine, ki je podarila šoli
sliko Franja Malgaja (delo
Kiarja Meška) pa je govoril
župan Jurij Malovrh.
Življenje Franja Malgaja je
bilo tudi ena od tem treh razi-
skovalnih nalog, v katerih so
mladi raziskovalci ugotovili,
da je preveč pozabljen. Na
predstavitvi v prenovljeni šol-
ski čitalnici so prav tako pred-
stavih raziskovalni nalogi o
prometnem režimu v okolici
šole ter o prostem času nekoč
in danes. Šola Franja Malgaja
je namreč ob izredno promet-
ni cesti, kjer je zato veliko
hrupa, pa tudi prečkanje je
nevarno.
Za veliki praznik šentjur-
skega šolstva je vzbudila po-
sebno zanimanje kronološka
razstava starih fotografij zgo-
dovinskega krožka, vse od leta
1909, ko so šolo zgradili, do
zadnjega časa. V prenovljeni
računalniški učilnici je bila tu-
di predstavitev domače šolske
strani na internetu.
mrn^m^ BRANE JERANKO
Številke in potrebe
Krpanje proračunskih potreb s prodajo premoženja - Komu bo pripadalo
5 % dohodnine?
Ob prvi obravnavi prora-
čuna za prihodnje leto so v
Celju, tako kot zadnjih ne-
kaj let, ugotavljali, da za
potrebe, kaj šele želje,
zmanjkuje denarja na vseh
koncih. Rezultat - prora-
čunsko poslovanje na stra-
ni prihodkov uokvirjeno v
nekaj več kot 5,7 milijarde
tolarjev, na strani odhod-
kov pa v dobrih 6 milijard
tolarjev - je predvidena pro-
računska izguba 327 mili-
jonov tolarjev.
O tem, da Celjani glavne
vzroke za proračunski pri-
manjkljaj vidijo v odnosu dr-
žave, ki lokalnirn skupnostim
nalaga vse več zakonsko dolo-
čenih obveznosti, hkrati pa po
svojih merilih, različno za po-
samezne občine določa delež
finančne izravnave, smo že pi-
sali. Prav tako tudi o tem, da
so se s sklepi mestnih svetni-
kov (naprimer o kategorizaciji
cest in naložbah v šolski pro-
stor) obveznosti, ki jih bo tre-
ba kriti iz občinskega proraču-
na, povečale.
V Celju se tako zavedajo, da
bo za zagotavljanje pritoka
denarja v občinsko blagajno
tudi prihodnje leto treba od-
prodajati občinsko premože-
nje. Gre za prodajo delnic v
družbah, v katerih Mestna ob-
čina Celje nima posebnega in-
teresa za ohranitev solastniš-
tva (omenjata se Toplice Do-
brna in podjetje CE-KA) ter
znova tudi nepremičnin, za
katere pa so svetniki zahteva-
li, da se do drugega branja
proračunskega odloka pripra-
vi spisek premoženja, ki bi ga
bilo treba prodati za 300 mili-
jonov tolarjev.
Ustavno sodišče RS je ko-
nec septembra razveljavilo
27. člen sprememb zakona o
financiranju občin, s katerim
je bilo na občinska pleča v
Celju prenešeno financiranje
tudi treh velikih zavodov s
področja kulture, ta razvelja-
vitev pa bo uveljavljena s 1.
januarjem 2000. Ker nikjer ni
precizirano, da se razveljavlja
tudi člen, s katerim je država
občinam zaradi tega »vrnila«
5 odstotkov dohodnine, ko-
nec koncev so jo dobile tudi
občine, ki takšnih zavodov s
področja kulture na svojem
območju niso imele, v Celju
pričakujejo, da lahko v prora-
čunu za leto 2000 še vedno
računajo na 35-odstotni delež
povrnjene dohodnine. Ven-
dar pa, kot je že slišati iz
Ljubljane, to še ni povsem
gotovo.
2 I. STAMEJČIČ
Kokakola zapušča Žalec
Minuli teden so v žalski polnilnici Coca Gola Beverages
Slovenija napolnili še zadnje plastenke kokakole ter pričeli
odvijati polnilno linijo in jo pripravljati za prevoz v Sarajevo.
V žalski firmi je zaposlenih 230 delavcev. Že sedaj je predvi-
dena ukinitev 39 delovnih mest, verjetno pa bo še več delavcev
odšlo na čakanje. Predstavniki družbe zatrjujejo, da bodo vse
tehnološke presežke obravnavah v skladu z zakonom. Do
sredine januarja v prihodnjem letu naj bi v Žalcu še polnili
steklenice, nato pa naj bi žalska polnilnica postala distribucij-
sko-skladiščni center.	US
Nove pogodbe,
nove plače
Novembra prekinjena in v
torek nadaljevana razprava
o osnovah in merilih za skle-
nitev individualne pogodbe
o zaposlitvi direktorjev v jav-
nih podjetjih, javnih gospo-
darskih zavodih in skladih,
katerih ustanovitelj oziroma
večinski lastnik je Mestna
občina Celje, je prinesla
sklep o določitvi novih izho-
dišč.
Po novem tako mestni svet
nalaga nadzornim svetom, da
pri sklepanju individualnih
pogodb spoštujejo osnove in
merila, po katerih je osnovna
plača direktorja vezana na 90
odstotkov bruto plače župana,
za uspešno poslovanje pa di-
rektorju lahko pripada še sti-
mulativni del v višini do 20
odstotkov bruto plače. Pri tem
so svetniki upoštevali tudi pri-
poročilo Nadzornega odbora
Mestne občine Celje, ki se je
zavzel, da obstoječe indivi-
dualne pogodbe ostanejo nes-
premenjene do izteka manda-
ta, ki večini direktorjem pote-
če spomladi leta 2000, pri
sklepanju novih pa se seveda
nova izhodišča upoštevajo.
Zgodba o direktorskih pla-
čah v javnih podjetjih, ki so jo
v Celju načeli že v prejšnjem
mandatu, nadaljevali pa zad-
nje mesece, je tako zdaj dobila
epilog. Čeprav so svetniki kar
nekajkrat zahtevali podatke o
konkretnih izplačilih, jih niso
izvedeli, po okvirnih števil-
kah, starih kakšno leto, pa naj
bi se bruto direktorske plače v
javnih podjetjih vrtele okoli
700 tisoč tolarjev. Glede na
bruto županovo plačo, ki ne-
koliko presega 550 tisoč tolar-
jev, pa znižanja plač ni težko
izračunati. Čeprav so v razpra-
vi svetniki opozarjali, da je
plače direktorjev neprimerno
vezati na funkcionarsko pla-
čo, pa je, kot je bilo tudi sliša-
ti, zdaj odpravljena varovalka,
ki se je v Celju sicer ni nihče
poslužil, a možnosti so bile le
odprte. Zdajšnja določila so
namreč dopuščala, da se di-
rektorska plača obračuna s
5,35-kratnikom povprečja v
podjetju, seveda še z dodano
20-odstotno stimulacijo.
1. STAMEJČIČ
Sklep o določitvi osnov in
meril je sprejet z dopolnilom,
da se uveljavi tako, da Mest-
na občina ne bo imela dodat-
nih stroškov, torej dogovorno
z direktorji oziroma ob skle-
panju novih individualnih
pogodb. Če bi namreč vztra-
jali pri takojšnji uveljavitvi,
direktorji pa se ne bi strinjali,
bi bil ob prekinitvi pogodbe v
večini primerov direktor
upravičen do odpravnine, ki
znaša 12 bruto plač.
DRŽAVA
Nova
»odgovorna«
UUBIJANA, 2. decem-
bra (Delo) - Svet RTVS je
na tajnem glasovanju za
odgovornega urednika in-
formativnih in izobraževal-
nih programov Televizije
Slovenija izvolil Uroša Li-
puščka, za odgovornega
urednika informativnih
programov Radia Slovenija
pa Bojana Veselinoviča.
SDS in
interpelacije
UUBUANA, 2. decem-i
bra (Delo) - SDS poziva
zunanjega ministra Borisa;
Frleca, naj zaradi spodrslja-
jev med obiskom na Kitaj-
skem nemudoma odstopi.
Če Frlec ne bo odstopil, bo-|
do v SDS vložili interpelaci-"
jo, v kratkem pa bodo vlo-
žili tudi interpelacijo zoperi
finančnega ministra Mitjo;
Gasparija.	<
vizumi za
rizicne
UUBUANA, 3. decem-
bra (Delo) - Z začetkom
meseca je vlada uvedla vi-
zume za državljane Ruske
federacije, v prihodnjih
mesecih pa bo vzpostavila
vizumski sistem s še štirimi ^
državami (Turčija, Make-
donija, Romunija in Bolga^
rija), ki sodijo med tako
imenovane rizične.
Volitve
KOPER, 5. decembra
(Delo) - Z enoletno zamu-
do so izvedli volitve v Mest-
ni občini Koper. V drugi
krog volitev za župana sta
se uvrstila kandidat ZLSD
Dino Pucer in kandidat
LDS Vojko Petrič, koprske
volitve pa »odlikuje« manj
kot polovična volilna ude-
ležba.
Obvezno
cepljenje
LJUBLJANA, 6. decem-
bra (Delo) - S prihodnjim
letom bo v Sloveniji med
obvezna cepljenja otrok
uvrščeno tudi cepljenje
proti bakteriji Haemophi-
lus influenzae tipa b. Od
februarja, ko naj bi začeli
z izvajanjem programa,
do oktobra naj bi cepili
vse otroke, stare od treh
mesecev do petih let. V
prihodnje bo cepljenje,
proti omenjeni bakteriji
postalo del obveznih cep-
ljenj otrok, ko dopolnijo
tri mesece.
Mladi o
spolnosti
UUBUANA, 6. decem-
bra (Delo) - Odprtost, kri-
tičnost in neposrednost so
spremljali razpravo v dr-
žavnem zboru, kjer so na
10. otroškem parlamentu
spregovorili o spolnosti in
problemu aidsa. Mladi bi si
o omenjenih temah želeli
več informacij, hkrati pa
odpraviti zavore v pogovo-
rih o tako pomembnih te-
mah.
TEMA TEDNA
5
Zakon šolske intimnosti
Narobe svet: polnoletni srednješolci lahko učiteljem prepovejo posredovanje informacij staršem, to pravico pa jim daje zakonodaja
Enice in petice, ukori in
polivale, polomije in uspehi
. vsi ti dogodki postanejo
intimna last polnoletnega
srednješolca. Če se mu tako
zahoče, lahko učiteljem in
šoli prepove vsakršno posre-
dovanje informacij staršem.
Na tej točki si nasprotujeta
dva zakona: polnoletnim di-
jakom omogoča zakon o
varstvu osebnih podatkov
pravico do prepovedi obveš-
čanja staršev, na drugi stra-
ni pa staršem zakon o za-
konski zvezi in družinskih
razmerjih nalaga dolžnost,
da otroke preživljajo tudi
potem, ko so polnoletni, če
se redno šolajo. Izobraževa-
nje in ostale življenjske
stroške torej morajo plače-
vati, a kaj se z otrokom doga-
ja v šoli, nekateri starši ne
smejo izvedeti.
wmmmmm^m^mmmmmmm
Nadja ponavlja četrti letnik
srednje šole. Sita domačih ne-
soglasij, ki so se poglobila ob
neuspehu v šoli, je razredni-
čarko obvestila in v izjavi tudi
zapisala, naj njene mame o
dogodkih v šoli ne obveščajo
več. In kaj je storila mama, ki
v šoli do informacij ni mogla
priti, hči pa je doma odklanja-
la vsak pogovor. Kje je kot
mati odpovedala? Kako naj
ve, ali hči sploh hodi v šolo?
Naj najame detektiva?
Računovodski
odnosi
Dostop do informacij, ki za-
; devajo šolsko življenje, sme
srednješolec blokirati z
osemnajstim rojstnim dnem.
Šola ga je v potrjevanju njego-
ve poslovne sposobnosti, ki v
dani situaciji posredno pome-
ni nekomunikacijo s starši,
,glede na zakonodajo prisilje-
na podpreti. Ima osemnajst-
letnik to pravico in ali ji je šola
dolžna prisluhniti? Je, pritrju-'
je svetovalka na področju
družinskega prava v Pravno-
informacijskem centru: »Če
že otroku priznavamo pravi-
co do zasebnosti, jo moramo
polnoletni osebi še toliko
bolj. Dilema glede obsega
pravice do zasebnosti se po-
javi v zvezi s preživljanjem
otroka. Podatki, ki za preživ-
ninsko obveznost niso rele-
vantni, so zavarovani z otro-
kovo sfero zasebnosti in to je
na otrokovo željo šola dolžna
spoštovati. V pravu se vse
močneje uveljavlja prepriča-
nje, da ima otrok pravico do
zasebnosti, in to tudi proti
svojim staršem. Te pravice in-
stitucije, ki razpolagajo z nje-
govimi osebnimi podatki, v
kolikor ti podatki niso bistve-
ni za uresničevanje roditelj-
ske pravice in za izvrševanje
vzgoje, ne bi smele kršiti.«
Roditeljske pravice prenehajo
s polnoletnostjo otroka, pre-
živninska obveznost staršev
se zaradi rednega izobraže-
vanja nadaljuje.
V luči uveljavljanja otroko-
ve zasebnosti imajo mame in
očetje potemtakem še manj
pravic kot firma, ki daje otro-
ku štipendijo in lahko zahte-
va potrdilo o dijakovi uspe-
šnosti, da bi vedela, kako je
naložila denar. S tem da pod-
jetje nikogar ni dolžno štipen-
dirati. Pravica do uveljavljanja
zasebnosti srednješolcev, s
pomočjo katere lahko otroci
šolo utišajo, kaže, da odnosi v
družini niso niti na ravni raču-
novodskih. In takšne zakone
je treba spoštovati? Naravno
je, da bi se roditeljska pravica
pred otrokovo poslovno spo-
sobnostjo umikala postopo-
ma, ne pa, da se z blagoslo-
vom zakonodaje umakne tisti
hip, ko otrok upihne osem-
najst svečk in že sekundo za-
tem slavi zasebnost.
Državno varovano
polje
Pravica do zasebnosti po-
sameznika vzpostavlja krog
intimnega lastnega delovanja,
kjer sme z garancijo države
posameznik sam odločati o
tem, katere posege vanj bo
dopustil. Živi lahko tako, kot
hoče, zaščiten pred javnostjo
in ne da bi ga država opazo-
vala pri opravilih iz vsakod-
nevnega življenja. »Zasebnost
je torej državno varovano po-
lje bolj ali manj absolutne
skritosti razmerij in dejavno-
sti posameznika, ki naj omo-
goči avtonomijo njegove
osebnosti. Pravica do zaseb-
nega življenja pa je omejena z
varstvom pravic in koristi
drugih. Interes posameznika
po zasebnosti raste z oseb-
nim duševnim razvojem in je
od otroka do otroka različen
celo pri isti starosti,« piše dok-
torica pravnih znanosti in
strokovnjakinja na področju
družinskega prava Barbara
Novak.
Da mladi ne marajo brska-
nja po osebnih podatkih, tudi
če ti niso povezani z obvešča-
njem staršev ali šolsko uspe-
šnostjo, kaže že navaden
športni karton, v katerem naj
bi spremljali dijakov telesni in
gibalni razvoj. V Šolskem cen-
tru Velenje, denimo, kjer se
izobražuje 2800 dijakov, je
športni karton zavrnilo prib-
ližno 30 odstotkov otrok, zla-
sti deklet, ki nočejo, da bi jim
skrbno merili boke, celulit in
še kaj drugega.
V šoli je lahko otrokova za-
sebnost grobo prizadeta tudi
z razkrivanjem podatkov iz
družinskega življenja, pri tem
pa ni bistven način razkritja,
meni dr. Novakova: »Učitelji
na primer z naslovi šolskih
spisov (En dan pri nas doma.
Moja mama je bila hudo bol-
na) večkrat sihjo k odkrivanju
osebnih podatkov, ki se učite-
lja ne tičejo. Takšno siljenje k
razkritju osebnih podatkov ni
pravno utemeljeno.« Polje
otrokove zasebnosti odpira
še vrsto drugih dilem. Strogo
zavarovana zasebnost otroka
bi staršem lahko onemogoča-
la izvrševanje roditeljske pra-
vice in s tem varovanje otro-
kove koristi. S popolno pre-
povedjo šoli posegati v zaseb-
nost otroka in njegovih star-
šev pa bi tudi šoli onemogo-
čali ali vsaj znatno otežili va-
rovanje otrokovih koristi,
ugotavlja dr. Novakova. Po
njenem mnenju bi poročanje
učitelja staršem o prav vseh
dogodkih v šoli, ki niso nepo-
sredno pomembni za izvrše-
vanje roditeljske pravice, po-
menilo pretiran poseg v učen-
čevo zasebnost, ki jo ima ta
ne samo nasproti šoli, temveč
tudi nasproti lastnim staršem;
nobenega dvoma pa ni, da
ravna šola v nasprotju z usta-
vo in pravicami staršev, če
zadrži ali zamolči pomembne
podatke za izpolnitev vzgoj-
ne naloge staršev. Šola bi mo-
rala sama v skladu s skrbjo za
korist otroka obvestiti starše
o izredno pomembnih do-
godkih v šoli, četudi nihče od
staršev teh informacij ne bi
zahteval, so pa za otroka živ-
ljenjsko pomembne.
Ne soglašam!
v Sloveniji je polnoletnih
približno trinajst tisoč sred-
nješolcev. Za vsako upravlja-
nje osebnih podatkov dija-
kov, naj bodo polnoletni ali
ne, današnja šola potrebuje
soglasje otrok ali staršev. .0
dilemi, ali se lahko polnolet-
nik sklicuje na pravico do za-
sebnosti nasproti staršem, ki
mu nudijo preživljanje, imajo
pravniki deljena mnenja.
»Staršem vpogleda v ocene
polnoletnega otroka ne mo-
remo zanikati, če pristajamo
na to, da so ocene javne,«
meni dr. Barbara Novak.
Gre pri tem, da starši ne bi
smeli imeti vpogleda v uspe-
he in neuspehe polnoletnega
otroka, denarno pa so jih
dolžni podpreti, za zakonsko
neskladje? V ministrstvu za
šolstvo in šport so odgovori-
li, da je neskladje le navidez-
no: »Z osemnajstimi leti je
vsakdo polnoleten državljan
in zanj velja zakonodaja ne
glede na podatek, ali je dijak
ali ne. Na kakšen način se
bodo starši in dijaki dogovar-
jali o obstoju obveznosti nji-
hovega preživljanja, je stvar
avtonomne volje staršev in
njihovega polnoletnega otro-
ka. Zato je seveda nedopust-
no, da se dolžnost do preživ-
ljanja, ki jo imajo starši do
polnoletnega dijaka, skuša
povezovati z njihovo upravi-
čenostjo do vpogleda v njego-
ve osebne podatke po tem,
ko je postal dijak polnoleten.
Šole so pri svojem ravnanju
dolžne v celoti spoštovati ve-
ljavno zakonodajo, s katero
se ureja varstvo osebnih po-
datkov. Ministrstvo je za lažje
in korektno ravnanje v praksi
šolam priporočilo, da v pri-
meru, če polnoletni dijak
izrecno pisno ne zavrne so-
glasja, da šola obvešča-starše
o zadevah, povezanih z izo-
braževanjem (o ocenah,
ukrepih, uspehu, napredova-
nju...) velja domneva, da di-
jak soglaša, da šola kljub pol-
noletnosti nadaljuje z obveš-
čanjem staršev. Dijaki imajo
torej ob nastopu polnoletno-
sti možnost, da odločijo, ali
bodo svojo pravico kot pol-
noletna oseba, ki jim pripada
v skladu z varstvom osebnih
podatkov, v bodoče uveljav-
ljali sami.« Povedano druga-
če: v šolah naj čakajo, ali se
bo dijak sam spomnil na pra-
vico do zasebnosti in se pri
tem zanašajo na njegovo ne-
poznavanje državljanskih
pravic. Slednje je s pravnega
vidika, če ga že imajo namen
zagovarjati, spet vprašljivo.
Kadar učitelji nimajo soglasja
polnoletnega dijaka, potem
njegovim staršem podatkov
itak sploh ne bi smeli posre-
dovati - če bi dosledno upo-
števali črko zakonodaje, o ka-
teri ne v ministrstvu za šols-
tvo ne v ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve ni
slišati krhičnih besed.
« KSENIJA LEKIČ
Razsodišče zasebnosti
Bi šola spoštovala željo polnoletnega dijaka, ki bi prepovedal komunikacijo s starši, ali bi kršila zakonodajo?
Pravica polnoletnih dijakov do pre-
povedi obveščanja staršev je tema, ki jo
tako ministrstvo za šolstvo kot ravnate-
lji in profesorji neradi obešajo na veli-
ki zvon. Primerov, ko otroci to pravico
izrabijo, je zelo malo, a število načelo-
ma ne zmanjšuje relevantnosti proble-
ma, ki ga pretoga zakonodaja ne zmore
življenjsko urediti. Kadar informiranje
staršev dijaku koristi, dijak pa je obveš-
čanje izrecno prepovedal, tudi tedaj
šola krši zakonodajo, če se vendarle
odloči za komunikacijo s starši.
Šola se SOOČI z dijakovo prepovedjo na
eni strani in z neprimerno obveščenimi
starši na drugi. Stališče staršev je enot-
no: dokler otrok živi z njimi in ga šolajo,
imajo pravico vedeti, kaj se z njim doga-
ja. Kaj pa ravnatelji srednjih šol? Bi spo-
štovali dijakovo prepoved ali bi ukrepali
po svoji presoji? Mnenja so deljena.
Marija Marolt, ravnateljica celjske
Srednje zdravstvene šole, v kateri je 690
dijakov: »Polnoletni dijaki imajo pravico
do zasebnosti, in če bi kdo odklonil
obveščanje staršev, bi njegovo željo spo-
štovali tako dolgo, dokler bi se normal-
no udejstvoval v šolskem življenju. A če
bi se mu ponesrečil uspeh ali bi bil
kakorkoli drugače v nevarnosti, bi si
kljub zakonodaji in dijakovi prepovedi
obveščanja dovolila obvestiti starše. V
Ljubljani so že bili primeri, ko je šola
informacije posredovala staršem dijako-
vi prepovedi navkljub in kasneje je dijak
šolo tožil. Moje mnenje pa je, da mora
šola tedaj, kadar je dijak ogrožen, varo-
vati njegovo korist skupaj s starši.«
Janko Poklič, ravnatelj Srednje eko-
nomske šole Celje, v kateri je 1120 dijakov:
»Z otrokovim dozorevanjem in osamosva-
janjem se spreminja tudi način komunici-
ranja med njim in starši, enako tudi kasne-
je, ko dijak postane študent. Zakon o
varstvu osebnih podatkov povzroča pre-
cej zadreg. Sploh lahko objavimo seznam
dijakov, ki niso izdelali mature? Večji prob-
lem od varstva osebnih podatkov je, da
nekateri starši pridejo v šolo prepozno, ko
problemov ni več mogoče reševati. Glede
dijakove prepovedi obveščanja staršev pa
bi bilo zanimivo izvedeti, kaj je vzrok te
odločitve. So krive neurejene družinske
razmere? Polnoletnikovo izrecno prepo-
ved obveščanja- staršev smo načeloma
dolžni spoštovati in je ne bi kršili.«
Jože Zupančič, ravnatelj I. Gimnazije
v Celju, v kateri je 930 dijakov: »Razmiš-
ljam kot ravnatelj starega kova. V letnem
delovnem načrtu smo med drugim spre-
jeli, da so vsi dijaki šole enakovredni in
tega načela se držimo. Problemov, ki
lahko nastanejo z dijakovo polnolet-
nostjo, doslej še nismo imeli, saj je sode-
lovanje med razredniki, dijaki in starši
zelo dobro. Če bi dijak obveščanje star-
šev vendarle izrecno prepovedal, bi ga
najprej skušali prepričati, da takšno rav-
nanje ni umestno. Opravili bi tudi razgo-
vor s starši in dijakom skupaj. Če bi vse
to spodletelo in bi polnoletni dijak vztra-
jal pri pravici do zasebnosti, bi njegovo
željo spoštovali. Za nas so namreč pri-
marni dijaki in šola je zaradi njih.«
Ivan Kotnik, ravnatelj Šolskega centra
Velenje, v katerem se izobražuje 2800
dijakov: »Naše izkušnje kažejo, da je
vedno več dijakov, ki ocen in drugih
informacij žal nimajo komu pokazati. Ne
trdim, da so dijaki zanemarjeni, pač pa so
sami. Kje drugje bodo potem dozoreli, če
ne v šoli? Varstvo osebnih podatkov pol-
noletnega dijaka seveda moramo upošte-
vati. V primeru prepovedi informiranja
povabimo dijaka in starše na razgovor, in
če ne dosežemo soglasja, potem moramo
spoštovati zahtevo polnoletnega dijaka.
Probleme, ki jih ima, bi skušali reševati z
njim. Če nam tudi to ne uspe, je bitka, v
kateri ni zmagovalcev, izgubljena.«
Janko Stegne, ravnatelj celjske Splošne
in strokovne gimnazije Lava, v kateri je 716
dijakov: »Če bi dosledno upoštevali zako-
nodajo, potem vseh dijakov v razredu,
čeprav velja zanje enak šolski program, ne
bi mogli enako obravnavati. O enih odlo-
čajo starši, o drugih ne. Pravico dijakove
zasebnosti je šola dolžna upoštevati, obe-
nem pa je starše dolžna obvestiti, kadar je
z dijakom kaj narobe. Pri zakonodaji je
problematično zlasti vključevanje pravic v
kontekst dolžnosti. Če bi polnoletni dijak
prepovedal obveščanje staršev, izostajal
od pouka in si nakopal učne težave, potem
bi skušali navezati stik s starši, ker bi želeli
vedeti, kaj se z dijakom dogaja - ne glede
na njegova leta. Ukrepali bi v dobro dijaku,
četudi bi bilo to v nasprotju z zakonodajo.«
—.....................I........................................I...........................I.............................■ K.L.
□
GOSPODARSTVO
Štorman v Šmarju
Znani šempetrski gostinec Zvone Štorman je včeraj v
novem poslovnem objektu ob glavni cesti v Šmarju pri
Jelšah odprl svojo deveto restavracijo. Gre za naložbo,
vredno okrog 180 milijonov tolarjev.
V	novem gostišču je dobilo delo 22 ljudi, po večini s
šmarskega območja. Poleg restavracije in picerije je Zvone
Štorman uredil v Šmarju še slaščičarno ter manjšo prodajal-
no z dnevnim časopisjem in turističnimi spominki. Gostišče
meri 700 kvadratnih metrov in ima 170 sedežev.
Za nakup gostinskih prostorov in opreme je Štorman najel
posojilo v višini 240 milijonov tolarjev. Kot je povedal, bo
razliko 60 milijonov tolarjev porabil za nadaljevanje prenove
svojega hotelu v Celju.	JI
Pooblašcenka v Polzeli
Kljub manjšemu povpraševanju na zahodnih trgih bo
Tovarna nogavic Polzela, ki dobro polovico prihodka ustva-
ri v tujini, letošnje poslovno leto zaključila z dobičkom.
V	prvih devetih mesecih so v primerjavi z enakim obdobjem
lani povečali prihodke za 15 odstotkov, dobiček pa je znašal 17
milijonov tolarjev. Lani je tovarna nogavic imela za 3,6 milijarde
tolarjev skupnih prihodkov in 38 milijonov tolarjev dobička. V
Polzeli, kjer so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci lastniki
60 odstotkov podjetja, preostanek pa imata Infond Zlat (30
odstotkov) in odškodninski sklad, so se pred kratkim odločili za
ustanovitev družbe pooblaščenke. Direktor podjetja Alojz Doš-
ler je povedal, da bo družba zaradi dolgotrajnih postopkov
registrirana šele čez dva meseca, vanjo pa je svoje lastniške
deleže prenesla dobra polovica notranjih delničarjev.	JI
Tim na razpotju
V laškem podjetju naj bi v kratkem prišlo do organizacijskih sprememb in kadrovskih
zamenjav - Kljub slabši prodaji večji dobiček
Zadnje dni je v Laškem
slišati veliko govoric o tem,
da se bodo v Timu zgodile
pomembne lastniške spre-
membe in da bo brez dela
ostalo veliko ljudi. Predsed-
nik uprave družbe Jožef Pu-
šnik takšnih informacij ni
potrdil, povedal pa je, da naj
bi že v kratkem prišlo do
zamenjave v vodstvu podjet-
ja.
»Vem, da kroži med ljudmi
veliko ugibanj in tudi špekula-
cij, o katerih pa za sedaj ne
morem povedati ničesar,« je
povedal Jožef Pušnik in pou-
daril, da so spremembe lastniš-
tva v Timu stvar lastnikov sa-
mih in ne uprave podjetja. Za-
gotovo pa se, pravi Pušnik, še
letos obetajo nekatere organi-
zacijske spremembe v progra-
mu opreme in montaže, ki so
jih v Timu primorani narediti
zaradi prilaganja zahtevam tr-
ga. Kot kaže, i-^amerava Pušnik
odstopiti z mesta predsednika
uprave, saj je v pogovoru za
naš časopis povedal, da se nje-
govi pogledi na prihodnost
podjetja razlikujejo od tistega,
kaj o tem menijo lastniki oziro-
ma nadzorni svet družbe.
Laški Tim je v zadnjem letu
doživel korenite lastniške
spremembe, saj imajo zapo-
sleni, ki so še lani bili nekaj
več kot 50-odstotni lastniki,
danes le še dobrih 10 odstot-
kov delnic. Večinski delež je z
nakupom delnic (tudi od ne-
katerih notranjih lastnikov)
prešel v roke Arkadinih pi-
dov. Po zadnjih dosegljivih
podatkih ima petino delnic
kapitalski sklad, 19 odstotkov
pa borzno posredniška druž-
ba IT Modra hiša. Zaradi
spremenjenih lastniških raz-
merij so v Timu letos poleti
dobili povsem drugačen nad-
zorni svet.
V Timu, ki je naš največji
proizvajalec izolacijskih ma-
terialov, letos ne bodo dosegli
načrtovane prodaje. Po re-
kordni proizvodnji v maju in
juniju, ki je bila posledica po-
večanih nakupov pred uved-
bo davka na dodano vred-
nost, se je v naslednjih mese-
cih prodaja umirila, tako da
so do konca septembra dose-
gli 75 odstotkov letnega načr-
ta. Na domačem trgu se je
prodaja v primerjavi z lanski-
mi devetimi meseci povečala
za desetino, na tujih trgih pa
se je zmanjšala za petino. Ne-
koliko manjša prodaja pa po
besedah Jožefa Pušnika ne
bo vplivala na načrtovani do-
biček, saj jim je v podjetju
uspelo znižati nekatere stroš-
ke. V Timu naj bi tako do
konca leta ustvarili 183 milijo-
nov tolarjev dobička, kar je 30
milijonov več kot lani in prib-
ližno toliko kot leta 1997.
JANJA INTIHAR
Majda Šantelj in Peter Palma sta predala namenu novo lakirnico. V ozadju desno direktor
družbe Bojan Voh.
SIP Šempeter posodobil
proizvodnjo
članica uprave Slovenske
razvojne družbe Majda Šan-
telj in predsednik nadzorne-
ga sveta Sipa Peter Palma sta
pred dnevi slovesno predala
namenu novo lakirnico
šempetrskega podjetja.
Kot je povedal direktor
družbe SIP Bojan Voh, pred-
stavlja lakirnica najpomem-
bnejšo in tudi največjo nalož-
bo njihovega investicijskega
programa, vrednega 420 mili-
jonov tolarjev. Njegov preo-
stali del obsega plinifikacijo
tovarne, nakup CNC stružni-
ce, varilnih aparatov in nape-
ljavo plina kargona. Z novo
lakirnico bodo v Sipu dvignili
kakovost končnih izdelkov,
ki se jim bo zaradi boljše zaš-
čite površine pred mehanski-
mi poškodbami in meteoro-
loškimi vplivi podaljšala živ-
ljenjska doba. Tehnološki po-
stopek novega načina lakira-
nja je zahteven, omogoča pa
štiri programe, ki zajemajo
kombinacije predobdelave,
KTL-barvanja in praškastega
barvanja.
T. TAVČAR
S preurejenih proizvodih linij iz Gorenja že prihajajo štedilniki nove generacije NG 500.
Hmezadovo kmetijstvo
drugič na dražbi
Upniški odbor Hmezad Kmetijstva v stečaju se je v
ponedeljek odločil za razpis druge javne dražbe.
Sicer se je stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec pogajal s
konzorcijem zadrug in hmeljarjev, vendar dogovora niso
dosegli, saj naj bi konzorcij za nakup firme v stečaju ponudil
približno dve tretjini izklicne cene s prve dražbe. Dražba je bila
sredi novembra, izklicna cena za pravno osebo s premože-
njem je bila 826 milijonov tolarjev, brez pravne osebe pa je bila
firma naprodaj za 718 milijonov tolarjev. Po sklepu upniškega
odbora pa naj bi stečajni upravitelj predlagal stečajnemu
senatu drugo javno dražbo Hmezad Kmetijstva Žalec v stečaju
po izklicni ceni 630 milijonov tolarjev, dražba pa naj bi bila v
drugi polovici decembra.	US
Telfstilci se združujejo
v okviru projekta združevanja tekstilne in
oblačilne industrije, ki ga je pripravilo mi-
nistrstvo za gospodarske dejavnosti, je vče-
raj v Predilnici Litija petnajst tekstilnih pod-
jetij podpisalo pismo o nameri.
V tekstilni industriji, ki jo kljub temu, da se
je v zadnjih letih število zaposlenih v njej
znižalo s 60.000 na 30.000, pretresajo številne
krize, naj bi dobilo novo zvezo. Cilj je večja
konkurenčnost celotne branže in posamez-
nih podjetij ter povečanje dodane vrednosti
in povprečnega letnega prometa na zaposle-
nega. Le-ta naj bi se s sedanjega 5,5 milijona
sčasoma dvignil na 19 milijonov tolarjev. Med
podjetji, ki se povezujejo, je tudi Tekstilna
tovarna Prebold, kjer so lani ustvarili 2,8
milijarde tolarjev skupnega prihodka in 13
milijonov tolarjev čistega dobička, prihodek
na zaposlenega pa je znašal 4,3 milijona
tolarjev.
V torek, 14. decembra, bodo podobno pi-
smo o nameri podpisali tudi izdelovalci kon-
fekcije.
JI
Nova generacija štedilnikov
v Gorenjevem programu Kuhalni aparati je pred dnevi na
novih proizvodnih linijah in orodjih stekla redna proizvod-
nja štedilnikov nove generacije s širino 500 milimetrov.
»Največja tehnološka pridobitev projekta nove generacije
štedilnikov NG 500 je nova linija stiskalnic za izdelavo pečic v
oddelku za pločevine,« je povedal direktor programa Kuhalni
aparati Matjaž Marovt. Montaža poteka na novem montažnem
traku, ki temelji na popolnoma drugače zasnovani predmonta-
ži. Le-ta omogoča večjo prilagodljivost, prijaznejše delovno
okolje in manj zastojev zaradi vmesnih zalog. Poleg tega so
avtomatizirali več proizvodnih operacij, ena najpomembnejših
pa je robotizirano ovijanje pečic s toplotno izolacijo.
Sestava štedilnikov na novih montažnih trakovih je za zaposle-
ne veliko bolj prijazna in omogoča tudi višjo produktivnost. I^
BAROMETER
Razvoj regije
Društvo ekonomistov Ce-!
Ije je v torek pripravilo okro-^
glo mizo na temo Aktualna
gibanja v regiji in vizija raz-
voja. Uvodni govornik je bil
direktor celjske območne
gospodarske zbornice Ja-
nez Gril.
Podjetniki o
delovnih
razmerjih
Danes, 9. decembra, se;
bodo sestali člani upravnega:
odbora Združenja podjetni-
kov celjskega območja:^
Obravnavali bodo predlog
zakona o delovnih razme^!
jih, ki jim ga bo predstavili
vodja pravne službe pri GZS;
Miha Potočnik, sprejeU najj
bi tudi program aktivnosti^
združenja za leto 2000,
Zlato ogifdalo I
Strokovno združenje slo-]
venskih časopisov in v revij,:
v katerem je tudi naša me-
dijska hiša, je prvič podelilo
letno nagrado za kreativno
ustvarjalnost na področju ti-
skanih oglasov Veliko Zlato
ogledalo. Žirija je imela tež-
ko delo, saj je v Sloveniji
malo oglasov, ki ustrezajo
merilom in kriterijem stro-
kovnjakov. Nagrado en mili-
jon tolarjev je prisodila Ja-
nezu Rakuščku iz Studia
Marketing JWG za oglasno
sporočilo »Piši nam«.
Analiza
vrednostnih
papirjev
Ljubljanska borza bo da-
nes predstavila knjigo Letni
imenik in anaUza vrednost-
nih papirjev Ljubljanske
borze 1998/1999, ki jo je pri-
pravila skupina avtorjev,
uredil pa mag. Robert Klein-
dinst. V knjigi so prvič na
enem mestu in v pregledni
obhki zbrane ključne infor-
macije o večini dolgoročnih
naložb na Ljubljanski borzi.-
Skupaj s prispevki borznih
strokovnjakov daje publika-
cija celovit pregled dogaja-
nja na borzi v zadnjem letu.
Uspešna poslovna
konferenca
Na prvi slovenski poslov-
ni konferenci, ki so jo v Por-
torožu pripravili Zveza eko-
nomistov Slovenije, Razi-
skovalni center Ekonomske
fakultete in časnik Finance,
je sodelovalo preko 150 ug-;
lednih gospodarstvenikov,:
znanstvenikov ter predstav-
nikov institucij, ki oblikujejo
razmere gospodarjenja v dr-
žavi. Osrednja tema je bila
prilagajanje slovenskega
gospodarstva na tržni si-
stem. V okviru konference
je časnik Finance prvič po-,
delil nagrado za izjemne do-
sežke na področju gospo-
darstva. Dobil jo je dr. Ivan
Ribnikar, profesor na Eko-
nomski fakuheti in dolgolet-
ni član Banke Slovenije. JI
GOSPODARSTVO
□
Orodjarstvo je umetnost
Razvojni center orodjarstvo Slovenije proslavil pet let uspešnega delovanja
V začetku tedna so se na
Icrajši slovesnosti v Celju
obrali vsi, ki imajo zasluge,
da razvojni center orodjars-
tva Slovenije (Tecos), ki so ga
leta 1994 ustanovili ministrs-
tvo za znanost in tehnologijo,
ministrstvo za šolstvo. Gos-
podarska zbornica Slovenije
in mesto Celje, ni bil le »mu-
ha enodnevnica«, ampak je
postal močan center za pod-
poro razvoja slovenske orod-
jarske industrije.
Tecos že pet let povezuje
slovenske orodjarje, pri tem pa
poleg lastnega znanja in opre-
me koristi tudi znanje obeh
univerz ter drugih znanstveno-
raziskovalnih in strokovnih in-
stitucij. V svojem dosedanjem
razvoju in delu je, kot je na
slovesnosti poudaril državni
podsekretar v ministrstvu za
znanost dr. Aleš Mihelič, iz-
polnil vsa pričakovanja upo-
rabnikov in ustanoviteljev. Z
svojo vsestransko podporo na-
mreč odpira pot slovenski
orodjarski industriji na najbolj
zahtevne trge, hkrati pa podpi-
ra prepričanje vlade, da lahko
orodjarstvo postane ena od slo-
venskih strateških in prednost-
nih usmeritev.
I Da Tecos res ni samo sebi
'namen, je poudaril tudi direk-
(lor EMO Orodjarne mag. Stan-
Stepišnik. Povedal je, da
sodelovanje njihovega podjetja
|s Tecosom zgledno in še zlasti
ustvarjalno, saj center usposab-
lja njihove delavce in jih usmer-
ja pri sodelovanju v mednarod-
nih tehnoloških programih.
Emo orodjarna in Tecos sta
se odločila, da bosta ob pod-
pori Slovenske razvojne
družbe in nemškega podjet-
ja Fraunhofer Management
ustanovila podjetje s področ-
ja laserske tehnologije in vi-
soko hitrostnega odrezava-
nja. Projekt, ki ga podpira
tudi Mestna občina Celje, bo-
do predstavili jutri dopoldne
v Hotelu Štorman.
»V kratkih petih letih smo
zares veliko naredili,« je ocenil
direktor Tecosa dr. Kari Kuz-
man. »Lahko bi še več, če bi
imeli na voljo več denarja, tako
pa trenutno živimo od razpisov
ministrstva za znanost, od čla-
narine, ki jo prispevajo sloven-
ski orodjarji, od računalniških
simulacijskih analiz, ki jih dela-
mo za posamezna podjetja ter
zadnje čase tudi od sodelovanja
v evropskih projektih. Tecos je
uspešen projekt, ki bi bil lahko
spodbuda za ustanovitev tudi
drugih tovrstnih centrov«
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
»Orodje je kup železa, ki ima v sebi dušo, ta duša pa je
tehnologija,« je na slovesnosti ob 5. obletnici Tecosa razmiš-
ljal dr. Kari Kuzman.
Telekom že v
letu 2000
V Telekom Slovenija so
vse preizkuse prehoda v
leto 2000, ki so jih lahko
izvedli izven prometa, ta-
ko da motenj in prekini-
tev v delovanju javnega
telekomunikacijskega
omrežja ni bilo, že izved-
li, testiranje prehoda v de-
janskih razmerah ter po-
skusno datumsko spre-
membo pa so v celotni
omrežni skupini 063 iz-
vedli ta konec tedna.
Poskusno datumsko spre-
membo so začeli v petek
zvečer, 3. decembra 1999,
ki je tako navidezno postal
30. december, v soboto je
bilo silvestrovo, v nedeljo,
5. decembra, smo se že zbu-
dili v leto 2000, preizkus pa
se je zaključil v ponedeljek
zjutraj, ko se je beležil navi-
dezni 2. januar 2000. Delov-
ni ponedeljek pa se je nada-
ljeval običajno, kot 6. de-
cember, seveda. V celjski
enoti Telekoma pojasnjuje-
jo, da so tako pretestirali vse
situacije, ki se bodo dogaja-
le ob prehodu na novo leto,
spremenjeni oziroma navi-
dezni datumi pa so bili izpi-
sani tudi na ISDN terminal-
ski opremi pri naročnikih.
Izpise navideznih datumov
so beležili tudi računi, izpi-
sani na sortirkah centreks
strežnikov in verjetno tudi
na drugih sortirkah. IS
Golte s kopališčem?
RTC Golte je z vsemi na-
pravami in infrastrukturo
minuli teden dokončno pre-
šel v roke drugega lastnika,
saj je ljubljanska firma Les-
patex v imenu južnotirolske
firme Reden v celoti porav-
nala kupnino, torej vseh 95
I milijonov tolarjev.
Kakor je napovedal stečajni
upravitelj Zvonimir Kristijan
Mirt, bo mogoče že jutri priš-
lo do primopredaje in hkrati
do sestanka novega lastnika,
Hermanna Redna, z lastniki
zemljišč, na katerih so smu-
čišča. Mirt poudarja, da so
zahteve kmetov korektne, pa-
nietne in poštene. Kmetje na-
mreč zahtevajo plačilo t)dš-
l^odnine, uporabo ekoloških
'n okolju prijaznih snovi ter
Sodelovanje s pašnimi oziro-
nia agrarnimi skupnostmi.
Mirt zagotavlja, da bo vse do-
govore s kmeti tudi uresničil,
Saj so dogovori usklajeni tudi
z zgornjesavinjskimi župani
m županjo.
Tako se je torej uresničilo
^se, kar je obljubil nov lastnik
■^TC Golte. Kakor kažejo do-
govori, želi firma Reden še
'^tos pognati naprave na smu-
čišču, seveda z ustrezno eki-
Po, s katero bi usposobili cen-
l^r na mozirski planini, spom-
'^di pa naj bi začeli z investici-
jami. Kakor pa je napovedal
^^ečajni upravitelj Mirt, ima
"alijanska firma v načrtu po-
vezovanje z enim večjih turi-
stičnih središč na Štajerskem,
''•'edvsem se zanima za cen-
ter, ki ima tudi kopališče. V
poštev pride kar nekaj takšnih
centrov, zato je ugibanje še
preuranjeno, verjetno pa bo
več znano jutri, če bo lastnik
Golt Herman Reden prišel v
Mozirje.	US
Sprejeli sanacijski program
Nadzorni svet celjskega Klasja, ki se je v novi sestavi prvič
sestal pred nekaj dnevi, je sprejel sanacijski program in
spregovoril še o nekaterih drugih ukrepili za izboljšanje
poslovanja podjetja.
Kot je znano, bo Klasje letošnje poslovno leto zaključilo z
okrog 100 milijoni tolarjev izgube. S sanacijskim programom
bodo postavili na novo organizacijo podjetja, dvigniti pa želijo
tudi prodajo in še bolj zapolniti proizvodne zmogljivosti.
Podjetje, ki naj bi sčasoma v širšem okolju zasedlo prvo mesto v
branži, čakajo tudi nekatere korenite kadrovske spremembe.
Mednje pa, vsaj kar se tiče lastnikov, ne sodi tudi zamenjava
uprave. Pred sejo nadzornega sveta so se po Celju razširile
govorice, da namerava direktor Klasja Edvard Stepišnik zaradi
nesoglasij z novimi lastniki odstopiti, vendar svet o tem na seji
sploh ni govoril.	JI
REČENO (NE) STORJENO
Eno podjetje skozi tri stoletja
Znana židovska misel govo-
ri o tem, da če ne govoriš sam
o sebi, kdo pa potem bo, in če
govoriš o sebi samo sam, ali
potem druge sploh ne zani-
maš? In če to ne počneš sedaj,
kdaj sploh bi. Misel se potem
razvija še nekoliko bolj v filo-
zofske vode, ki so za takšna
razmišljanja kar prezaplete-
na. Ampak, saj imamo tudi
mi precej podobna, a toliko
bolj razumljiva pregovora.
Eden govori o »lastni hvali ce-
ni mali«, drugi pa »dobro bla-
go se samo hvali«. Skratka,
Celjani imamo, ali bolje smo
imeli, cel kup podjetij, s kateri-
mi smo se ponašali, pa jih ni
več. Imamo pa samo še eno
pomembno, na katero
nis(m)o bili nikoli ne vem ka-
ko ponosni, pa še obstaja. In
to še vedno uspešno. Tu neka-
teri govorijo o spletu okoliščin,
drugi pa o dobro zastavljeni
poti. A v bistvu je vse skupaj
skorajda vseeno. Pomembno
je, da kar precejšen delež Ce-
ljanov in s tem tudi Celja, kot
mesta, nadaljuje in opredelju-
je način svojega življenja, tudi
z oznako tega podjetja. Če sem
čisto odkrit, mi pravzaprav ni-
koli ni bilo čisto jasno, zakaj
prav o njem, večina, na javni,
kot tudi na zasebni ravni, go-
vori kot o nekakšnem tujku,
kot o nekakšni nujni nezažele-
nosti. Morda je zanj včasih
veljalo, da onesnažuje okolje.
Mislim, da to danes, saj v
tolikšni meri kot včasih, ne
drži več. Pomagajmo si znova
z znano mislijo o tem, da je
potrebno druge soditi po nje-
govi boljši, ne pa po slabši
strani.
V tem trenutku je pravza-
prav najbolj pomembno, da to
podjetje še vedno vztraja, in
da morda celo lahko govorimo
o neke vrste zgodbi o uspehu, v
malem, v majhnem Celju. Ka-
ko zoprno, kajne? To stalno
poudarjanje majhnega. Nekaj
pač je res. Vseeno, majhno ali
veliko, pomembno je da si, še
bolje je, če si dober, odličen. In
da ostajaš, skozi čas.
Praznovanje prav tega smo
konec prejšnjega tedna doživeli
v modri dvorani hale Golovec.
Primerno!? Osebno mislim, da.
Toda, ker sem pač delček zgod-
be o kateri je govora, menim,
da bi bilo pravzaprav že kar
perverzno pisati o izjemnosti
dogodka. Morda pa si na kon-
cu vendarle lahko dovolim zelo
dobro oceno pripravljalnega
odbora, ki je ne prizorišče pri-
peljal samega Zorana Predina,
prijeten spremljevalni zabavni
program, k čemur je sodil tudi
otvoritveni ples generalnega di-
rektorja ter eminentne ženske
osebnosti podjetja.
Gospe in gospodje, to je bilo
praznovanje v smislu naslov-
ne sintagme: »Eno podjetje
skozi tri stoletja«. Cinkarna
Celje.
ZORAN PEVEC
FINANCE
Vrednostni papirji delnišicili družb
□
KULTURA
Solidne izvedbe,
zastarel program
m
Območna revija odraslih pevskih zborov
Območna izpostava repub-
liškega Sklada za ljubiteljske
kulturne dejavnosti in Zveza
kulturnih društev Celje sta
pretekli teden v celjskem Na-
rodnem domu organizirali
revijo odraslih pevskih zbo-
rov celjskega območja. S tem
so obudili že nekdaj priljub-
ljeno obliko srečevanja zbo-
rov iz celjske regije in lahko
samo upamo, da se bo ta tra-
dicija nadaljevala.
Revija je bila organizirana
bolj ali manj na hitro in je
marsikatero območje bilo na'
to nekoliko nepripravljeno.
Zato so morda od sodelovanja
izpadli nekateri zbori, ki si
tega niso zaslužili. Posebej še
zategadelj, ker je bil tudi ter-
min revije nekoliko nenava-
den, če upoštevamo pri večini
šele kratek čas delovanja v
novi sezoni in bližajoče se
praznične dni, ko večina zbo-
rov pripravlja povsem drugač-
ne sporede, kot bi si jih želeli
predstaviti na takem zborov-
skem srečanju. Kajti ne glede
na revijalni značaj, je vendarle
pri vseh nastopajočih čutiti
nekaj tekmovalnega duha in
zato zborom niti zborovodjem
ne sme biti vseeno, s kakšnim
sporedom pesmi se na takem
srečanju predstavijo. Verjetno
je tudi v tem kratkem času za
priprave nekaj vzroka za sicer
upravičene pripombe strokov-
nega ocenjevalca revije Jane-
za Močnika, da sporedi nasto-
pajočih zborov v večini niso
bili najbolje izbrani.
V dveh koncertih se je zvr-
stilo na odru 16 zborov, med
njimi pa le en ženski in štirje
moški sestavi. Ostali so bili
mešani zbori, v katerih pa
smo lahko opazili precej mla-
dih obrazov in svežih glasov,
kar kaže na to, da je petje v
mešanem zboru vedno bolj
priljubljena oblika kulturnega
udejstvovanja mladih. Res pa
je, da so zbori v primerjavi s
prejšnjimi leti številčno
skromnejši in s tem tudi gla-
sovno bolj siromašni. Sicer pa
zborovodje - med katerimi
vsaj pri odraslih zborih še ved-
no prevladujejo moški - v veči-
ni negujejo lep zvok s težnjo
po glasovni zlitosti, kar je bila
tudi'opazna odlika pri večini
zborov. Razmerja med glasovi
so bila v glavnem ustrezna,
interpretacije pa razen redkih
izjem zgledne. Tudi manualna
tehnika zborovodij je bila na
zavidljivi višini, čeprav bi še
tu in tam lahko marsikomu
očitali, da v dirigiranju še ni
povsem dojel funkcije leve in
desne roke.
Ne glede na že omenjeno
pripombo strokovnega oce-
njevalca pa je bilo opazno, da
je pri naših zborovodjih le
premalo inventivnosti pri na-
črtovanju in sestavi koncert-
nih sporedov. V glavnem smo
bili priče izvedbam dokaj za-
starelih zborovskih izdelkov.
V popoldanskem delu revije
so se zvrstili: Mešani pevski
zbor KD Mozirje (zborovodja
Toni Acman), Mešani zbor A
cappella iz Petrovč (Mitja Ber-
var). Moški zbor Laško (Lojze
Švec), Savinjski komorni zbor
iz Žalca (Matjaž Kač), Mešani
zbor Gorenje iz Velenja (zbo-
rovodkinja Tadeja Cigale),
Mešani zbor Freya iz Šmarja
pri Jelšah (Mihaela Pihler) ter
Mešani zbor Svoboda Šoštanj
(Anka Jazbec). Večerna revija
je bila zaradi devetih nastopa-
jočih zborov nekoliko daljša, v
njej pa so se predstavili: Ko-
morni moški zbor iz Celja (Sa-
mo Ivačič), Mešani zbor Zarja
iz Šentvida pri Planini (Matej
Romih), Ženski zbor Sloven-
ske Konjice (Darinka Ivačič),
Moški zbor Dramlje (Edvard
Goršič), Mešani zbor Koral iz
Laškega (Mateja Škorja), Moš-
ki zbor Rogaška Slatina,
(Franc Plohi), Mešani zbor
Celeia iz Celja (Matjaž Kač),
Komorni mešani zbor Savinj-
ski rožmarin iz Mozirja (Tade-
ja Cigale) in Celjsko pevsko
društvo (Edvard Goršič).
Medtem ko so se organiza-
torji potrudili, da je revija v
obeh delih tehnično potekala
nemoteno, pa je treba okrcati
njihovo preskromno prizade-
vanje, da bi vsaj za silo napol-
nili dvorano s poslušalci. Ne
nazadnje imamo vsaj v Celju
na spisku delujočih še lepo
število zborov, ki sicer niso
nastopali, a ob tem tudi niso
pokazali najmanjšega zanima-
nja za dosežke pevskih kole-
gov iz drugih območij. Tudi v
obisku takih prireditev se iz-
kaže pripadnost pevski zave-
sti in zborovski kulturi.
EG
Neža Maurer predstavila novo knjigo
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice Celje so 30. no-
vembra v okviru Univerze za
tretje življenjsko obdobje in
v sodelovanju z založbo
Kmečki glas pripravili lite-
rarni večer z Nežo Maurer,
pesnico in pisateljico, rojeno
v Podvinu pri Polzeli.
Ob tej priložnosti so predsta-
vili njeno knjigo Dom za telohov
cvet. Kot je povedala Vlasta Ku-
nej, urednica pri založbi, so bile
za knjigo izbrane zgodbe, objav-
ljene v reviji Otrok in družina in
v Prosvetnem delavcu. Črtice so
razdeljene v štiri dele: zgodbe iz
otroštva na vasi, čas bolečih
spoznanj v odraščanju, življenje
v brigadi in leta Nežinega pouče-
vanja na vasi. Knjigo je ilustriral
Kostja Gatnik, ki je tudi avtor
naslovnice. Knjiga spada med
tista redkejša pripovedna dela,
ki so zanimiva tako za nekoliko
večjega otroka kot za odraslega
bralca, ki ga bodo zgodbe priteg-
nile predvsem zaradi svojega li-
rizma, pretanjenosti in globoke
etičnosti. Pogovor s pesnico so
popestrili z branjem pesmi, od-
lomkov iz knjige in glasbeno
spremljavo. Neža Maurer je čast-
na občanka Polzele, osnovni šoli
Polzela pa so ji pred kratkim
odkrili doprsni kip, zato ni čud-
no, da so bili med obiskovalci
tudi njeni rojaki.
Podžupan občine Polzela,
Stanko Novak, je gostjo veče-
ra razveselil z novico o obnovi
njene rojstne hiše v Podvinu
in s pletenko njej ljube »izabe-
le«, za spomin na rodni kraj.
Večer so zaključili v čudovi-
tem vzdušju, mnogi z njeno
knjigo v rokah, saj jo je založ-
ba Kmečki glas ponudila po
promocijski ceni.
SLAVICA HRASTNIK
Sijaj drugačnosti
V založbi ekološko kultu-
rološkega društva Jasa iz
Ljubljane je pred kratkim
izšla nevsakdanja knjiga z
naslovom Sijaj drugačnosti.
To je delo, nastalo v sociološ-
ko-kulturološkem gibanju
društva Jasa, ki poteka pod
naslovom Onežimo svet.
Nevsakdanja je predvsem
zaradi avtorjev pesmi, intim-
nih zapisov, kratkih spisov ter
risb in slik v različnih slikar-
skih tehnikah ter kipcev iz
lesa in gline. Izdelali so jih
varovanci različnih ustanov
(varstveni delovni centri, za-
vodi za usposabljanje, centri
za usposabljanje, delo in vars-
tvo, domovi starejših obča-
nov, domovi oskrbovancev
itd.), ki svoje notranje občut-
ke in darove upodabljajo v
likovnih izdelkih in besednih
stvaritvah. Dela za to knjigo je
zbral in uredil Anej Sam, ki je
v predgovoru Sijaja drugačno-
sti, med drugim, zapisal: »Ko-
mu pri nas bi lahko pripisali
odgovornost za mrtvičenje
>drugačne< nadarjenosti? Usta-
novam za vzgojo in varstvo
oseb s posebnimi potrebami
zagotovo ne. Med pripravlja-
njem te knjige sem se prepri-
čal, da njihovo osebje večino-
ma goji nežen, razumevajoč,
ustvarjalen in globoko človeš-
ki odnos do svojih >drugačnih<.
Zdi se, da je tudi država z
normativnimi akti dala dokaj
dobro osnovo za pravilen od-
nos do teh najbolj ranljivih
bitij. Bolnišnice? Slišati je raz-
lična stališča. Dejstvo pa je, da
tudi psihiatrične in druge bol-
nišnice pripravljajo razstave
likovnih in ročnih del ter izda-
jajo knjige svojih bolnikov...
Vse kaže, da predvsem javno
mnenje oziroma njihovi us-
tvarjalci na različne načine mr-
tvičijo vsak prometejski duh. S
to težavo se mora soočiti vsak
organizem, ki se imenuje druž-
ba. Seveda, če hoče biti lep in
zaželen.« V društvu in založbi
Jasa so se zamislili nad opozo-
rilom svetovnih psihiatrov, da
bo civilizacija propadla zaradi
izginjanja drugačnosti, zaradi
»viška« navadnih ljudi.
Pri nastajanju knjige Sijaj
drugačnosti je, med drugim,
pomagala tudi Mestna občina
Celje.	M.A.
Peli zbori žalske dekaniie
v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli je bila pevska revija cerkvenih zborov Dekanije
Žalec.
Revija je bila posvečena Antonu Martinu Slomšku, zato so na njej predstavili največ njegovih
pesmi, ki so poslušalce prevzele s svojim življenjskim in duhovnim bogastvom.
Nastopili so moški pevski zbor Polzela, mešani pevski zbori Žalec (na posnetku), Šempeter, Gotovlje,
Petrovče, Polzela, mešani pevski zbor Oljka in ansambel Margareta, oba s Polzele.	T. TAVČAR
ZAPISOVANJA
Leksikoniranje
Leksikoni so seveda nepo-
grešljive knjige in knjižice v
slehernem gospodinjstva. Ne-
pogrešljivi pa so bili tudi v prvi
polovici prejšnjega stoletja. S
to razliko, da je bila njihova
funkcionalnost takrat precej
drugačna. Da to niso bili zbiri
podatkov, kolekcije znanja,
marveč preproste knjižice, s
katerimi so se igrali otroci in
malarija. Ja, igrali. Dobesed-
no. Leksikoni so bili nekakšne
spominske knjige, v katere so
starejši ljudje svojim otrokom
in otrokom svojih znancev opi-
sovali svoje izpovedi. Na pod-
lagi vprašalnika.
Ne vem, danes se sliši mogo-
če malce bedasto, današnja
malarija svojim staršem pač
postavlja precej drugačna
vprašanja, toda leksikoni so
bili prave izpovedi. Bolj resnič-
ne od dnevniških zapiskov. Še
več; bolj faktografski od samih
faktografij. Odgovori Karla
Marxa v leksikon svojih hčera
razkrivajo njegovo politično
pripadnost in življenjsko filo-
zofijo. Razkrivajo njegove zna-
čajske lastnosti. Prav tako od-
govori Friedricha Engelsa, Če-
prav iz njegove izjave, da je
najbolj neprijetna in nesrečna
stvar v njegovem življenju
obisk pri zobozdravniku, ne
moremo sklepati nič. No ja, le
to, da se je bal zobozdravni-
kov. Kar je bistveno. Ker o
njegovi politični pripadnosti
in njegovi življenjski filozofiji
vemo tako in tako že vse. Ergo;
za razliko od Marxa je Engels
odgovarjal precej bolj duhovito
in sproščeno. In po pravici.
'Bolj izpovedno. Bolj leksikon-
sko.
Ampak zanima nas nekaj
povsem drugega. Zanimajo
nas tovrstni leksikoni danes.
Kam današnji »razlagalci sve-
ta« in »tvorci naših življenj«
zapisujejo svoje izpovedi? Hm,
morda na anketne lističe Mo-
bitela, kjer se lahko do konca
izkašljajo? Morda na listke od
bančnih izpiskov? Ne, leksiko-
nov v tem žlahtnem pomenu
ni več. Obstajajo dnevniški za-
piski, ki so prirejeni. Ki so
olepšani. In iz katerih ne zve-
mo nič kaj bistvenega. Nič kaj
takega, kar že ne bi vedeli Kar
spet ne pomeni, da je so bili
časi prve polovice prejšnjega
stoletja časi iskrenosti, rahlo-
čutnosti in medsebojnega zau-
panja. Kje pa! In daleč od te-
ga! Medčloveški odnosi niso
bili na nič kaj višjem nivoju.
Če sploh? Bili pa so to časi, ko
je bila komunikacija otežena.
Gledano z današnje perspekti-
ve. Ko je bila komunikacija
stvar človeka. Ne pa še stvar
stroja. Računalnika. In kombi-
nacije človeka ter računalni-
ka. In v tem je ves kleč odsot-
nosti leksikonskega izpovedo-
vanja. Ker domala ni več revi-
je, ki na svojih straneh ne bi
objavljala kakšne ankete. Ker
ni tedna, da nas ne bi po
telefona morili s takimi ali
drugačnimi vprašalniki Ker
ne mine mesec, da se na vratih
naših stanovanj ne bi prikazal
možakar in nas pod pretvezo
vprašalnika prepričal o naku-
pu te ali one knjige. Tega ali
onega likalnika. Ali pa kak-
šnega pralnega sredstva. Vse-
ga tega smo siti. In prekleto
preko glave imamo vseh vpra-
šanj in odgovorov. Edini, ki
mirno prenaša naše izpovedi
je računalnik. In tam v njego-
vih nedrjih so tudi varno
spravljene. Nihče jih ne more
izbrskati Nihče jih ne more
razbrati. In nihče jih ne more
razvozlati Potrebo po tem, da
bi se nekomu izpovedali, pa
čutimo prav tako kot naši
predniki pred stopetdesetimi
leti. In prav tako nam je do
tega, da bi si ljudje o nas
mislili najlepše in najboljše. In
prav zato pišemo dnevnike. In
prav zato so jih pisali tudi y
prejšnjem stoletju. Leksikone
pa so požrli računalniki. In vse
tisto, kar nas je privedlo do
tega, da smo izumili računal
nik.
Piše: TADEJ ČATER
Za vsakogar I
nekaj
Na sobotni prireditvi v|
Braslovčah je bilo za vsa-j
kogar nekaj.	|
Prireditev Za vsakogar|
nekaj je v dvorani zadruž-|
nega doma pripravilo Pros-|
vetno društvo Braslovče.f
Nastopilo je 20 posamezni-l
kov, pevskih in vokalnihj-
skupin, instrumentalistovj
ter otrok iz vrtca, matične|
OŠ Braslovče in podružnič-j
ne v Letušu. Nastopajoči so|
bili iz vseh štirih krajevnih i:
skupnosti braslovške obči-1
ne, prav tako pa tudi poslu-j
šalci, ki so do zadnjega ko-J
tička napolnili dvorano-J
Vsekakor je bila to priredi-j
tev, kakršnih si še želijo. |
T. TAVČAR!
KULTURA
□
Tisočletje, lahko noč
V Muzeju novejše zgodovine vstopimo v cas pravljic z Jelko Reichman
Ilustratorka Jelka Reich-
man je prejšnji torek s svojo
neposrednostjo, prisrčnost-
jo, (takšni so tudi njeni ju-
naki v slikanicah, knjigah
ali na kasetah in voščilni-
cah) povsem prevzela števil-
no celjsko mlado in starejše
občinstvo, ki je slikarko
prišlo pozdravit na otvoritev
razstave njenih del s prav
tako prijaznim naslovom:
Tisočletje, lahko noč.
»Z Jelko Reichman vstopimo
v pravljico, v prizore, polne do-
mišljije in prisrčnosti, v katerih
ni prostora za razočaranje in
zagrenjenost, pač pa nam z
njimi podarja svoje in naše ni-
koli pozabljeno otroštvo neiz-
črpne radovednosti, v katerem
korak za korakom odkrivamo
nekaj novega, lepega, mikav-
nega... Človeku je toplo pri sr-
cu, kadar potuje med njenimi
risbami in vsaka njena razstava
je prijazen dogodek zase,« je
med drugim v toplem, prisrč-
nem nagovoru avtorici o nje-
nem delu in o pričujoči razstavi
dejala Marlen Premšak. Na
pot so jo z otroškimi pesmica-
mi pospremili otroci iz vrtca
Anice Černejeve in navdušili
tudi gostjo. Odrasli pa so se z
ogledom njenih ilustracij vrača-
li v svet pravljic, v svet Miškoli-
na, Pikija Jakoba, Mačka Muri-
ja in drugih številnih junakov,
ki jim je Jelka vdihnila življenje.
»Še posebej sem ponosna na
junake v Otroškem muzeju,
zlasti na Hermana Lisjaka,« je
dejala Jelka Reichman. »Ko so
me povabili k sodelovanju,
sem razmišljala, kakšen naj bo
junak, da bo postal maskota
Celjanov. Pa me je prešinilo;
imenuje se naj po znamenitih
Celjskih. Torej naj bo Herman!
Kakšen pa je bil Herman Celj-
ski, kakšni so bili Celjski mo-
dre krvi? Zviti! Naj bo torej
Lisjak!«
Tako se rojevajo Jelkini ju-
naki. Tudi njene punčke okro-
glih obrazov in razgretih ličk,
prikupni medvedki in druge
živali. Jelka Reichman jih je v
treh desetletjih in več ustvarila
ničkoliko in z njimi razveselila
otroke in njihove dedke in ba-
bice, pospremila jih je domala
v vsak slovenski dom, kjer še
vedno domujejo in pripovedu-
jejo o lepem in prijaznem živ-
ljenju, kakršnega slikarka želi
prav vsem otrokom sveta.
V pravljičnem decembru
bo razstavo v občasnih pro-
storih Muzeja novejše zgodo-
vine, kjer bo v tem mesecu
nasploh živahno, na ogled do
konca meseca.
MATEJA PODJED
Foto: VINKO SKALE
Marlen Premšak, Andreja Rihter za Jelko in o Jelki Reichman (na fotografiji desno).
GUTENBERGOVA
GALAKSIJA
Dajte otrokom pravljice
Bržkone gredo poleg raz-
noraznih knjižnih uspešnic a
la »pot do sreče«, »kako spoz-
nati ljubezen svojega življe-
nja«, »uspeti v življenju brez
muke« itn., in pri nas v Slove-
niji seveda Pesnikovih Poezij,
najbolj v denar knjige za otro-
ke, otroške knjige, slikanice
in kar je še takšne robe. A da
se da na otrocih veliko zaslu-
žiti, so ugotovili že klasiki
marksizma (gl. npr. Engelsov
položaj delavskega razreda v
Angliji). Današnji knjigotržci
in štacunarji samo sofisticira-
no izkoriščajo sodobno star-
ševsko mentaliteto. In imajo
prav. Kajti knjiga je najboljši
človekov prijatelj - edini, ki ga
lahko kupiš za denar in ti je
Vedno na razpolago. Da pa ne
bi preveč moralizirali in star-
šem še bolj obremenjevali
družinskega proračuna za ve-
selodecembrske izdatke, za-
stonj nasvet: knjižnica pri
Mišku Knjižku vas bo zado-
voljila z aktualnim izborom
knjig, s prijetnim okoljem in
prireditvami, ki se za otroško
pričakovanje ob koncu leta
spodobijo.
Najbrž so pravljice tiste, ka-
terim mala ušesa najraje pri-
sluhnejo. V njih se zrcali svet,
^ katerega korakajo - mate-
t^ialni in duhovni. Branje prav-
ljic je pravzaprav metoda za
spoznavanje sveta, oblikova-
■^je odnosa do drugih ljudi,
■Narave itn. Več ko jim jih bo-
'^o prebrali, več ko jih bojo
^PoznaU med seboj različnih.
bolj pester bo
njihov doživljaj-
ski svet, bolj pol-
no bo njihovo
življenje, lažje si
bojo oblikovali vrednote (lah-
ko si samo želimo, da pozitiv-
ne) in mislih s svojo glavo.
Med najnovejšimi naslovi,
ki prihajajo na polico pri Miš-
ku Knjižku, Vam priporoča-
mo Šviga švaga čez dva praga
(100 slovenskih ugank). Me-
lje, melje mlinček (sedem
pravljic za lahko noč Anje Šte-
fan), Lota zna skoraj vse As-
trid Lindgren, slikanico Maja
išče prijateljico in še posebej
Veliko knjigo pravljic, kakor
jih je povedala izvrstna otroš-
ka pesnica Neža Maurer. Do-
bre stare pravljice, kot so npr.
Trnuljčica, Kraljična na zrnu
graha. Obuti maček. Rdeča
kapica, Palčiča idr. je pesnica
obnovila in povedala po svo-
je. (Sicer pa znajo babice že
po izročilu najlepše pripove-
dovati pravljice - ali pa se to
dogaja le v pravljicah?) Za na-
vihane otroke pa se priporo-
čajo Resnične pravljice in pri-
povedke Lilijane Praprotnik
Zupančič.
No, nečesa bistvenega pa
staršem tudi knjižnica pri Miš-
ku Knjižku ne more dati - časa.
Tega si morate vzeti sami. Bra-
nje v dvoje, troje je ena od
otrokovih pravic. Pa naj bo
zapisana ali ne, otrokom pri-
pada. Izpolnjena bo tudi izpol-
nila misel iz naslova.
Bibelj
V Šentjurju veliko pišejo
v šentjurski knjižnici bo danes, v četrtek, 9. decembra,
literarni večer z ustvarjalci iz domače občine.
Večer s člani literarnega društva, katerih dela so objavljena v
njihovem prvem zborniku Z besedami, bo vodila Anita Koleša.
Predstavili se bodo Boštjan Jezovšek, Alenka Jovanovski, Aleš
Nežmah, Lucija Palir, Ivanka Podgajski, Rado Palir, Majda
Rezec, Ivanka Uduč, Rade Vučkovac, Jože Zupane in Jože
Mastnak Marjan. Gost bo Marijan Pušavec, literarni urednik
revije Mentor.	BJ
Spomini na Ježka
v velenjski knjižnici bodo danes, 9. decembra ob 19. uri,
gostili Jano Milčinski in njene spomine na Ježka. »Bil je boepi, a
tudi zelo družinski človek. V resnici je bil resen, tih in samotar.
Zato mu najbrž ni bilo l^hko kar naprej nastopati pred publiko.
Potreboval je samoto in mir,« se spominja Jana Milčinski.
Ježkove songe bosta izvajala Aleš Hadalin in Joži Šalej. K.L.
Koncert profesorjev
Celovito podobo koncertne
dejavnosti Glasbene šole Ce-
lje je, ob produkcijah in dru-
gih javnih nastopih učencev
in dijakov, zaokrožil koncert
profesorjev, v sredo 1. de-
cembra v Koncertni dvorani
Glasbene šole Celje.
Vsakoletni koncert je že us-
taljena glasbena prireditev, na
kateri se pedagogi javno pred-
stavijo svojim učencem, dija-
kom, njihovim staršem in dru-
gim stalnim obiskovalcem
koncertov. Skozi solistično in
komorno muziciranje so na-
stopajoči virtuozno interpreti-
rali dela Brahmsa, Albeniza,
Liszta, Couperina, Brucha,
Donizettija, Prokofjeva, Dop-
plerja, Ravela, Brouwerja in
Kopača. Z visokim nivojem
zahtevnosti izbranih glasbe-
nih umetnin in njeno izvrstno
poustvaritvijo so koncertantje
prepričali in navdušili zbrano
koncertno publiko. Nastopili
so: Katarina Arlič (orgle), Mat-
jaž Debeljak (flavta). Jelena
Dukič-Segečič (klavir), Benja-
min Govže (klavir), Matej Gra-
hek (flavta), Damir Gregurič
(klavir), Blanša Jovetič (kita-
ra), Peter Kopač (klavir), Kri-
stian Kolman (viola), Slavko
Kovačič (klarinet), Davor Mi-
kulič (solopetje-baritonj, Tvrt-
ko Sarič (kitara) in Tanja Šter-
man (klavir).
ALENKA GOBEC
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG - Limonada Slovenica
15. 12. ob 15.30 za abonma I.
Gimnazije v Celju.
Dom krajanov Zagrad 11.
12. ob 18. uri otroška gledališ-
ka pravljica Kraljica brez bise-
ra, v izvedbi KUD Svoboda
Zagrad.
Dom II. slovenskega tabo-
ra Žalec 9. 12. ob 16. uri Sad-
na opera Plesnega foruma
Celje. 15. 12. ob 10. uri otroš-
ka gledališka predstava Polo-
nica Pika.
Dom kulture Velenp 11.
12. ob 19.30 Kralj na Betajno-
vi. Amaterskega gledališča
Velenje in 13. 12. predstava
Art ob 18. uri za beli in ob
20.30 za rumeni abonma, v
izvedbi Teater u gostima iz
Zagreba.
KONCERTI
Narodni dom Celje 9.11. ob
16.30 koncert pevskega zbora
Gimnazije Celje - Center.
Dom krajanov Tabor II.
12. ob 19. uri letni koncert
Mešanega pevskega zbora
Koral iz Laškega.
Kristalna dvorana grašči-
ne Šenek na Polzeli 14. 12.
ob 18. uri predbožični kon-
cert.
Dom upokojencev Celje 9.
12. ob 16. uri 9. tradicionalni
božično-novoletni koncert
Moškega pevskega zbora Ce-
lje.
Dom upokojencev Grmov-
je 9. 12. ob 17. uri tradicionalni
božični koncert Mešanega
komornega pevskega zbora
Celje.
Zdraviliški dom Dobrna
10. 12. ob 20. uri koncert vo-
kalne skupine »Cvet« Društva
medicinskih sester in tehni-
kov.
OŠ Zreče 13. 12. ob.9. in 11.
uri koncert Glasbene šole.
Salon Zdravilišča Laško
15. 12. ob 20. uri koncert
učencev glasbene šole, ki bo-
do iz citer in viohne izvabili
božične in druge melodije.
i RAZSTAVE !
Razstavni prostor »stare
občine« Šentjur Aleš Než-
mah, od 15. 12. naprej.
Knjigarna Antika »Vode
Slovenije« avtorja Francija
Horvata, od 14. 12. naprej.
Savinov likovni salon Ža-
lec Vse to je življenje, razsta-
va reportažnih fotografij Edi-
ja Masneca, do 11. 12.
Mladinski center Celje Ja-
sna Veber, do 31. 12.
Knjižnica Šentjur Nikolaj
Beer, do 31. 12.
Celjski dom Impresioni-
zem nekoč in danes, do 13.
12.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec razstava novoletnih
voščilnic Dese Ješič.
Muzej novejše zgodovine
- otroški muzej Hermanov br-
log Mamut v Hermanovem
brlogu, do 30. 4. 2000.
Občasni razstavni prostori
Muzeja novejše zgodovine
Tisočletje, lahko noč, razsta-
va ilustratorke Jelke Reich-
man, do 31. 12.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje.
Osrednja knjižnica .Celje
Litografirane podobe slove-
nj eštajerskih mest, trgov in
dvorcev.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana Celje, ki ga ni več,
do 31. 12.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Majda Kurnik, do 2.
2.2000.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Kavarna Celjskega doma
razstava ob 100-letnici zmage
impresionizma v Evropi, do
13.12.
Osnovna šola Lava razsta-
va likovnih del učencev, do 31.
12.
Etol Alica Javšnik, do 31.
12., Merx Boris Dolničar, do
31. 12., hotel Atomske toplice
Jože Peternekl.
OSTALO
Otroški muzej Hermanov
brlog - praznične delavnice -
Čar zelenja 9., 10. in 11. 12. ob
10. uri; Izdelava prazničnih
voščilnic 10. 12. ob 16.30; No-
voletne svečke - 14. 12. ob 10.
uri in Izdelava darilne emba-
laže - 14. 12. ob 16.30.
Knjižnica Velenje 9. 12. ob
19. uri četrtkov večer Spomini
na Ježka.
Velenjski grad 15. 12. ob
18.	uri predstavitev knjige Pri
mojstrih v delavnici.
Knjižnica Laško 9. 12. ob
19.	uri potopisno predavanje
Franca Horvata »Pozdravlje-
na Himalaja«. 9. in 14. 12. ob
17.	uri bodo na knjižničnem
podstrežju praznične delavni-
ce za otroke in starejše.
Knjižnica Šentjur 9. 12. ob
18.	uri literarni večer s. člani
Literarnega društva Šentjur.
14. 12. ob 16. uri - ura pravljic.
Športna dvorana Hruše-
vec 10. 12. ob 11. uri »Moja
lučka gori za vse ljudi«. Na-
stopili bodo Tom, Muttersc-
hulle, Frankental.
Osnovna šola Dramlje 13.
12. ob 7.30 predavanje alpini-
sta Horvata »Življenje v cen-
tralni Afriki«.
Skomarska hiša 11. 12. ob
18. uri 3. literarni večer Jaz
mam' en star znucan koš,
KUD Vladko Mohorič.
Kulturni center Laško 13.
12. ob 19. uri potopisno pre-
davanje Poti v neznano, Zvo-
neta Šeruge.
Zdravilišče Laško 13. 12.
ob 20. uri v knjižnici Zdravihš-
ča Laško predavanje Francija
Horvata »Lepote Slovenije - 4
letni časi«.
Knjigarna Antika 9. 12. ob
16. uri predstavitev nagrajene
slikanice Male živali, avtorice
Liljane Praprotnik Miše.
Mladinski center Celje 9.
12. od 18. do 20. ure franco-
ska delavnica in osnove inter-
neta, ob 20. uri potopisno
predavanje o Tanzaniji, Mate-
ja Kotnika; 10. 12. od 15. do
18. ure likovna, od 18. do 20.
ure pa angleška delavnica, ob
20.	uri dobrodelni koncert
skupine Tunke iz Krškega; 13.
12. od 15. do 18. ure ustvarjal-
na, od 18. do 20. ure pa nemš-
ka in računalniška delavnica;
14. 12. od 18. do 20. ure fran-
coska in računalniška delav-
nica in 15. 12. od 18. do 20.
nemška delavnica ter od 18.
do 20. ure osnove Interneta.
10
KULTURA
Poti v neznano
Zvone Šerugo bo v Laškem, Velenju in Celju predstavil svojo šesto knjigo in
celovecerni potopisni dokumentarec
Svetovni popotnil; Zvone Šeruga bo
prihodnji teden tudi na Celjskem predsta-
vil svojo novo knjigo Poti v neznano, ki
govori o odkrivanju nekaterih najbolj
odmaknjenih plemenskih območij Afri-
ke, Azije in Latinske Amerike.
»No, ja, Latinske Amerike niti ne štejem
zares zraven,« pravi Zvone Šeruga. V boli-
vijskih Andih je namreč dobil malarijo in
nato še višinsko bolezen, zato je bil po dveh
tednih vesel, da se je sploh živ privlekel
domov. Čisto nekaj drugega je bilo, pravi,
sredi afriških savan, kjer se je z manjšo
skupino sopotnikov pridružil kamelji kara-
vani nomadskih Rendilov, ali pa v indone-
zijski Irian Džaji. Tam so se Šerugi pridruži-
le še tri študentke, kar mu je zelo dvignilo
ugled med tamkajšnjimi plemeni - tak ha-
rem belih žensk si lahko privošči le zelo
pomemben mož. Po dveh tednih pešačenja s
skupino lokalnih nosačev preko hribov in
skozi džunglo je skupina popotnikov nale-
tela na pragozdne Korovaje, ljudstvo, ki si
gradi kolibe visoko v krošnjah dreves, za
ubitega sovražnika iz sosednjega plemena
pa je prepričano, da ga je najbolje pojesti.
»Naši skupini ni grozila takšna nevarnost,«
pravi Šeruga. »Prevajalec nas je potolažil,
češ, belci smrdite že živi, ka-
ko morate zaudarjati šele mr-
tvi.«
Zvoneta Šerugo je na poteh
poleg fo.toaparata spremljala
tudi televizijska kamera. Po-
snetega je bilo sedemdeset ur
materiala, ki bo, kot upa, v
naslednjem letu našel pot na
katero od televizij. V sodelo-
vanju z Video produkcijo
Kregar ter režiserko Jasno
Hribernik pa je pred nekaj
tedni že nastal celovečerni
potopisni dokumentarec, ki
spremlja Šerugo na predsta-
vitvah knjige po Sloveniji. V
ponedeljek, 13. decembra,
bo mogoče njegovim zgod-
bam o drugačnosti in avantu-
rah prisluhniti v Kulturnem
centru Laško, v torek v Kul-
turnem domu v Velenju, v
sredo, 15. decembra, pa v
kinu Union v Celju. Vse pred-
stavitve bodo ob 19. uri, na
njih pa bo mogoče šesto Šeru-
govo knjigo Poti v neznano,
za katero avtor pravi, da ni le
goli potopis, ampak se skozi
besede in fotografije prepleta
še marsikaj osebnega, kupiti
ceneje kot v trgovinah.
■ JI
Man Džaja, Indonezija.
OlcetičvZrečali
Zreški hotel Dobrava 2000
pripravlja odprtje samostoj-
ne likovne razstave Radka
Oketiča, ki bo v petek, 10.
decembra, ob 17. uri, v klub-
ski sobi hotela.
Radko Oketič se je rodil v
Ljubljani, kjer je kasneje tudi
končal šolo za oblikovanje, se-
daj pa živi in ustvarja na Krasu.
Slikati je začel v sedemdesetih
letih in že začetki njegovega
likovnega udejstvovanja so bili
zelo obetavni. Takrat ga je za-
nimala stvarnost majhnega
sveta trav in žuželk. Tudi ka-
sneje je ohranil spoštljiv odnos
do narave in stvarnega sveta,
vendar pa se je odslikavanja
lotil na bolj širokopotezen na-
čin. V akvarelih, nastalih v Sa-
vudriji, je izbiral motive, kjer
nad naravnim okoljem prevla-
duje arhitektura.
Radko Oketič je svojevrsten
raziskovalec v življenju in sli-
karstvu, ki se zaveda, da so ta
iskanja prežeta z željo, kako
doseči lasten in izčiščen likov-
ni izraz. Del tega je že izpol-
nil, prihodnost pa mu v lepo-
tah kraške pokrajine ponuja
še veliko.
SABINA KRANJEC
Pojasnilo
v 45. številki je v prispevku
»Ko prosiš za perilo namesto za
pero« prišlo do nesporazuma.
Trije izmed asistentov za tuje
jezike, Ruth, Chris in Štefan,
so v jezikovni šoli Spektra Ja-
mex zaposleni honorarno, nji-
hov prvi delodajalec pa so celj-
ske srednje šole in ne jezikov-
na šola. Vsem prizadetim se za
napSko opravičujem. SK
Veseloigra Podlaga zakonske sreče
Gledališka skupina KUD Grifon Šempeter bo v soboto, 11.
decembra, ob 19.30, prvič uprizorila veseloigro avtorja Jakoba
Aleševca Podlaga zakonske sreče, v režiji Vere Kalčič. Ponovi-
tev bo naslednji dan ob 17. uri, prav tako v dvorani Hmeljarske-
ga doma KZ v Šempetru.	T. T.
Plešoči
kostum in
Smeško
V Plesnem teatru Igen
Studia za ples Celje so za
december pripravili dve no-
vi predstavi. Otroke razve-
seljujejo z noviteto Plešoči
kostum ter ponovno obuje-
no predstavo Smeško med
črkami ali plesna abeceda.
Besedilo Plešočega kostu-
ma je delo Anice Milanovič,
koreografijo polurne pred-
stavice je pripravil Igor Je-
len, lutka-plesalka Mojca
Majcen pa otrokom prinaša
zgodbico o zgodovini na-
stanka kostuma. S spreho-
dom po mini fundusu ob
Mozartovi glasbi otroke iz-
zove do kreativnosti in dia-
loga, zatem pa lutka oživi in
si pridobi nov kostum, v ka-
terem zapleše.
Z decembrom pa se je v
koprodukciji Studia za ples
Celje in TV Slovenija med
otroke po treh letih in kar
150 ponovitvah na plesne
odre spet vrnil Smeško, v
interpretaciji Alexandre Vuč-
kovič. Predpremierni sloven-
ski ciklus predstave Smeško
med črkami aH plesna abece-
da se je začel v nedeljo, pred-
stave pa se bodo vrstile vse do
19. decembra, ko bo premier-
na predstava na odru SLG
Celje ob 16. uri, ponovitvena
predstava pa še poldrugo uro
kasneje. ; .	IS
Šola za literarno prevajanje
V Domu sv. Jožefa v Celju je bil konec tedna prvi del
prevajalske šole - republiškega seminarja za literarno
prevajanje, ki ga je organiziral Sklad RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti Ljubljana.
Gre za prevajanje sodobne literature, sklad pa se je odločil za
takšno izobraževanje, ker v Sloveniji ni ustrezne oblike za
tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Prevajalske šole se je
udeležilo 16 seminaristov, po večini dijakov, študentov filologi-
je in profesorjev iz vse Slovenije, med njimi štirje s Celjskega.
Delo poteka v dveh delavnicah: za angleški jezik, ki ga vodi
samostojni prevajalec prof. Jakob Kenda, in za nemški jezik, ki
ga vodi prevajalka in profesorica na Filozofski fakulteti v
Ljubljani Irena Samide.	ŽIVKO BEŠKOVNIK
Plakat in komunikacije
v Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo danes, v četrtek,
ob 19. uri, odprli mednarodno razstavo Plakat in predstavili
koledar Cetis 2000 »Komunikacija je svoboda«. Otvoritev bo
spremljal glasbeni program v izvedbi harfistke Bronke
Prinčič.
Razstava, na kateri se predstavlja 12 svetovno znanih grafičnih
oblikovalcev: Michel Bouvet iz Francije, Vladimir Chaika iz
Rusije, Lex Drewinski iz Nemčije, Jože Domjan iz Slovenije,
Stasys Eidrigevičius iz Poljske, Kazumasa Nagai iz Japonske,
Boris Ljubičič iz Hrvaške, Kari Piippo iz Finske, Peter Pocs iz
Madžarske, Andrea Rauch iz Italije, Lanny Sommese iz Združe-
nih držav Amerike in Niklaus Troxler iz Švice, bo na ogled do. 15.
januarja 2000. Kot zanimivost pa še podatek, da v Zavodu, za
kulturne prireditve Celje z današnjim dnem odpirajo internet
forum in bo razstavo mogoče vse do 15. januarja prihodnjega leta
obiskati tudi na spletnih straneh http//www.zkp-celje.si. IS
Premiera Moža, ki si ne upa
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja, ki uspešno deluje že 22 let, se je svojim zvestim
gledalcem tokrat predstavilo s komedijo Curtha Flatovva Mož, ki si ne upa.
Skupina se je pod vodstvom Jožeta Krajnca na uprizoritev pripravljala tri mesece.
Komedija govori o sponah ljudi, ki se poročijo in doživljajo vsak svoje težave. Številni
komični zapleti so za gledalce zelo zabavni. S komedijo bodo gostovali širom po Sloveniji.
V njej nastopajo Andrej Čehovin, Frenk Železnik, Biba in Jože Meh, Sabina Cokan, Marjana
Topolovec - Dolinšek, Milan Vogrinc, Jelka Štorman, Jaka Jeršič in Karmen Pokorny. Sceno
je pripravil Zvone Holobar, za tehnično opremo skrbi Srečko Štorman, za glasbeno pa Radio
Polzela in Duo Party.	T. TAVČAR
Častno članstvo
Edu Gaberšku
Prejšnji četrtek je Celjska
folklorna skupina pripravi-
la svoj redni letni občni zbor,
na katerem so prvič podelili
naslov častnega člana. Pre-
jel ga je ustanovitelj in ne-
stor skupine Edo Gaberšek.
Celjsko folklorno skupino
je Edo Gaberšek ustanovil leta
1973 ob podpori takratne Zve-
ze kulturnih organizacij Ce-
lje. Popularni »Jež« se je v tej
dejavnosti že kot študent pre-
kalil v vrstah Akademske fol-
klorne skupine France Marolt
v Ljubljani. V minulih 26 letih
je iz Celjske folklorne skupi-
ne, ki je v začetku delovala kot
sekcija nekdanjega Železni-
čarsko prosvetnega društva
France Prešeren, izšlo več kot
tristo folkloristov, ki so slo-
vensko etno izročilo ter celj-
sko in slovensko kulturno
tvornost z uspehom predstavi-
li ne samo v vseh republikah
nekdanje Jugc^lavije, temveč
širom po svetu.
Vsako leto pridobijo kar ne-
kaj novih, mladih članov. Tre-
nutno v skupini deluje 39 ple-
salcev, godcev in pevcev, seve-
da pa bodo v svoje vrste še
vedno z veseljem sprejeli ti-
ste, ki jih veseli tovrstno kul-
turno ustvarjanje.
Na četrtkovem občnem
zboru so med drugim ugotovi-
li že kar nevzdržne materialne
razmere za svoje delovanje,
saj redne dotacije društvu za-
doščajo komaj za kritje stroš-
ka dvorane v krajevni skupno-
sti Aljažev hrib. Prostorska
stiska pa ostaja še naprej nji-
hov problem, saj je dvorana
pretesna za uspešno pripravo
načrtovanih programov.
Na občnem zboru so neka-
teri člani prevzeli nove nalo-
ge. Tako je novi strokovni
vodja Mitja Ocvirk, vodja pev-
ske skupine Mojca Aškerc,
predsednica društva pa je od
julija letos Jožica Rakovnik.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Lorencakovi ]
akvareli, olja
in akrili I
v razstavnih prostorih
Zavoda za zdravstveno^
varstvo Celje na Ipavčev^
ulici so sinoči odprli raz-
stavo akvarelov, olj ini
akrilov akademskega sli^l
karja Milana Lorenčaka. I
O avtorju in njegovih delih^f
je zbranim spregovorila
umetnostna zgodovinarka
Marlen Premšak, v spremlje-
valnem glasbenem programu
pa sta nastopila flavtistka
Alenka Goršič in kitarist Bo-
ris Štih. Akademski slikar
Milan Lorenčak se je rodil
30. marca 1921 na Dunaju, v '
času službovanja v celjskih,
srednjih šolah je prejel več
priznanj za svoje likovno pe-;
dagoško delo, hkrati pa je
tudi dobitnik šmarskega in
celjskega občinskega prizna-
nja. Slikar, ki živi v Podplatu,?
je doslej že dvaindvajsetkrat-
samostojno razstavljal in so-,
deloval v številnih skupin|
skih razstavah, poznamo pal
ga tudi kot udeleženca števil^
nih likovnih kolonij. 15j
Četrt stoletja
mozirskih
pevcev
Pevci Mešanega pevskega
zbora Mozirje pod vodstvom
Tonija Acmana mlajšega so
v soboto s slavnostnim kon-
certom proslavili 25 let ne-
prekinjenega delovanja.
Pred četrt stoletja je mozir-
ske pevce združil Anton Ac-
man starejši, sedanji pevovod-
ja je zbor prevzel pred deveti-
mi leti, v četrt stoletja pa se je
v zboru zamenjalo več kot 130
pevcev. Sedaj se vaj, ki jih
imajo dvakrat tedensko, red-
no udeležuje 46 pevcev, ki
pogosto nastopajo na različ-
nih prireditvah, udeležujejo
pa se tudi raznih pevskih revij
v Zgornji Savinjski dohni in
drugih slovenskih krajih.
Predsednica zbora, ki deluje v
okviru Kulturnega društva
Mozirje, je Alenka Žagar. Na
slavnostnem koncertu je o po-
menu in delu pevskega zbora
spregovoril publicist Aleksan-
der Videčnik, pevcem pa so
podelili tudi priznanja za dol-
goletno sodelovanje. US
DOGODKI
11
Šentjurska goveja revolucija
Pilotski projekt, ki mu bo sledila vsa Slovenija - Prelomnica za potrošnike, mesarje in rejce
o slovenskem pilotskem
projektu sledljivosti porekla
govedi in govejega mesa v
šentjurski klavnici smo že
poročali. Rezultate, ki naj bi
pomenili za potrošnike, me-
sarje in rejce veliko prelom-
nico, so v torek predstavili
najširši slovenski javnosti.
Kot je zbranim povedal mi-
nister za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano Ciril Smrkolj,
bodo nalogo ocenili strokov-
njaki Evropske unije ter bo, če
bodo zadovoljni, predstavlja-
la model za vse naše klavnice.
Vodja projekta dr. Mihael
Gajster ga je podrobno pred-
stavil: osnova bo številčenje
živali, ki ga bo v prihodnje
namesto selekcijske službe
opravljala SIR (skupina iden-
tifikacijo in registracijo), v
okviru ministrstva. Tam bo
centralna datoteka s podatki s
številkami, podatki o starših,
datumu rojstva, o vsakem pre-
miku iz hleva in podobno.
Vsaka kmetija bo morala vo-
diti hlevsko knjigo.
Pilotska skupina je uvedla do-
bavnico, ključni dokument po-
stopka ugotavljanja porekla, s
podatki, ki bodo prenešeni v
računalnik klavnice. Znana bo-
do torej vsa dejstva od rojstva
do smrti živali, tako rekoč od
njive do mize, kot je dejal dr.
Gajster. Kupci slovenskega go-
vejega mesa bodo lahko tako
doma kot na tujem podrobno
preverili poreklo na internetu.
V prihodnosti bo torej veli-
ko novega. Če se podatki v
klavnici ne bodo ujemali ter
zanesljivega porekla ne bo
mogoče ugotoviti, bodo žival
po dvanajstih urah zaplenili
ter uničili. Številčenje telet bo
obvezno, pri čemer bo števil-
ke financiralo kmetijsko mi-
nistrstvo. Minister Smrkolj je
napovedal, da za rejce brez
oštevilčenih živali ne bo pri-
hodnosti.
Po Smrkoljevih besedah bo
z novostjo konec nezaupanja
rejcev glede teže njihove živi-
ne v klavnicah, dr. Gajster na-
poveduje več tržnega reda, kar
pomeni konec klanja na črno,
v zvezi z novim zakonom o
zaščiti živali pa konec nekaz-
novanega mučenja.
Pilotski projekt v Mesarstvu
Šentjur (kot se uradno imenu-
je tamkajšnja klavnica) sta
podprli predvsem ministrstvi
za kmetijstvo in znanost, k
sodelovanju pa so pritegnili
zadruge z območja Celja,
Šentjurja in Šmarja pri Jelšah.
Pristojni so novinarjem odgo-
vorili, da končni stroški šent-
jurskega projekta še niso zna-
ni.
Predstavitve pilotskega pro-
jekta so se udeležili številni
predstavniki mesne industrije
ter celo predstavnik diplomat-
skega zbora. Projekt je pose-
bej pozdravila Vida Čadonič
iz urada za varstvo potrošni-
kov.
brane jeranko
^	Foto: sherpa
Projekt iz šentjurske klavnice zanima vso Slovenijo. V
Mesarstvu Šentjur je 180 zaposlenih, ki zakoljejo letno 4500
govedi in 30 tisoč prašičev ier izdelajo 1500 ton različnih
izdelkov.
Samo mlacnost
nam pripada
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, če vas že kaj daje
tisočletna vročica in histe-
rija, ampak jaz moram
priznati, da se me še niti
december ni dotaknil, kaj
šele, da bi se kaj prida tisoč-
letno počutila. Pojma ni-
mam, o čem pravzaprav go-
vorijo tisti prijatelji, ki v
Ljubljani vsak večer žuri-
rajo, in tisti znanci, ki pra-
vijo, da je vsega preveč in
da komaj čakajo, da mine,
Pardon, česa je preveč in
kaj naj bi minilo?
No, že mogoče, da se je
drugod veselica že začela, am-
pak v Celju je bilo zadnjo
nedeljo čutiti samo gnečo tam
ob Mariborski, kjer je v zad-
njem hipu nakupoval Mi-
klavž. Česa drugega pa, naj mi
bo oproščeno, moje oči niso
zaznale. Moja ušesa so sicer
slišala za bogat prednovoletni
celjski program in možgani
pošiljajo signale pričakova-
nja, ampak spat pa še vedno
hodimo kot običajno in tudi
čez dan je vse, kot je bilo. In če
me racionalnost spet ne vodi
na tanek led, se mi zdi, da bo
tako do zadnjih dni »mileniu-
ma«, ki je zaenkrat samo (prav
nič lepo zveneča) beseda, do
občutka mu pa še veliko manj-
ka.
Se bojim, da ga tudi ne bo
dobil. Pravega občutka, na-
mreč. Pa čeprav bi morali biti
neskončno hvaležni, da smo
ena od doslej samo dveh - ali
pogojno treh - generacij ljudi,
ki bodo spremembo prve šte-
vilke na koledarju videli na
lastne oči. Pa čeprav smo še
nekaj mesecev nazaj vsi misli-
li, da se bo zgodilo kdovekaj
strašno pomembnega. Pa če-
prav menda nekje obstajajo
osebki, ki mislijo, da bo kma-
lu konec sveta. Pa čeprav turi-
stične agencije ponujajo vse,
kar bi si mogla izmisliti člo-
veška pamet. Ja, vsemu nav-
kljub se meni zdi, da bo tako
kot vedno - žur na ulicah,
preveč pokanja s petardami,
malo premalo s šampanjcem,
naslednji dan pa sarmice in
glavobol. In najhuje šele pri-
de: ko nas bodo vnuki čez 10
ali 30 ali 50 let vprašali, kako
je bilo, jim ne bomo imeli kaj
povedati... Nič vročega, nič
hladnega. Samo mlačnost
nam pripada.
Pa bi z malo volje in veselja
lahko pripovedovali na pri-
mer o fem, kako smo na no-
voletno noč okoli mesta skle-
nili živ obroč ljudi z baklami
in je vse to posnela fotograf-
ska in filmska kamera, tik
nad nami leteča (»Glej, tista
bakla, ki noče goreti - vidiš,
tista vmes, ki manjka - no,
tam je bila babica!«). Ali pa
na primer o tem, kako smo še
dolga leta v Celju gostili Po-
savce in Podonavce, tu in tam
pa tudi kakšnega Rusa in Tur-
ka. Zato, ker smo na novolet-
no noč v Savinjo zmetali
2000 plastenk s prijaznimi
sporočili in povabili, ki so
potovale v Savo, pa v Donavo
in na koncu v Črno morje.
(»Veš, mali, sporočila so bila
na otroških risbah in eno je
narisala tudi tvoja mami!«)
Ali pa na primer o tem, da je
bil celjski svet na tisto noč
čisto bel - pa ne od snega,
ampak zato, ker so se čisto vsi
meščani in prišleki tisočletju
na čast v belo odeli (»Ja, od
takrat pri hiši nimamo več
belih rjuh.«) Ali karkoli pač
že - pametnega ali trapastega
- ni pomembno. Pomembno
je, da bi bilo drugače in vsaj
malo tako, da ne moreš poza-
biti.
Pa ne bo. Če bomo imeli
srečo, bo Lara Baruca čez 30
let dosegla slavo kakšne Tere-
ze Kesovije ali celo Edith
Piaff, pa se bomo lahko vsaj s
tem hvalili. Da je bila pri nas
največja zvezda že na tisočlet-
no noč. Nesramno namigova-
nje, da kakšne večje nismo
dobili, bomo pa v pripovedi
izpustili, pa bo...
P.S.: Če se že v mestu ne
bo zgodilo nič takega, kar
ne bi mogli doživeti tudi na
kakšno drugo »normalno«
novoletno noč - dajte, nare-
dite si sami kaj posebnega.
Spomini, veste, znajo biti
hudo dragocena reč. Vpra-
šajte babico, če meni ne ver-
jamete!
Razveljavljen samoprispevek
Po asfaltni bazi na ustavnem sodišču še drugi odmevni primer s Kozjanskega - Samoprispevek v Pristavi so razveljavili
Ustavno sodišče je poslalo v
zadnjih dneh na različne na-
slove odločbo; s katero je raz-
veljavilo uvedbo samopris-
pevka v KS Pristava pri Mesti-
nju. Od tega tedna ga ne bo
več treba plačevati, krajevni
skupnosti pa do zdaj prejete-
ga denarja ne bo treba vrniti.
Uvedba samoprispevka, ki
je prejel na referendumu sicer
zadostno podporo volivcev, je
' nasprotnike hudo ogorČila.
. Tako so morali predvsem tisti,
: ki živijo drugod ter niso imeli
možnosti glasovanja, plačeva-
li razmeroma visoke zneske.
Za samoprispevek, ki so ga
uvedli v začetku leta 1998, so
prejeli odločbe o plačevanju
celo naslovniki, ki niso imeli
več na območju te KS nobenih
nepremičnin.
Ustavno sodišče je razvelja-
vilo pristavški samoprispevek
zato, ker v KS pod vodstvom
predsednika Srečka Gobca
niso upoštevali zakonskih ro-
kov za izvedbo referenduma.
Sklep o razpisu je bil objav-
ljen v Uradnem listu le 23 dni
pred dnevorh glasovanja, zato
najvišji sodni organ meni, da
je prišlo do kršitve ustavne
pravice volivcev glede »ustrez-
ne informiranosti«. Iz KS Pri-
stava pri Mestinju so v Ljublja-
no sicer posredovali podatke,
da so prejeli krajani na domo-
ve posebni dopis ter da so o
pripravah poročali različni
niediji, vendar ustavnih sod-
nikov niso prepričali. Dopis
na domove so namreč prejeli v
najboljšem primeru pet dni
Pred referendumom.
Oceno ustavnosti in zakoni-
tosti sta ustavnemu sodišču
predlagala Milan Feldin in
August Sotošek, oba iz KS
Pristava pri Mestinju, pri če-
mer naj bi šlo za različna
nesoglasja med krajevnimi
veljaki. Predlagatelja sta tudi
opozorila, da zdomci ter še
kdo niso imeli možnosti gla-
sovanja ter da svet KS ter njen
predsednik nista legitimno
izvoljena. Ustavni sodniki
pod vodstvom predsednika
Franca Testena slednjega ni-
so presojali, saj so uvedbo
samoprispevka razveljavili
že zaradi kršitev postopka.
Njihova odločitev je bila so-
glasna.
V Pristavi, kjer so zbrali po
uvedbi samoprispevka precej
denarja, jim tega ne bo treba
vrniti. Ustavno sodišče je me-
nilo, da s tem ni bilo škodlji-
vih posledic, ki bi jih morali
odpraviti, saj je KS porabila
denar za naložbe, ki koristijo
vsem krajanom.
Če uvedbe samoprispevka
ne bi razveljavili, bi ga morali
zavezanci plačevati še tri leta.
Obveznost plačila bo preneha-
la ta teden, z objavo odločbe v
Uradnem listu.
BRANE JERANKO
Mercator prihaja v Celje
S prodajo zemljišča trgovski družbi povezane celjske naložbe
Po besedah celjskega žu-
pana Bojana Šrota so name-
re Mercatorja, da v Celju
zgradi veliko nakupovalno
središče, zelo resne, vendar
dogovor še ni zaključen. Tr-
govska družba zahteva pre-
cej velik, med 3,5 in 4 hek-
tarski zemljiški kompleks v
neposredni bližini mestnega
središča, Celjani pa bodo
kupnino porabili za nalož-
be.
Kot je povedal župan Šrot,
se je o nakupu zemljišča v
Celju pogovarjalo že več
predstavnikov Mercatorja,
med njimi tudi predsednik
uprave trgovske družbe Zo-
ran Jankovič. Celjani lahko
Mercatorju ponudijo dve lo-
kaciji, obe ob Kidričevi cesti.
Kot kaže, zemljišče v nepo-
sredni soseščini STC Celje za
Mercator ne pride vpoštev, saj
je tam na voljo le 2,6 hektara
občinske zemlje, ostalo pa bi
moral odprodati STC Celje,
ki pa za ponudbo ni zaintere-
siran. Druga lokacija, ki je
mestnemu središču še bližja
in hkrati tudi dovolj velika,
pa je zdajšnje območje svinj-
skega sejmišča.
Če bo prišlo do prodaje zem-
ljišča, bodo Celjani kupnino
vložili v gradnjo obvozne ceste
ter nadvoza na kompleksu sta-
re Cinkarne, ki ju mesto nujno
potrebuje konec prihodnjega
leta, ko se bo začela 3. etapa
rekonstrukcije Mariborske ce-
ste. V Darsu, ki je investitor
prenove Mariborske, se sicer
ogrevajo za ureditev obvoza po
Vrunčevi ter gradnjo nivojske-
ga križišča z magistralo vzhod-
zahod, vendar tej odločitvi Ce-
ljani odločno nasprotujejo.
Občinsko vodstvo podpirajo
tudi šolniki, saj je v neposredni
bližini osnovna in več srednjih
šol, Vrunčevo pa prečkajo tudi
tisti šolarji, ki obiskujejo sred-
nje šole v zahodnem delu me-
sta. Ker bo moral gradnjo ob-
vozne ceste v vsakem primeru
sofinancirati Dars, je razumlji-
vo, da se ogrevajo za cenejšo
različico. V Celju pa kot pro-
tiargument ponujajo že izde-
lan idejni projekt za gradnjo
obvoza na vzhodni strani, pre-
ko kompleksa stare Cinkarne.
IVANA STAMEJČIČ
Spomladi leta 2000 se bodo začela rekonstrukcijska dela
11. etape Mariborske ceste med križiščema z Dečkovo in
Bežigrajsko ter Kidričevo cesto in magistralo vzhod-zahod.
Za izvajalca je že izbrano Cestno podjetje Celje, ki je
prenovitvena dela opravilo tudi v I. etapi Mariborske.
Na prostorske akte ni bilo pripomb
Svetniki občine Vransko so v sredo nadaljevali 13. redno
sejo občinskega sveta, ki so jo na predlog župana Franca
Sušnika razširili še za dve točki dnevnega reda.
Najprej so potrdili ugotovitveni sklep o javni razgrnitvi
dveh prostorskih dokumentov,^ ki se nanašata na območje
občine Vransko in ju sprejeli brez pripomb. V javni obravnavi
so bile tudi spremembe lokacijskega načrta za avtocesto Arja
vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze. Tudi na
ta prostorski akt ni bilo pripomb.
Svetniki so nato v prvem in drugem branju sprejeli še
spremenjen statut Sklada za razvoj obrti in podjetništva
Žalec. Župan Sušnik je svetnike seznanil tudi o čiščenju
potoka Marinščica, ki je v zadnjih poplavah povzročil
veliko škode. Svetniki so za ta dela namenili 2,5 milijona
tolarjev.	T. TAVČAR
12
NASI KRAJI IN UUPJE
Pet direktorjev v štirih desetletjih
Svetovalno izobraževalni
center Slovenske Konjice,
nekdanja delavska univerza,
je praznovala štirideseto ob-
letnico ustanovitve. V vseh
štirih desetletjih se je na čelu
izmenjalo le pet direktorjev:
prva leta jo je vodil Hardvik
Pirnovar, nato Vinko Langer-
holc, za leto dni je vodenje
prevzel Jože Kokot, že vse od
leta 1975 pa je direktor Franc
Šelih.
»Seveda je v tem času SlC
doživel mnogo sprememb,« na
kratko opiše razvoj Franc Še-
lih: »Prvo prelomnico beleži-
mo v letu 1976, ko je začela s
šolanjem v Zrečah prva gene-
racija kovinarjev. Doslej smo
izšolali že tisoč štiristo kovi-
narjev. Tesna vez s Šolskim
centrom Velenje in podjetjem
Unior ostaja še danes. Poseben
mejnik Delavske univerze je
priključitev podružnice v Laš-
kem leta 1983. Vsebinsko loč-
nico na poti razvoja pa pomeni
leto 1990, ko smo se preimeno-
vali v Svetovalno izolDraževalni
center. Svetovalno podjetniške
storitve so začele dopolnjevati
izobraževanje. Ustanovili smo
tudi šolo za gospodinjske stori-
tve v Zrečah, agencijo za zapo-
slovanje, dejavnost širimo tudi
na prostorsko planiranje, že
čez dve leti pa načrtujemo v
Zrečah tudi nov program izo-
braževanja.
Več kot petsto občanov je
preko SICa dobilo možnost
samozaposlitve, preko devet
tisoč jih je pridobilo šolska
spričevala. Samo v tem šol-
skem letu imamo 722 slušate-
ljev in učencev (od tega 260 v
Zrečah, ostali pa v oddelkih v
Laškem in Konjicah). Danes
štirideset redno zaposlenih in
več kot sto pogodbenih sode-
lavcev stalno sodeluje s Sveto-
valno izobraževalnim cen-
trom.«	B.P.
V preddverju konjiškega kulturnega doma so pripravili razstavo, s katero so predstavili
Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice in njegove dejavnosti, v dvorani pa so
zbrane ob pestrem kulturnem programu poleg sedanjega direktorja pozdravili tudi prvi
direktor Hardvik Pirnovar, konjiški župan Janez Jazbec in državni podsekretar ministrstva
za šolstvo in šport Jože Miklavec.
Pohod s svetilkami
Planinsko društvo Celje vabi na pohod s svetilkami in
gruzinski čaj na Celjsko kočo, v soboto, 18. decembra.
Pohodniki bodo skupinsko krenili na pot izpred Gasilske-
ga doma v Zagradu ob 16. uri.
Leta 1983 je prva slovenska planinska in alpinistična
odprava opravila vzpon na 5020 m visok Kazbek na Kavka-
zu. V odpravi sta sodelovala tudi dva naša planinca, ki sta od
tam prinesla gruzinski čaj in ga pred zaključkom leta
ponudila planincem in pohodnikom na Celjski koči. Takratni
udeleženci so sklenili, da bodo v spomin na to odpravo
.prirejali večerne zimske pohode s svetilkami na Celjsko
kočo. Tako so ti pohodi postali tradicionalni in jih je
Planinsko društvo Celje vneslo v svoj program.
Letošnje srečanje je že sedemnajsto. Na pohodu so zaželjene
izvirne stare luči, ki bodo ocenjene in simbolično nagrajene. SK
Profektno učenje za
mlade
V dneh od 16. do 18. de-
cembra pripravlja Skala,
mladinska ulična vzgoja,
dneve odprtih vrat za pro-
gram Projektno učenje za
mlade.
Od 9. do 15. ure se lahko
vsi, ki vas program zanima,
oglasite na Kidričevi 3 v Celju,
v stari tehniški šoli, kjer vas
bodo mentorji podrobno sez-
nanili s programom. Posebej
vabljeni mladi do 25. leta sta-
rosti, ki ne hodite v šolo in
niste zaposleni ter bi se želeli
vključiti v program. Vabljeni
so tudi starši, svetovalni de-
lavci in vsi, ki se posvečajo
delu z mladimi. V soboto pa
bo od 14. do 18. ure pred
Centrom Interspar v Celju go-
stoval Bus veselja z bogatim
kulturnim in zabavnim pro-
gramom.
Skala je organizacijska enota
Zavoda Janeza Smrekarja, ki je
zavod za socialno dejavnost,
izobraževanje in preventivno
vzgojo. S svojo dejavnostjo
uvaja v preventivno vzgojo no-
ve oblike pristopa k mladim v
življenskih stiskah in mladini
na socialnem robu. Razvija
različne programe mladinske
ulične vzgoje, s katerim si pri-
zadeva mladim v stiski nuditi
celostno vzgojo za življenje.
Cilj programa PUM (pro-
jektno učenje za mlade) je
motivirati mladostnike, da bi
se po zaključku tega programa
(izvajati se bo začel 1. februar-
ja 2000) vključili v proces red-
nega srednješolskega izobra-
ževanja, hkrati pa omogoča
tudi individualno oporo mla-
dim pri nadgradnji predhod-
nih znanj.	SK
MODRI TELEFON
Elektronska tabla
Kdaj bodo tudi na celjski
železniški postaji namestili
elektronske table z voznim
redom vlakov, je zanimalo
enega od bralcev.
Mihael Štor, vodja postaje
Celje, je povedal, da imajo v
načrtih postavitev takšne tab-
le, kamor lahko sproti vnašajo
vse spremembe in zamude in
jo na drugih večjih postajah že
imajo. Ljubljanska je starejše-
ga tipa, mariborska pa raču-
nalniško vodena in novejša.
Kakšno bodo dobili v Celju, ne
vedo, upajo pa, da bo to v
kratkem.
Javnost obravnave
Franci Špes iz Celja je
spraševal, če bo obravnava
na sodišču javna v primeru,
ko Energetika Celje toži Celj-
ski sejem zaradi dolga pri
plačilu ogrevanja.
Andrej Pavlina, predsednik
Okrožnega sodišča Celje pra-
vi, da ni razloga, da glavna
obravnava ne bi bila javna, saj
v tem primeru ne gre za nobe-
nega od zakonskih omejitev.
Stranka lahko na vložišču
ugotovi, kdaj bo obravnava, če
pa pozna številko zadeve, si
lahko datum prebere na ogla-
sni deski sodišča in varnostnik
jo napoti na obravnavo.
TC
Do prihodnjega četrtka, 16. de-
cembra, bo vaše telefonske kli-
ce na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Jeranko.
Na telefonsko številko 0609
620-133 ga lahko pokličete
vsak dan med 10. in 17. uro.
Specialno smetarsko vozilo
Velenjsko podjetje PUP delniška družba, ki se poleg javne-
ga komunalnega podjetja ukvarja zgolj s tržno dejavnostjo
na področju komunalnih storitev, podjetno obnavlja svoje
strojne in prevozno tehnične zmogljivosti. Z najnovejšim
nakupom specialnega »smetarskega« vozila, so za letos
končali obnavljanje že do sedaj uglednega voznega parka.
Včeraj so predstavili vozilo Mercedes actros 2531-EUR03 z
nadgradnjo Stummer volumna 20 kubičnih metrov, pralno
napravo z zmogljivostjo 120 litrov do 1100 litrov posod v 26
sekundah. S tem so se v celoti izenačili z evropskim standar-
dom, praktično pa bo to pomenilo kvalitetnejše izvajanje
čiščenja in odstranjevanja odpadkov v Šaleški in Zgornji savinj-
ski dolini.	JOŽE MIKLAVC
Novinarji na kupu
Minuli teden so letošnje leto s srečanjem v celjski Turški mački sklenili člani celjskega
aktiva Društva novinarjev Slovenije.
Vabilu predsednice aktiva Mire Zakošek se je odzvalo kar precej kolegov, ki delajo v celjskih
uredništvih osrednjih hiš in drugih lokalnih ali regionalnih medijih, »Celjanom« pa je plodno leto
zaželel tudi predsednik DNS Branko Maksimovič.	Foto: SHERPA
Obnova bencinskega servisa
Pri Petrolu Celje so se odločili za obnovo bencinskega servisa na Vranskem.
Gre za celovito ekološko in tehnološko sanacijo objekta. Tako so zamenjali stare
enoplaščne rezervoarje z dvoplaščnimi, zgradili pa so tudi sodoben objekt, prilagojen
potrebam kraja. Nov bencinski servis, ki bo zagotavljal pestro ponudbo, želijo odpreti že
pred božičnimi prazniki.	T. TAVČAR
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Sreča V Janinih oceh
življenje skoraj slepega dekleta iz Kristan Vrha se je spremenilo
življenje dijakinje Jane Fu-
hrer ni lahko, zato so ji tisti,
ki jo imajo radi pomagali, da
bo drugače. Dekle iz Kristan
Vrha ima le dva odstotka vi-
da, vendar je ves čas odlična
učenka in dijakinja.
Jana obiskuje 3. letnik eko-
nomsko komercialne šole Cen-
tra slepih in slabovidnih v
Škofji Loki ter namerava nada-
ljevati študij na visoki šoli za
socialne delavce. Za šolske ob-
veznosti v popoldanskem času
je nujno potrebovala računal-
nik, ki je prilagojen za slabo-
vidne. Doma ji niso mogli po-
magati, saj ji je v 4. razredu
osnovne šole umrla mama ter
imajo skromne dohodke.
Zato je prišlo na pobudo
Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Celje do akcije
za nakup računalnika, ki ji je
zdaj v veliko pomoč. Za raču-
nalnik z dodatno opremo, v
skupni vrednosti 345 tisoč to-
larjev^ je največ prispevala ob-
čina Šmarje pri Jelšah, poma-
gal je tudi celjski Lions klub,
precej pa je iz svojih prihran-
kov prispevala skoraj slepa Ja-
na. Pri tem je treba povedati,
da so v šmarski občinski stav-
bi humanitarni dejavnosti po-
sebno naklonjeni. Tako po-
magajo sofinancirati dejav-
nost več kot dvajset humani-
tarnih društev, lani pa so veli-
ko darovali za nakup posebne-
ga invalidskega vozička za
učenko Špelo Lipnik iz Zibi-
ke.
Zadnje novembrske sobote
Jana Fuhrer ne bo nikoli poza-
bila. Župan Jože Čakš in tajni-
ca medobčinskega društva sle-
pih in slabovidnih Nada Moče-
nik sta ji izročila težko priča-
kovani računalnik, ki bo spre-
menil življenje tega prizadev-
nega dekleta, ki pomaga v pro-
stem času očetu, bratu in sestri
pri delu na kmetiji ter v gospo-
dinjstvu, nedavno pa je postala
na prvenstvu v plavanju za sla-
bovidne državna prvakinja.
BRANE JERANKO
Foto: STANKO MESTINŠEK
Nepozabni dan za Jano Fuhrer. Šmarski župan Jože Čakš ji
je predal računalnik, ki je prilagojen za slabovidne.
Od podpisovanja do denarja
Po sprejetju odloka o usta-
novitvi lokalne turistične or-
ganizacije bodo v Podčetrt-
ku jutri, v petek, 10. decem-
bra, slovesno podpisali po-
godbo o ustanovitvi gospo-
darsko interesnega združe-
nja.
Po tej poti želijo v občini
Podčetrtek pridobiti status lo-
kalnega turističnega območja,
z njim pa tudi ugodnosti v
zvezi s sofinanciranjem pro-
mocije ter gradnje turistične
infrastrukture. V združenju
bo znašal občinski ustanovi-
tveni delež 24 odstotkov, de-
lež Atomskih toplic 26 odstot-
kov, med soustanovitelji pa so
Turistično društvo Podčetr-
tek, Kozjanski park ter zaseb-
niki Haler, Amon, Jelenov
greben, čokoladnica Synce-
fus, gostišči Ciril in Twins ter
Jakopina.
Pogodbo bodo podpisali v
Atomskih toplicah, v okviru
velikega srečanja s slovenski-
mi in hrvaškimi novinarji, ki
jim bodo predstavili rezultate
in načrte zdravilišča ter jih
odpeljali v Klet Imeno, proi-
zvodnjo perila v Virštanju in
pivovarno Haler. V Obsotelju
namreč veliko računajo tudi
na turiste iz bližnjega Zagre-
ba.	BJ
Obrtnilci niso
pozabili na
upokojence
Območna obrtna zbornica
Slovenske Konjice tudi letos
prireja tradicionalno novo-
letno srečanje upokojenih
obrtnikov, ki bo v petek, 10.
decembra, v Konjičanki.
Obenem pripravljajo slav-
nostno sejo Upravnega od-
bora Območne obrtne zbor-
nice ter program s podelitvi-
jo priznanj upokojenim
obrtnikom.	B.P.
Učenci, ki so tekmovali v znanju o sladkorni bolezni.
Mladi o sladkorni bolezni
Na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Laško so minuli četrtek pripravili
sprejem za vse učence Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, ki so dosegli lep uspeh na
medrazrednem in prvem državnem tekmovanju mladih iz znanja o sladkorni bolezni.
Na medrazrednem tekmovanju, ki ga je vodila učiteljica Milena Žohar, je sodelovalo 38
učencev šestih, sedmih in osmih razredov tamkajšnje šole. Od tega jih je kar 23 osvojilo bronasto
priznanje.
Učenci Nika Damjanovič, Urška Brinovec, Aljoša Škorja in Jelena Rajkovič pa so se udeležili
še državnega kviz tekmovanja in osvojili tri zlate in eno srebrno priznanje.
Ob tej priložnosti so vsem učencem predstavili tudi dejavnost Rdečega križa v laški občini in
jim podelili zaslužena priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije.	VLADO MAROT
Praznik rudarjev je v Sedraž privabil mnoge upokojene in še aktivne rudarje.
V Sedražu nadaljujejo s tradicijo
V soboto, 4. decembra, ko
goduje sv. Barbara, so se v
Sedražu nad Laškim že dru-
gič zbrali rudarji, ki so nek-
daj prav na ta dan imeli svoj
velik praznik.
Sveta Barbara je zavetnica
rudarjev in njej v čast so pred
davnimi leti imeli dela prost
dan in hkrati obvezo, da.so se
udeležili priložnostne svete
maše. Društvo upokojencev
Sedraž je že lani oživilo to
navado.
Prireditev so tudi letos pos-
vetili rudarjem in rudarjenju
v teh krajih in jo začeli s
slavnostnim sprevodom do
farne cerkve, sveto mašo, ki
jo je vodil laški dekan Jože
Horvat ob somaševanju do-
mačega župnika Jožeta Per-
ca in jo zaključili z družab-
nim srečanjem velikega števi-
la upokojenih in aktivnih ru-
darjev.
Ker so poleti razvili svoj
nov rudarski prapor, je bil
tokrat dogodek še slovesnej-
ši, popestrila pa ga je tudi
rudarska godba iz Hrastni-
ka. Prireditev je v svoj pro-
gram vključil tudi Odbor za
obujanje starih ljudskih šeg
in delovnih opravil občine
Laško.
Zbranim v telovadnici šole je
v imenu organizatorjev sprego-
voril Jože Hrastnik, pozdravil
pa jih je tudi župan občine
Laško Jože Rajh. Vsi gostje so
pohvalili prireditev in organi-
zatorje ter poudarili pomen
povezovanja in druženja ljudi
povsod in na vsakem koraku.
VLADO MAROT
20 let SK Prebold
Prvi konec tedna v decem-
bru sta preboldsko smuča-
nje zaznamovala dva po-
membna dogodka, vsakolet-
ni smučarski sejem rabljene
opreme in slavnostna seja
Smučarskega kluba Pre-
bold, ki je bila ob 20-letnici
uspešnega dela v prostorih
osnovne šole.
Ustanovitev SK Prebold no-
vembra 1979 je bila plod veli-
ke želje številnih smučarskih
zanesenjakov, ki so s to šport-
no zvrstjo navduševali mlado
in staro že veliko let pred tem.
Kdo od domačinov se ne spo-
minja strmin Plajharjevega
hriba, kjer se je v zimskih
mesecih gnetla množica bolj
ali manj spretnih smučarjev in
kjer je večina domačinov na
vsakoletnih smučarskih teča-
jih okusila prve korake na ta-
krat še lesenih dilcah?
Tudi prve smučarske vlečni-
ce na bližnjem Cestnikovem
hribu, ki so jo 1974 zgradili s
skupnimi močmi šola, tekstil-
na tovarna, žalsko gozdno
gospodarstvo in takratna
ZTKO, se mnogi Preboldčani
še vedno spominjajo z veliko
mero nostalgije. Pravi razmah
organiziranega smučanja v
Preboldu pa se je začel po letu
1979, ko je skupina domačih
smučarskih zanesenjakov us-
tanovila smučarski klub in še
istega leta v upravljanje prev-
zela vlečnico. Pod vodstvom
Tomaža Vozliča, ki je predse-
doval klubu celo desetletje, je
preko 200 članov kluba, ob
pomoči številnih sponzorjev v
(neštetih) akcijah vsako leto
pripravljalo in vodilo smuko
na domačem smučišču. Poleg
tega so v nekaj letih razširili
smučišče, namestili razsvet-
ljavo za nočno smuko, kupili
teptalec za sneg, kombi za
prevoze mladih tekmovalcev
ter sodnikov...
Kljub zelenim zimam in osi-
pu članstva v drugi polovici
osemdesetih let delovanje
kluba ni zamrlo. Vlado Žuža,
ki je 1989 prevzel vodenje
kluba, s smelim programom
skuša vrniti sijaj preboldske-
mu smučanju. Strokovno us-
posabljanje trenerskega in
učiteljskega kadra, ki vodijo
smučarske tečaje in nudijo
strokovno pomoč vrtcem in
šolam v naravi, in vsakoletna
priprava smučišča za obrato-
vanje, so osnovno vodilo dela
kluba. Žal pa se SK Prebold
zaradi večletnega postopka
denacionahzacije že več let
neuspešno pripravlja na razši-
ritev smučišča.
Po zagotovilih predsednika
kluba Vlada Žuže bodo na pre-
boldskem smučišču smučali
tudi v bodoče. Za to imajo vse
pogoje, nekaj malega k temu
mora prispevati le še včasih
precej muhasta narava.
BRANKO GOROPEVŠEK
PLANINSKI KOTIČEK
Do konca leta še trije pohodi
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi do konca letošnje-
ga leta še na tri pohode.
V	nedeljo, 12. decembra, vabijo na 19. pohod na Tišje. Na ta
tradicionalni pohod se boste lahko odpeljali z vlakom ob 6.23 z
železniške postaje v Celju.
V	soboto, 18. decembra, vabijo na zimski pohod na Javornik.
Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje na Glaziji.
V	nedeljo, 26. decembra, pa vabijo na 3. božično-novoletni
pohod v neznano. Vsi, ki bi se jim želeli pridružiti, pridite na
železniško postajo v Celju ob 8. uri.
Vse dodatne informacije in prijave dobite po telefonu na
številki 452-927.	MOJCA MAROT
Darujte kril
Rdeči križ Slovenije vabi
na krvodajalske akcije na
celjskem območju. V Laš-
kem lahko darujete kri še 14.
in 16. decembra, v Šmarju
pri Jelšah 9., v Žalcu 21. ter v
Velenju 24. decembra.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Za samoprispevek v KS Šempeter
Referendum bo 19. decembra - V krajevni skupnosti napovedujejo obilo izboljšav
v Krajevni skupnosti Šem-
peter bodo 19. decembra iz-
vedli referendum za uvedbo
samoprispevka, od katerega
bi največ denarja namenili
za komunalno porabo po po-
sameznih zaselkih; nekaj
sredstev bi namenili za šols-
tvo ter kulturo in šport.
»Samoprispevek smo razpi-
sah, ker hi radi v KS marsikaj
postoriU,« pravi predsednik
sveta KS Šempeter Jože
Randl. V KS so že naredih
okvirne razdehlnike, saj so
izračunali, da bi s samopris-
pevkom v petih letih nabrali
približno 100 milijonov tolar-
jev. Sredstva bi po posamez-
nih naseljih (Šempeter, Dobr-
teša vas. Kale, Spodnji in
Zgornje Grušovlje, Spodnje
in Zgornje Roje, Podlog ter
Zalog) delili glede na število
prebivalcev, o najbolj nujnih
delih pa bo odločali vaški od-
bori. Približno 17 milijonov
tolarjev bi namenili za razvoj
osnovnega šolstva in uveljavi-
tev devetletnega šolanja ter
za obnovo in opremo v vrtcu;
23 milijonov tolarjev pa bi
razdelili za sofinanciranje
prostorov za kulturne in dru-
ge društvene dejavnosti; za
razvoj športa, obnovo in na-
bavo gasilske opreme; posta-
vitev kapele v Šempetru in za
sofinanciranje delovanja dru-
štev v KS.
Ustavno sodišče je v začet-
ku tedna razveljavilo zakon
o samoprispevku, hkrati pa
se je odločilo za enoletni raz-
veljavitveni rok. V KS Šem-
peter glede odločitve ustav-
nega sodišča nimajo poseb-
nih navodil in bodo pred re-
ferendumom nadaljevali s
postopki, kot so bili načrto-
vani.
Samoprispevek bi bil izgla-
sovan za obdobje petih let,
plačevati pa bi ga začeli 1.
januarja 2000. Zaposleni in
upokojenci bi plačevaU po en
odstotek od neto plače in na-
domestil; kmetje in obrtniki
po 3 odstotke od katastrskega
dohodka oziroma od zavaro-
valne osnove; krajani s stal-
nim bivališčem v KS Šempeter
na začasnem delu v tujini bi
plačevali po 2 tisoč tolarjev;
po tisoč tolarjev pa prejemniki
pokojnin iz tujine in lastniki
počitniških objektov na ob-
močju KS Šempeter.
S sredstvi, zbranimi s sa-
moprispevkom, bi upravljal
svet KS, o porabi pa vsaj en-
krat letno poročal na zboru
krajanov; ustanovili pa bi tu-
di 5-članski nadzorni odbor.
V komisiji za uvedbo samo-
prispevka, ki jo vodi Vera Kal-
čič, so med drugim ugotavlja-
li, da bi lahko na osnovi izgla-
sovanega samoprispevka KS
dobila ugodna bančna posoji-
la, da bi bil večji tudi delež
sredstev iz žalskega proraču-
na, da krajanom z nižjimi do-
hodki samoprispevka ne bo
treba plačevati in, ne nazad-
nje, da se samoprispevek šte-
je kot davčna olajšava. »Od
Šempetranov je odvisno, ali
bodo ponujeno roko sprejeli.
Prepričan sem, da bodo doka-
zali, da hočejo. Za uspeh sa-
moprispevka je zelo pomem-
bna udeležba - prepričan
sem, da bodo Šempetrani ve-
deli, da se imajo na voliščih
možnost tajno odločiti, ali so
za ali proti; kogar pa ne bo na
volišče, bo javno povedal, da
ni za razvoj in napredek kra-
jevne skupnosti,« je zagotovil
Jože Randl.
^ ^ . U. SELIŠNIK
V KS Šempeter so že pri-
pravili zbore krajanov v Za-
logu in Kalah; danes ob
19.30 bo zbor krajanov v Ro-
jah; v petek, 10. decembra,
ob 20. uri v Sp. Grušovljah;
13.	decembra ob 19. uri se
bodo zbrali v Zg. Grušovljah;
14.	decembra ob 19.30 bo
zbor krajanov v Podlogu; 16,
decembra ob 19. uri pa v
Šempetru.
KOMENTIRANO
Genocid se nadaljuje
Tisti, ki smo pričakovali, da
bomo na predavanju Janeza
Črneja o ekoloških problemih
Celja pred tednom dni izvedeli
kaj novega, smo bili razočara-
ni. Očitno je bila zadeva na-
menjena predvsem pridobiva-
nju novih članov za iniciativni
odbor ekološkega foruma pri
SDS, kar je na koncu tudi ja-
sno povedal.
Čmej je namreč predstavil
podatke, stare vsaj deset let, ki
smo jih poslušali že v pionir-
skih časih takrat zelo odmevne-
ga in uspešnega društva za
varstvo okolja. Le-to je takrat
sprožilo vrsto aktivnosti za iz-
boljšanje ekoloških razmer ter
raziskav onesnaženosti okolja,
tako daje Celje s tem prednjači-
lo v Sloveniji. Na ekoloških tri-
bunah so se takrat zbirali šte-
vilni, ki so prvič s številkami
podkrepljeno slišali tisto, kar
so prej samo slutili - kako za-
strupljeno je njihovo okolje. Re-
zultat zahtev na tribunah so
bile nove raziskave, ki naj bi
pokazale na onesnaževalce in
bile temelj za sanacijo.
Razmere na nekaterih po-
dročjih so se medtem res iz-
boljšale - Celjani se na srečo le
še spominjamo vsakodnevnih
zimskih alarmov zaradi preko-
račenih koncentracij žveplove-
ga dioksida, največji onesna-
ževalci so medtem sanirali
proizvodnjo (ali pa jo bili zara-
di ekonomskih razmer prisilje-
ni ustaviti), tako da tudi Cin-
karna po zagotovilih inšpek-
torjev ni več problematična - če
temu seveda verjameš. Pitna
voda ne presega dovoljenih
vsebnosti nitratov, vendar me-
šanje medloške in vitanjske
vode ni dolgoročna rešitev. Os-
taja še cel kup problemov: te-
žave z odpadki, kmetijsko one-
snaževanje, strupi v zemlji,
posledice na zdravju ljudi. Po
besedah odgovornih se vsega
ne da rešiti naenkrat, kar pa je
za Črneja, ki ne verjame urad-
nim ustanovam v Celju, pre-
malo. Genocid se nadaljuje in
nikogar ni, ki bi se temu resno
uprl, je prepričan.
Od 90. leta ni bilo več civilne
pobude, ki bi povezovala vars-
tvenike narave in oblast silila
k hitrejši sanaciji razmer Žal
pa bo pod okriljem politične
stranke takšno pobudo težko
uresničiti in doseči tako vses-
plošno podporo, kakršno je
pred desetletjem imelo že ome-
njeno društvo. Pa čeprav je
zraven Janez Črnej.
TATJANA CVIRN
Zimska pravljica v testu
V Projektni pisarni Celje zdravo mesto pripravljajo
jutri, v petek ob 16. uri ustvarjalno delavnico.
Celjane vabijo, da se pod mentorskim vodstvom slikarke
Ivane Todič Andrič preizkusijo v izdelovanju novoletnih
okraskov iz testa, dveurno ustvarjalno delavnico, za katero
delavničarji potrebujejo le zvrhan koš dobre volje, pa so
poimenovali Zimska pravljica.	IS
Račun za zaporo
Policijska uprava Celje in celjsko podjetje za vzdrževa-
nje in obnovo cest sta krajevni skupnosti Rimske Toplice
izstavila račun za stroške, ki sta jih imela zaradi protestne
zapore, s katero so Rimljani 13. novembra opozorili na
prepočasno oživljanje zdravilišča. Skupna vsota obeh
računov znaša nekaj manj kot 470 tisoč tolarjev.
Policija je za stroške preventivnih ukrepov, ki jih je morala
opraviti za varnost vseh udeležencev v prometu, to je
preusmeritev prometa in zavarovanje prireditve, izstavila
račun za 222.796 tolarjev, VOC pa za postavitev zapore in
izposojo prometne signalizacije v času zapore terja 243.517
tolarjev. V krajevni skupnosti ne vedo, kako bodo plačali
račune, saj denarja nimajo. Poleg dolga pa so si s protestno
zaporo nakopali na glavo še sodnika za prekrške. Proti
organizatorjem shoda je bila namreč vložena ovadba, češ da
za zaporo niso pridobili ustreznih dovoljenj. Predsednik
sveta krajevne skupnosti Drago Zupan pravi, da so zaporo
pravočasno prijavili, niso pa imeli dovoljenja ministrstva za
promet in zveze.
Rimljanov pa ta čas ne skrbijo le računi in ovadba. Pred
kratkim so namreč ministrstvo za okolje in prostor prosili za
strokovno mnenje o tem, ali lahko posegi, s katerimi želi
Pivovarna Laško, ki kot koncesionar upravlja vodovodno
omrežje v občini Laško, obvarovati vire pitne vode na
območju Rimskih Toplic, ogrozijo termalne vrelce.	JI
Po petdesetih letih spet v šoli
Pred dnevi se je na kmetijski in gospodinjski šoli v
Šentjurju zbralo sedemnajst absolventov, ki so zaključili
izobraževanje pred petdesetimi leti.
Zadržalo jih ni niti neprijazno vreme, saj je bila želja po
ponovnem srečanju z bivšimi sošolci prevelika. Povabilu se je
odzval tudi takratni ravnatelj dr. Dolfe Cizej, ki je kljub
častitljivim letom izražal čilost in življenjsko energijo. Med
srečanjem so se gospodje zelo zanimali za zgodovino šole, njen
razvoj in cilje, še posebej zato, ker bo prihodnje leto praznovala
90-letnico obstoja.	KATJA GOBEC
DESKANJE
PO SPLETU
Biografije,
biografije.
Ja, veseli december je tu.
Prisežem, da sem imel na-
men pisati o samih brez-
zveznih in skrajno neresnih
zadevah, pa si nisem mogel
pomagati, ko sem videl Bio-
graphy.com (www.bio-
graphy.com). In kot pri veči-
ni dobrih spletnih strani, po-
ve ime vse. Biografije in še
enkrat biografije. Skladate-
lji, pisatelji, politiki, zvezd-
niki, igralci, športniki, revo-
lucionarji, komedijanti, sin-
dikalisti, verski voditelji,
znanstveniki, mitske oseb-
nosti, skratka 20.000 biogra-
fij znanih osebnosti.
Zapisi so kratki in jedrnati,
da, celo površni, bi lahko re-
kel. Zelo internet, če smem
parafrazirati tiste dolgočasne
jumbo plakate. Tudi število
zapisov ni dih jemajoče.
Končno gre le za spletni po-
daljšek medijske hiše A&E, na
katerem ima glavno mesto, če-
prav ne prvo, spletna trgovina
z video kasetami. Na katerih
so spet biografije. In biografi-
je. In kompilacije biografij. Ja,
konec stoletja se bliža. In ko-
nec tisočletja. Predstavljajte si
naslov »Biografija tisočletja:
100 ljudi, 1000 let«. Ob tak-
šnih prelomnicah bi bilo po-
polnoma noro, če se takšne
stvari ne bi prodajale za med.
Pustimo video. Nazaj k
spletni strani. Najbolj privlač-
na stvar na njej je gotovo koti-
ček »Na današnji dan...« Saj
poznate, kajne? Recimo, na
dan nastajanja tega zapisa se!
je rodil Ira Gershwin, mož ki
je ubesedil glasbo izpod rok;
njegovega slavnejšega brata
Georgea. Tu je tudi nepogreš-.
Ijivo iskanje. Pa enominutni
video klipi, prirejeni posebej
za internet. Pa elektronske og-
lasne deske, kjer lahko izme-
njujete mnenja.
In seveda napovedi televizij-
skega programa A&E. Ki se
imenuje Biography Channel.
Ja, dandanašnji ni brez rekla-
me nič več zastonj.
Kar nekaj povezav na teh
spletnih straneh vodij do še
enega televizijskega progra-
ma. Reče se mu History Chan-
nel, spletne strani pa se naha-
jajo kje drugje kot na naslovu
www.historychannel.com.
Gre za ameriški kabelski pro-
gram, ki ga, kolikor sem opa-
zil, pri nas ne moremo gledati. ^
Prav tako kot na malem zašlo-;
nu še nisem uspel zaslediti
Biography Channel. No, po
zaslugi Interneta lahko obi-
skujemo njihove spletne stra-
ni.
Spletne strani so zelo poljud-
ne in nezahtevne, nekakšen
biografski McDonalds', bi lahko
rekli. Ne zahtevajo kakšne po-
sebne interakcije, razen mile-
nijske ankete, kjer vas sprašuje-
jo, koga bi povabili na večerjo.
Na izbiro so Sigmund Freud,
Leonardo da Vinci, Thomas Jef-
ferson, Martin Luther King,
Kari Marx in še en king, Elvis.
Anketa obsega še znamenite
ženske, pa tudi dogodke, tako
da je izbira dokaj pisana.
Sicer pa ne pričakujte, da
boste ob pomoči te spletne
strani napisali diplomsko na-
logo iz zgodovine. Tudi kak-
šnih posebej skrivnih podat-
kov ne boste izvedeh o tej ali
oni osebnosti. Boste pa lahko
na hitro ugotovili, kakšna ka-
riera, odkritje ali delo se skri-
va za tem ali onim imenom-
Pa kakšna koristna letnica se
bo tudi našla. Povem vam, ve-
likokrat je tudi to že dovolj.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Invalidi z
mladimi
v Društvu delovnih in-
validov Celje so letošnji 3.
iecember, svetovni dan in-
lalidov, proslavili tako,
^ so navezali stike z mla-
dini.
Vsem šolam so posredo-
vali razpis Zveze delovnih
invalidov Slovenije, ki prav
letos praznuje 30-letnico
delovanja, z njim pa mlade
pozvali k likovnemu ustvar-
janju in pisnemu razmišlja-
nju o položaju invalidov v
^žbi. Odzvali so se v os-
novnih šolah Lava, Vojnik,
Store in Ljubečna ter Sred-
liji zdravstveni šoli Celje,
krednji trgovski šoli Celje
jter Srednji strojni šoli Što-
re, spise mladih in preko 50
fisb pa so iz Celja že poslali
na Zvezo delovnih invalidov
Slovenije.
i V Gimnaziji Celje-Center
pa so o položaju invalidov v
družbi spregovorili širše, v
goste so povabili predsedni-
ka Zveze delovnih invalidov
Slovenije Mira Krajnca, ki
^mladim spregovoril o živ-
penju in dejavnosti delov-
hih invalidov, hkrati pa od-
govarjal tudi na vrsto vpra-
šanj.
i V organizaciji Zveze de-
lovnih invalidov Slovenije
pa se je včeraj, v sredo, v
Topolšici začelo dvodnevno
idelovno srečanje predstav-
nikov društev delovnih in-
validov iz vse Slovenije, ki
tokratno srečanje namenja-
jo vodenju socialnih komi-
^ij znotraj društev.
Invalidi se obračajo na državo
V Celju bi veliko starejših menjalo večja stanovanja za garsonjere v sklopu varovanih stanovanj
Ob 3. decembru, svetov-
nem dnevu invalidov, so v
Društvu vojnih invalidov
Celje pripravili slovesnost.
Priložnost so vojni invalidi
izkoristili za ponoven apel
na državo, naj vendarle pri-
sluhne invalidom, predsed-
nik društva Rudi Žugelj pa
je spregovoril tudi o delu v
preteklem letu.
V celjsko društvo vojnih
invalidov je vključenih 748
članov, precej pozornosti pa
v svojem delovanju name-
njajo skrbi za svoje socialno
šibke člane ter negovanju
družabnih stikov, saj redno
obiskujejo vojne invalide na
domovih ali pa v domovih
upokojencev, zdraviliščih in
bolnišnicah. Socialno naj-
bolj šibkim članom, letos
petinosemdesetim, so name-
nili pomoč v skupnem zne-
sku nekaj manj kot 1,8 mili-
jona tolarjev, skupno pa so
za vse oblike socialnih po-
moči porabili 2,5 milijona
tplarjev. V svojem delu in
prizadevanjih za pomoč čla-
nom pogosto ugotavljajo, da
se pristojne institucije ne
zavzemajo dovolj, dostikrat
pa prihaja tudi do neskladij v
zakonodaji.
Svetovni dan invalidov,
poudarja predsednik druš-
tva Rudi Žugelj, je prime-
ren dan, da vojni invalidi
znova naslovijo na državo
pobudo oziroma zahtevo,
naj invalide enakopravno
obravnava. Ministru za de-
lo, družino in socialne zade-
ve Antonu Ropu so tako
poslali pobudo, da pristojni
organi uvedejo postopke, s
katerimi bi po uradni dolž-
nosti že priznane odstotke
invalidnosti vsem vojnim
invalidom, starejšim od 70
let, ustrezno zvišali. S tem
bi, kot so poudarili danes v
Celju, država vsaj delno iz-
boljšala njihov vse bolj za-
skrbljujoč gmotni položaj
ter ravnala primerljivo z
evropsko prakso.
Član društva Ludvik Pre-
gelj pa je ob tej priložnosti
predstavil še zanimivo pobu-
do, ki jo bodo v imenu inva-
lidne in upokojenske popu-
lacije v kratkem predstavili
vodstvu Mestne občine Ce-
lje. Med starejšimi je v Celju
približno 300 takšnih, ki ča-
kajo na sprejem v dom upo-
kojencev oziroma na zagoto-
vitev tuje pomoči. Veliko
med njimi je takšnih, ki bi
bili pripravljeni svoja pre-
težno dvo ali trisobna stano-
vanja menjati za garsonjero,
ki bi jih v Celju zgradili v
sklopu takoimenovanih va-
rovanih stanovanj ob Jurči-
čevi ulici v neposredni bliži-
ni Doma upokojencev. S
tem, so poudarili, bi najbolj
racionalno poskrbeli za gos-
podarjenje z obstoječim sta-
novanjskim fondom, starej-
šim pa zagotovili možnost
tuje pomoči, ki so je potreb-
ni.
- IVANA STAMEJČIČ
Vse več žensk z rakom dojke
Celjska skupina za samo-
pomoč ženskam z rakom
dojke je v torek v avli Splo-
šne bolnišnice Celje pripra-
vila slovesnost ob S. obletni-
ci delovanja. Proslave se je
poleg članic skupine in pred-
stavnikov bolnišnice udele-
žila tudi predsednica Druš-
tva onkoloških bolnikov
Slovenije Marja Strojin.
Leta 1994 je bila v Celju
najprej ustanovljena sekcija
žena po operaciji dojk, ki je
štela 16 članic, v samopo-
močno skupino pa je danes
vključenih 87 žensk. Kot je
povedala Anka Seles, prosto-
voljka v skupini, se na Celj-
skem povečuje število žensk
z rakom dojke. Samo v zad-
njih dveh mesecih jih je bilo
operiranih trideset, v Slove-
niji pa je ta čas 800 bolnic. V
samopomočni skupini ugo-
tavljajo, da ženske še vedno
premalo skrbijo za svoje
zdravje, saj v večini primerov
bolezen odkrijejo takrat, ko
ježe prepozno.
Osnovni namen skupine,
ki se sestaja vsako drugo sre-
do v mesecu v sejni sobi ki-
rurškega oddelka v celjski
bolnišnici, je predvsem dru-
ženje, izmenjava izkušenj in
pomoč pri zdravljenju bo-
lezni.
JI
Zdravniški ples
v Toplicah Dobrna je bil mi-
nulo soboto tradicionalni
zdravniški ples. Pričel se je s
koncertom godalnega kvarteta
Rožmarin v dvorani zdraviliš-
kega doma, končal pa s plesno
glasbo in prijetnim druženjem
v restavraciji hotela Dobrna.
Košček veselja za bolne otroke
Celjski klub Leo je v ponedeljek pripravil miklavževanje za otroke, ki se zdravijo na otroškem
oddelku Splošne bolnišnice Celje. Ob pomoči trgovskih podjetij Ariel, Najdihojca, Dino, Metro,
Aniona Obala Koper, Spektra International in Mladinska knjiga so zbrali za 250 tisoč tolarjev
''^ril, ki so se jih razveselili tako na oddelku kot tudi vseh 65 malih bolnikov. V klubu, ki šteje
'^enutno 11 članov, pravijo, da bo Miklavževa obdaritev otrok v bolnišnici postala stalen projekt
''iihovega humanitarnega delovanja.	JI, Foto: SHERPA
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Apel iz Lise
Za varnost pred naraslo vodo je nujno treba dograditi protipoplavni zid ter črpališče
Krajani Lise, naselja v
celjski Mestni četrti Savinja,
v strahu pred možnostjo, da
se lanska poplava ali nara-
sle vode iz leta 1990 spet
ponovijo, kličejo na pomoč.
Najprej Mestno občino Celje,
najbolj glasno pa državo, za
katero so prepričani, da os-
taja kljub interventnemu za-
konu, ki ga je sama sprejela,
gluha za potrebe Celja in
ljudi iz poplavno ogroženih
območij.
Samo lani je vodna ujma na
povodju Savinje in Sotle pov-
zročila za preko 14 milijard
138 milijonov tolarjev škode.
V Mestni občini Celje je bila
škoda najvišja, po ocenah,
pravita predsednik Sveta MČ
Mirko Fric Krajnc in pred-
sednik Iniciativnega odbora
za poplavno varnost Lise
Franc Karner, je presegla 3,8
milijarde tolarjev. Podatke, ki
so zgovorni sami po sebi, ni-
zata še naprej: »Po intervent-
nem zakonu naj bi Uprava RS
za varstvo narave Izpostava
Celje dobila 315,7 milijona
tolarjev, vendar je v prvi polo-
vici leta prejela le 164 milijo-
nov tolarjev za celotno vodno
območje Savinje in Sotle. Za
sanacijo in odpravo škode po
lanski poplavi pa je Celju pri-
padlo le 50 milijonov tolar-
jev.«
Krajani Lise ugotavljajo, da
je bilo za urejanje desnega
brega Savinje, za nasip v Lis-
cah porabljeno 28 milijonov
tolarjev, pri tem pa se zaveda-
jo, da so doslej izvedena sana-
cijska in preventivna dela
močno presegla sredstva, ki
jih je v ta namen nakazala
država. Mestna občina je fi-
nančno izčrpana, saj je doslej
vložila v dela okoli 84 milijo-
nov tolarjev.
Pri tem pa ne gre pozabiti, da
so v Liscah 21. oktobra ustavili
vsa dela, ki bi naselju in lju-
dem, živečim v tem predelu,
zagotavljala večjo poplavno
varnost. Manjka okoli 270 me-
trov protipoplavnega zidu, kar
naselje močno ogroža, saj bi v
primeru povišanega vodostaja
Savinje voda zalila hiše ter se v
depresiji obdržala dlje časa,
kot če dela zidu sploh ne bi
bilo zgrajenega. V Liscah so
prepričani, da bi morala lokal-
na skupnost močneje pritisniti
na državo in odločno zahtevati
pomoč, do katere je upraviče-
na. Hkrati pa tudi opozarjajo,
da je bilo v Celju zagotavljanje
večje poplavne varnosti za
ogrožena območja dokaj slabo
koordinirano in usklajevano,
zato so zadovoljni, da je župan
Bojan Šrot pred dnevi končno
imenoval Aleša Vrečka za
koordinatorja za vse dejavno-
sti, ki bi ljudem na poplavno
ogroženih območjih zagotav-
ljali varnejše življenje.
I. STAMEJČIČ
Otroci in vnuki radi prihajajo na domačijo svojih staršev v Konjiški vasi. Takole pa so se
ob bisernih jubilantih fotografirali njuni vnuki in pravnuka.
Senliljsko
božično drevo
je že na trgu
Velenjčani in Šentiljčani
so letos pohiteli s postavitvi-
jo božičnega drevesa na Tito-
vem trgu v Velenju. Imajo
več razlogov, med drugim
želijo okrasiti mesto, saj pri-
čakujejo goste iz vse Evrope
na letošnjem evropskem
krosu, ki bo 12. decembra v
Velenju. Letošnjo smreko je
daroval znani kmet izpod
Kožlja v Šentilju Alojz
Kranjc, Bohovšek po doma-
če. Ko bodo drevo še do kon-
ca okrasili, bo prava paša za
oči.	L. OJSTERŠEK
Biserna zaiconca iršic
Zakonca Amalija in Albert
Iršič iz Konjiške vasi sta
šestdeset let skupnega živ-
ljenja pred dnevi ovenčala z
biserno poroko.
Na domačijo Albertovih do-
mačih v Konjiško vas je pred
šestdesetimi leti sin pripeljal
mlado nevesto. Bila sta mla-
da, bila sta zaljubljena in pol-
na skupnih načrtov. Minila so
leta, prehitro so tekla in v
družini so zrasli trije otroci.
Vsak od njih je našel svojo
srečo in novo družino. Ostaja
pa spomin na prelepo otroštvo
v Konjiški vasi in na topel
dom, ki sta ga biserna zakonca
dala svojim naslednikom. Še
vedno se radi vračajo, dom pa
še diši ravno tako, kakor je v
tistih dneh pred šestdesetimi
leti - po sreči, medsebojnem
zaupanju in ljubezni. Zdaj
prihajajo k njima tudi vnuki,
šest jih je, imajo pa tudi že
pravnukinjo in pravnuka. Kc
so skupaj, kakor so bili nedav-
no soboto, so velika srečna
družina.
Ko sta se biserna jubilanta
ponovno odpravila na poročni
obred na občini in v cerkvi
svetega Jurija v Slovenskih
Konjicah, sta še enkrat potrdi-
la, da sta pred šestimi desetlet-
ji storila prav.	Z.K.
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Energija na
plakatih
Varujmo in ohranimo
Šaleško dolino je projekt,
ki sta ga že šesto leto orga-
nizirala Medobčinska
zveza prijateljev mladine
Velenje in Inštitut za eko-
loške raziskave Erico. Do-
slej je v ekološkem projek-
tu sodelovalo že več kot
4.200 sedmošolcev, ki so
se lotevali okolju prijaz-
nih tem. Letošnja je bila
namenjena rabi in pridobi-
vanju energije.
V projektu je sodelovalo
707 sedmošolcev iz vseh de-
setih šol Šaleške doline, pri
delu pa so jih usmerjaU men-
torji in vodja projekta Mat-
jaž Šalej iz Erica. Učenci so
izdelali 28 plakatov in na
njih predlagali možnosti pri-
dobivanja in rabe energije v
bodočnosti, takšne, zaradi
katerih bi narava manj trpe-
la. Komisija je izbrala deset
najboljših plakatov in pred-
stavili so jih na zaključku
projekta v torek, 7. decem-
bra, v Velenju, ob tej prilož-
nosti pa so izdah tudi zbor-
nik, ki vsebuje strokovna be-
sedila avtorjev iz Erica in
prispevke učencev o prido-
bivanju energije. K.L.
Utrinek otroškega bolšjega sejma, ki so ga v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili v
sodelovanju s Knjigarno in antikvariatom Antika.
Prazničen december
z otroškim živ-žavom ob lutkovnih predstavah, ki jih je
malčkom v Hermanovo gledališče otroškega muzeja v Muzeju
novejše zgodovine Celje pripeljal Miklavž, ter sobotnim otroš-
kim bolšjim sejmom na ploščadi pred muzejsko stavbo so se v
Celju začele prireditve prazničnega decembra.
Prazničen utrip se v teh
dneh nadaljuje v ustvarjalnih
delavnicah; tako pri Hermanu
Lisjaku za mlajše kot v avli
Muzeja novejše zgodovine Ce-
lje, kjer jih celjska območna
izpostava Sklada RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti
pripravlja tudi za nekoliko
manj mlade. V Celju se stop-
njujejo priprave na uUčni Bo-
žično-novoletni sejem, otroci
iz vseh enot treh celjskih vrt-
cev pa bodo v sredo, 15. de-
cembra, na Prešernovi pred
Muzejem novejše zgodovine
Celje začeli s trodnevnim kra-
šenjem novoletnih jelk. Ši-
rom mestnega središča in na
prizorišča silvestrovanja na
prostem jih bodo postavili 16,
prispevali pa so jih v Vrtnars-
tvu Celje, celjski Cvetličarni
Novak, v vojniški Sutimi ter
Jurij Naglič iz Ljubečne in
Mirko Krašovec iz Arclina.
IS, Foto: SHERPA
I	S helikopterjem na smuko
Minuli teden se je na večini slovenskih smučišč tudi uradno pričela smučarska sezona.
Močna odjuga smučiščem ni napravila prevelike škode, saj si pomagajo z umetnim zasneževa-
njem. Med najbolj obiskanimi in hkrati tudi drugačnimi je bil uvod v sezono na Rogli, kamor so
v sredo številni obiskovalci lahko brezplačno poleteli s helikopterjem, brezplačno smuko pa so
omogočili še v četrtek in petek. Iz Zreč do Rogle lahko tudi sedaj poletite s helikopterjem -
praktično v petih minutah se znajdete na smučišču, na katerem je začela obratovati tudi vlečnica
Jurgovo.	Foto: G. KATIČ
18
INFORMACIJE
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Prstan za postavljanje
v ponedeljek smo v ured-
jištvu Novega tednika z ve-
seljem izročili zlat prstan,
fokrat ga je prejela Celjanka
jilva Novak, ki je od poletja
jbrala 10 novih naročnikov
našega časopisa.
Gospa Silva se je v Celje
pred časom priselila iz Šentvi-
japri Grobelnem. Njeni starši
50 imeli naročen naš časopis,
5ilva pa se v Celju zanj ni
jdločila. Sicer ga je večkrat
prebirala, toda šele v letoš-
njem poletju, ko je v Novem
ledniku prebrala vse o števil-
nih akcijah, izletih in ugodno-
stih za naročnike, je pri sosedi
izpolnila naročilnico in tako
postala »naša«. Ne le bralka,
kmalu je začela pridobivati tu-
ji nove naročnike - najprej v
domačem kraju, nato med
znanci in prijatelji.
»Sicer so se našli tudi ljudje,
ki se za časopis iz takšnih ali
drugačnih vzrokov niso hoteli
odločiti. Toda če se hočeš vze-
ti >am<, lahko marsikoga nago-
voriš, da se naroči na časopis,«
je prepričana Silva Novak.
»Človek pač ne sme biti tiho, z
ljudmi moraš govoriti in jih
nagovarjati, pa gre,« je razla-
gala simpatična Celjanka, ki je
v letošnjem letu prepotovala z
nami kar velik del Slovenije,
saj se je kmalu začela udeleže-
vati izletov Poglejmo-pojej-
mo. Kar nekaj mesecev je že
minilo od izleta v Škocjanske
jame, toda še vedno smo se v
uredništvu, skupaj z gospo
Silvo, iz srca nasmejali njenim
spominom. Nepozabni so tudi
spomini na zadnji izlet s sim-
patično Mojco, z »žvrgolenč-
kom«, kakor jo je imenovala
naša bralka.
Za to, ker je resnično naša,
smo se ji v uredništvu oddolži-
li z zlatim prstanom, ki ga bo
dala malce povečati in ga nato
s ponosom nosila. »Za noben
denar ga ne dam,« je zatrdila
gospa Silva. »Nosila ga bom,
da se bom pobahala z njim,
saj sem ga dobila od Novega
tednika.« Ko smo si z gospo
Silvo rekli na svidenje, kar bo
gotovo držalo, saj je obljubila,
da bo še naprej sodelovala z
nami, smo si v uredništvu re-
kli, da smo veseli takšnih bral-
cev, ki prihajajo k nam, nas
razvedrijo in nam s svojimi
nasveti ter domislicami polep-
šajo dan.	US, Foto: KL
Prstan je še v škatlici, vendar se bo kmalu svetil na roki
Silve Novak.
Zima je čas za izobraževanje
Kmetijska svetovalna služ-
)a, Enota Celje, je pretekli
eden v sodelovanju s specia-
isti Zavoda za živinorejo in
veterinarstvo Celje in zuna-
njimi sodelavci pripravila
štiridnevni tečaj za kmete, ki
se intenzivno ukvarjajo s pi-
tanjem govedi. Naslov tečaja
je bil Od teleta do mladega
pitanega goveda najvišjega
kakovostnega razreda.
Udeleženci so se lahko sez-
nanili s temami iz ekonomike
prireje mesa, gradnje hlevov
za govedo, pridelavo in kon-
zerviranje krme, prehrano te-
let in pitancev, predstavljen je
bil tudi pravilnik o ocenjeva-
nju govedi, z veterinarjem Ve-
terinarskega centra Celje pa so
se kmetje pogovorili o najpo-
gostejših boleznih in zajedal-
cih pri govedu.
Četrti dan tečaja so si kmet-
je ogledali še kmetijo, ki ji
pitanje govedi predstavlja
glavni prihodek na kmetiji, ob
zaključku pa so slušatelji do-
bili še potrdilo o opravljenem
tečaju.
Zanimanje za tečaj je bilo
izredno veliko, saj se ga je
udeležilo 27 kmetov, ki so bili
obenem tudi prvi tečajniki v
novo urejeni predavalnici Za-
voda za živinorejo in veteri-
narstvo Celje. To je bil eden
prvih tečajev, ki so pripravlje-
ni za zimsko obdobje. Izvajali
se bodo tudi tečaji za rejce
prašičev, rejce krav molznic,
rejce drobnice in za ostale
skupine kmetov. 15. decem-
bra ob 9.30 bo v prostorih KZ
Celje predavanje na temo Da-
vek na dodano vrednost
(DDV) in trošarina.
MD
Na tečaju so kmetje tudi praktično ocenjevali od doma prinešene vzorce mrve in silaže.
DOBRA SLUŽBA V CEUU!
V vodilnem podjetju na področju označevanja izdelkov in embalaže.
1.	Sistemsici inženir in programski vodja
za izziv projektnega organiziranja novega oddelka. Potrebna je
vsaj visokošolska predizobrazba s področja industrijske elektronike, av-
tomatike in/ali informacijskih tehnologij z izkušnjami v razvoju ali proto-
tipni proizvodnji, nadgrajena z nekaj izkušnjami pri vodenju in projekt-
nem organiziranju. Opravljen strokovni izpit je zaželen, ni pa pogoj. Kan-
didati, ki bodo dodatno imeli tudi izkušnje v radioamaterskem (ali profe-
sionalnem) konstruktorstvu bodo v posebni prednosti.
2.	Programer-razvijalec
za razvoj programskih rešitev in aplikacij v novem oddelku in za
celostno IT podporo. Potrebna je vsaj visokošolska izobrazba ustrez-
ne smeri in operativno programersko znanje zlasti: relacijske podatkov-
ne baze MS SQL ali Oracle, vizualnih orodij (vključno C ++), Java... ter
internetnih tehnologij za dostop do podatkovnih baz in orodij za njihovo
implementacijo (webDB).
3.	Prodajni inženir
za prodalo aplikacii in rešitev s področja instant pakiranja ob-
čutljivih izdelkov in nanašanja lepil v industriji. Potrebna je izo-
brazba s področja strojništva in/ali kemije ali pa elektrotehnike ter
nekaj izkušenj v komerciali.
4.	Prodajni inženir
za prodajo na področju naprav za dotisk embalaže In etiketira-
nja. Zaželene so izkušnje iz inovativnih tiskarskih tehnologij. Potreb-
na je vsaj višješolska izobrazba s področja kemijske tehnologije, elek-
trotehnike/elektronike ali strojništva ali pa druge ustrezne smeri z ne-
kaj izkušnjami iz komerciale.
5.	Servisni inženir
za podporo projektom v industriji in servisiranje zahtevnih ^lek-
tromehanskih naprav. Potrebna je vsaj višješolska izobrazba tehniš-
ke smeri s poudarkom na industrijski elektroniki in delno strojništvu.
Izkušnje v merilni elektroniki in pri delu z mikroprocesorji so zelo zaže-
lene. Isto velja za izkušnje pri delu s prenosnim računalnikom in upo-
rabo standardnih Windows aplikacij.
6.	Servisni inženir
za podporo projektom v industriji in servisiranje zahtevnih elek-
tromehanskih naprav. Potrebna je vsaj višješolska izobrazba tehniš-
ke smeri s poudarkom na industrijski elektroniki in delno strojništvu.
Izkušnje v merilni elektroniki in pri delu z mikroprocesorji so zelo zaže-
lene. Isto velja za izkušnje pri delu s prenosnim računalnikom in upo-
rabo standardnih VVindovvs aplikacij.
7.	Manipulant - skiadiščnilc
za skladiščne manipulacije. Izdalo in prejem blaga, kurirske po-
sle In druga dela splošnega pomena. Zaželena je srednješolska
izobrazba z osnovnim znanjem elektrotehnike. Posebej je pomembna
osebna urejenost s smislom za red in hitrim reagiranjem na spremem-
be. Vozniški izpit je pogoj.
Za delovna mesta pod tč.1 do 6. je potrebno dobro znanje angleškega
jezika, vozniški izpit in pripravljenost na redna dodatna izobraževanja na
Nizozemskem, Veliki Britaniji in na Madžarskem.
Razpisana delovna mesta so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
in 3.mesečnim poskusnim delom. Vsa delovna mesta, ki bistveno prispe-
vajo k napredku podjetja nudijo posebno stimulativen zaslužek.
Pisne prijave z življenjepisom (zaželena fotografija) sprejemamo do
zasedbe delovnih mest.
EMA d.o.o.. Mariborska 1, 3000 Celje; tel.063-40 48 10 ;
e-mail: zlatko.mastnak@ema.sl
PEKO, tovarna obutve, d.d. Tržič
razpisuje prosto delovno mesto
PRODAJALKE
za prodajalno Peko v Velenju, Šaleška 19.
Pogoji za sprejem:
-končana šola za prodajalce
-komunikativnost, vestnost in urejenost
-5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim
časom in poskusnim delom 3 mesece (možnost zaposlitve za ne-
določen čas).
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zah-
tevanih pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: PEKO,
tovarna obutve d.d. Tržič, Ste Marie aux Mineš 5, 4290 Tržič.
Omizje Netopirčicov je sesalo Netopirja
Klub ljubiteljev laškega piva imenovan
^'etopirčki je za decembrskim omizjem v
pivnici Pačnlk v Laškem izvedel pokušino
okušanje novega proizvoda Pivovarne
Uško, temnega piva - Netopir.
Člane omizja je v petkovo uživanje pope-
')3la mariborska dramska igralka Milena
^'uhič z izvedbo svoje večne Lizike. Žlahtno
JJsdaljevanje vzdušja, ki ga je ustvarila mari-
borska igralka, je bilo pivo Netopir, v družbi
^izvrstnimi prestami ter nekaterimi vrstami
^''uha podjetja Klasje iz Celja. Ponudbo in
JJ^itek so podaljšale sveže, vroče hrenovke
^^etijske Zadruge iz Laškega, da o Alojzije-
redkvicah ne govorimo. Poskušanje in
"l^ušanje vseh dobrot, ki je bilo v uvodu tudi
^^deno, je razkrilo zanimiva mnenja. Stekle-
ničke trendovskega tipa »long neck« so, tako
kot pivo, novost laške pivovarne, vsekakor
vredni vse pohvale. Prav tako je način paki-
ranja za trg v duhu časa in sodobnih materia-
lov. Prava posebnost pa je način odpiranja -
enostavno z roko, če ni odpirača v bližini - ki
z Netopirjem tudi prinaša novo sodobnost
slovenskemu prostoru in posebej Pivovarni
Laško.
Seveda je večina debate, še predno so bile
odprte prve stekleničke Netopirja, bila pos-
večena imenu in opremi steklenice. Igra be-
sede Netopir z duhovito grafično rešitvijo je
prepričala vse. Izbor barv napisa, etikete in
igriva podoba netopirja daje prikupnost zu-
nanjemu izgledu steklenice in kar radovedno
sili k odpiranju in okušanju vsebine.
Vodja pokušine je nestrpno omizje še pou-
čil, da to ni pivo, ki je mešanica temnega in
svetlega piva, je pa namenjeno predvsem
tistim pivcem, ki so doslej takšno pivo naro-
čali in pili. Bilo je poudarjeno, da je Netopir
pivo povsem nove kvalitete s popolnoma
novim okusom in barvo. Ni ne miš ne tič, je
miš in tič v enem. Je netopir.
Kljub temu, da so bili kozarci za natakanje
piva pripravljeni, je vodja pokušine dovolil
najbolj nestrpnim, da »potegnejo« kar iz
stekleničke. Pojasnjeno in ugotovljeno je bi-
lo, da je tip steklenice, v katerem je pivo
Netopir, bil razvit in narejen prav za pitje
brez kozarca.
Ob natakanju v kozarce se naredi čvrsta,
rahlo rjavkasta pena. Kozarec privzdignjen
proti svetlobi pa je pokazal žlahtno jantar
barvo, kar daje pivu Netopir posebno čarob-
nost. Prvi požirek je razkril povsem nov
okus, ki izvira od posebne mešanice kara-
melnega in svetlega slada. Drugi požirek je
bil namenjen iskanju stopnje grenčine v pivu
Netopir. Ta je, so ugotavljali okuševalci, mal-
ce blažja kot npr. pri Zlatorogu, izredno
majhna vsebnost ogljikovega dioksida v pivu
pa zaokroža okus in ustvarja prijetno doži-
vetje. Alkoholna stopnja je nekoliko lažja.
Člani omizja kluba ljubiteljev laškega
piva Netopirčki se zahvaljujejo Pivovarni
Laško, ki jim je omogočila prednostno po-
kušino. Pivo Netopir bo mogoče na prodaj-
nih policah in v gostinskih lokalih kupiti
ali poskusiti po 10. decembru.
Če je Temno Laško pivo za posebne prilož-
nosti, je pivo Netopir tako za razvajene oku-
se kot tudi za žejo.
20
ŠPORT
Milo za drago
Celjski rokometaši so v revanši povozili Izraelce, zmagali v skupini B in se bodo v cetrtfinalu po dveh letih spet
sestali z leonskim Ademarjem
Približno toliko znanja in
volje bi Celjani morali pokaza-
ti že v Tel Avivii in si prihraniti
nepotreben glavobol. Kako-
vostna razlika je le preveč očit-
na in je približno podobno
odsevala v sobotnem derbijii.
Tega si je ogledalo kakšnih 2
tisoč ljubiteljev rokometa in
dvorana Golovec je po dolgem
času spet kazala pravo obličje.
»Celjani so potrebovali po-
moč sodnikov. Tega jim ne bi
bilo treba, saj so veliko boljši od
nas. Jaz sem tekmo videl pač
tako, vzrok za naš poraz pa
nikakor nista ukrajinska sodni-
ka. Ne pozabite, da smo ama-
terji, treniramo le petkrat teden-
sko. S Kielom bomo v četrtfina-
lu poizkusili vse. Za nas je to
velika izkušnja. V Rishon Le
Zionu jih bomo premagali.
Vseeno mi je, kaj misli Sead
Hasanefendič. Dokazali smo,
kdo je drugo moštvo v skupini,
lahko da je Iskra boljša le v
napadu,« se je na začudenje
prisotnih razgovoril sicer vselej
nasmejani Hapoelov trener
Amir Pupeko, Id tudi Nemcem
morda pripravlja presenečenje.
Diesel Pajo
Predstava pivovarjev še ved-
no poraja veliko negotovosti,
ki jo je trener Hasanefendič
tokrat opravičeval z nervozo
ob imperativu zmage za vsako
ceno, manj kritično pa se je
izrazil o angažiranosti posa-
meznih igralcev. Globoka
obramba Izraelcem v prvem
delu ni pustila kaj dosti prosto-
ra in jim ukradla 11 žog. Perič je
bil zato spet izvrsten (16
obramb, 47%), proti njemu pa
je poletelo 7 žog več, kot na
nasprotno stran. »V DP smo
brez poraza, v LP pa zmago-
valci skupine, kar je lep zaklju-
ček leta. Lahko in moramo
igrati bolje, razumem pa moč-
na individualna nagnjenja ne-
katerih, saj bi vsi želeli doseči
gol. Iskra je kljub vsemu še
vedno druga ekipa te skupi-
ne,« je bil neomajen Hasane-
fendič, ki je nadvse zadovoljen
z dvigovanjem forme tistih, ki
so v LP imeli manjšo minutažo,
npr. kapetan Šerbec ali Vugri-
nec, lažji »bolnik« pa je po nje-
govem Aleš Pajovič. »Razisku-
jem ga, vendar zanj še nimam
zdravila. Trenira dobro, nekaj
pa mu manjka do atomskega
rokometa, kjer je vse manj pro-
stora za igralce v >dieselski< iz-
vedbi!« Pajovič je na parket
stopil šele 12 minut pred kon-
cem, prav toliko sekund pred
zvokom sirene pa je le uspel
zabiti tako želeni gol.
Manaskov ni vec
prvi
Zdi se, da je trener tokrat le
uporabil večkrat (tudi na tem
mestu) napisano »zvijačo«,
saj je Manaskov ponovno do-
bil glavo in pol manjšega ču-
vaja Livgota in bil odrezan,
njegove naloge pa naj bi prev-
zel Pajovič, četudi nekateri
menijo, da igralca težko igra-
ta skupaj v napadu. Makedo-
nec je hkrati izgubil vodilno
mesto (52 golov) na listi
evropskih strelcev. S fanta-
stičnim učinkom (10:10) na
srečanju proti Suhru ga je
prehitel Badlovec Zlatan Sara-
čevič (54).
Na desnem krilu je spet
sameval Pungartnik, ki ob
nepovezanih akcijah nikakor
ni mogel priti do izraza. Ha-
sanefendič očitno težko pri-
čakuje vrnitev poškodovane-
ga Bedekoviča, toda nekdo
bo zato izgubil mesto v ekipi
- na »tapeti« so levičarji Šer-
bec, Banfro, Pungartnik in
Vugrinec.
. PRIMOŽ ŠKERL
" ^ '	Foto: SHERPA
Navijači pivovarjev so ob nekaj lepih potezah le prišli na svoj račun.
Le kdo se ne bi pustil podrobneje pregledati izraelski polkov
niči, poveljnici Mosadovega varnostnega oddelka na rok(h
metni tekmi?
Strgani nemški okovi
Četrtfinalni nasprotnik
Celja Pivovarne Laško leon-
ska Prosesa Ademar je v zad-
njem krogu kožo reševala
proti nemškim prvakom, saj
jih je v nadaljne tekmovanje
vodila le zmaga, ki pa jo
evropska rokometna javnost
glede na formo Špancev ni
pričakovala.
Poročila pravijo, da je bilo
srečanje v Leonu trdo in gro-
bo, dodobra pomešana vrsta
španskih podprvakov pa je v
veliko veselje četrtmilijon-
skega mesta po dveh sezo-
nah z zmago 29:25 spet prišla
med osmerico evropskih veli-
kanov in bo znova pričakala
vrsto iz Celja.
Preostali pari četrtfinala:
Hapoel-Kiel, Zaporožje-Bar-
celona, Fotex-Badel Zagreb.
Spomini na obračun na isti
stopnji izpred dveh let zanje
niso prijetni. Tudi z zvezdni-
kom Lozanom, ki zdaj igra v
Barceloni, niso bili kos granit-
ni obrambi 3-2-1, na kateri je
takratni celjski trener Zdrav-
ko Zovko vztrajal ne glede na
večje število prejetih golov s
krilnih položajev. Ademar je z
Lozanom tisto sezono bole-
hal za podobnim virusom,
kot letos moštvo izpod Go-
lovca. Zmagi 26:24 in 34:26 sta
pivovarje privedli do polfina-
la, kjer jim je načrte nato pre-
križal Badel Zagreb. Mentali-
teto leonske ekipe zagotovo
najbolje pozna njihov nekda-
nji igralec Dragan Škrbič, ka-
terega telefonsko številko
španski novinarski kolegi že
vztrajno vrtijo, malce na bolj-
šem sta bivša »Španca« Perič
in Stefanovič.
V taboru Celjanov so s tre-
nerjem na čelu večkrat pou-
darili, da je pravzaprav po-
vsem vseeno, kdo bo četrtfi-
nalni nasprotnik (po novem
bosta tekmi 19. in 26. februar-
ja). V Leonu za takšna raz-
mišljanja v lovu za zadnjim
vlakom doslej ni bilo časa, od
nedelje naprej pa trener Ma-
nuel Cadenas Montanes
brez pomislekov daje pred-
nost rumenim, poznavalci pa 1
v ospredje potiskajo globoko
krizo moštva, ki mu težke
domače preizkušnje jemljejo
evropsko sapo. Sredi februaij
ja bo torej jasno, komu jes
uspelo bolje regenerirati mo-
či.
Vodeči dvojec Barcelona in
Ademar sta medsebojni obra-
čun 12. kroga lige Asobal za-
radi evropske fronte preložila
na kasnejši termin, še vedno
pa sta na čelu lestvice (1. Bar
celona (-1) 21, 2. Ademar (-1
19, 3. Portland San Antonit
17,4. Cantabria 15...)
.,PRIMOŽ ŠKERI
K leonskemu Ademarju so
letos prestopili Šarič (prej
Wuppertal), Bojinovič (Par-
tizan), Hvidt (Lemgo), Es-
quer (Cantabria) in Alvarez
(Cavadonga), klub pa so za-
pustili Demovič, Marne, Ga-
rabaya, Torrego (vsi k Mor-
razo Cagnas), Garcia Vega
(Pontevedra), Panadero (Va
lencia) in Kraljic (Sporting
Lizbona).
ŠPORTNIK LETA
V našem časopisu bomo kupone, s katerimi lahko glasujete za najboljše športnike
objavili še dvakrat. Trenutno so v vodstvu Gregor Cankar, Urška Žolnir in RK Celje
Pivovarna Laško.
Znan je tudi datum zaključne prireditve, na kateri bomo podelih priznanja najboljšim.
Svečanost bo v torek, 21. decembra, ob 16. uri v Top-fitu v Ipavčevi ulici v Celju, ki je
pokrovitelj naše akcije. V prihodnjih tednih pa seveda še nestrpno čakamo na vaše glasove.
Prizor s tekme Ademar Leon-Kiel (Entrerrios pri strelu) nazorno priča, kakšen boj za četrtfi'
nale LP so bili v Leonu.
ŠPORT
Dober pričetek Slovencev
Najboljši Slovenski košar-
larji so uspešno pričeli kva-
jfikacije za 34. EP 2001 v
[\irčiji. V prvem sklopu tega
kvalifikacijskega dela so z
jlikoto premagali reprezen-
^ce Portugalske, Islandije
0 Makedonije in so skupaj z
jiirajino po treh krogih na 1.
jiestu skupine D.
Še posebej je pomembna
gnaga na gostovanju v Make-
joniji, kjer bo le malokdo od-
lesel točki iz hladne in za
(ošarko povsem zastarele
Ivorane. Sicer pa smo od
,mojstrov kvalifikacij«, kot
menujejo naše, v treh uvod-
lih tekmah videli pričakova-
lo. Slovenija je sodelovala na
jadnjih štirih prvenstvih stare
;eline, na zaključnih turnirjih
33 nikdar nič naredila. Igralci,
(i so pred letošnjo sezono
)dšli v tujino (Jurkovič, Da-
leu. Kraljevič, Jagodnik), so v
rdem profesionalizmu še sa-
no napredovali. Očitno jim
ujina koristi tudi v smislu
proščenosti, kajti v tujih klu-
)ih so vsi po vrsti nosilci igre
n imajo temu primerno tudi
?ečjo odgovornost. Tudi zara-
li tega je sedaj Ivica Jurkovič
)ostal ob sijajnem obram-
bnem igralcu tudi prvi strelec
eprezentance, saj se je v Tur-
!iji rešil neljubih šablon stro-
;o kontrolirane igre iz Olimpi-
e. Ob njegovih in igrah preo-
tale trojke »tujcev« pa se je
'erjetno v našem najboljšem
dubu porodila marsikatera
komina, saj so jih na prela-
lek način spustili preko meje.
8oris Zrinski in pomočnik
yeš Pipan vztrajata na svoji
poti, ki jo kot prva hodita dru-
gič zapored, kajti vselej se je
po EP v Sloveniji menjal selek-
tor - zaradi neuspeha. Selek-
torski par namreč trdno verja-
me svojim fantom, vzdržuje
še naprej odlično atmosfero v
in okrog reprezentance, spo-
štujeta pa tudi nasvete Zmaga
Sagadina, ki je v novem man-
datu svetovalec v reprezentan-
ci. Igra je podobna minulim
kvalifikacijam, le nekaj imen
je novih. Tako si branilec Pivo-
varne Laško Ervin Dragšič
vse bolj utira pot do mesta
med deseterico oziroma do
mesta drugega »playa« repre-
zentance, zelo blizu deseteri-
ce pa sta. še njegova klubska
kolega Boštjan Nachbar in
Gregor Hafnar, ki v teh kvali-
fikacijah sicer še ni zaigral.
Tako se nekako pričenja do-
polnjevati izkušenejša skupi-
na reprezentantov z igralci, ki
so na EP do 20 let osvojili
srebrno medaljo. Zanimivo je,
da kolo v in okrog reprezen-
tance pravzaprav vodijo ljudje
iz širšega Celjskega ali bolje
rečeno iz Celjskega košarkar-
skega bazena. Zrinski iz Pol-
zele, Pipan, Dragšič, Nachbar,
Hafnar iz Laškega, Zdovc, ki je
po rodu iz Slovensih Konjic,
Jurkovič, ki je prve korake in
slavo dosegel v Rogaški Slati-
ni, Sagadin kot rojeni Celjan,
Bečirovič donedavni Laščan in
Jagodnik, ki je do te sezone
blestel na Polzeli. To dovolj
zgovorno priča o potencialu,
ki smo ga imeli in ga še imamo
na našem področju. Zato bi
bilo prav, da se še kakšna tek-
ma organizira na teh prostorih
(Šentjur, Šoštanj, Zreče, Ce-
lje), kajti tudi ljubiteljev ko-
šarke, ki bi prišli gledat in
vzpodbujat reprezentanco, tu-
kaj ne manjka. Seveda se mo-
rajo tega lotiti v klubih iz teh
mest.
Sicer pa čaka Slovensko repre-
zentanco nadaljevanje kvalifi-
kacij februarja leta 2000 s tek-
mama proti Ukrajini v gosteh in
Belgiji doma. Glede na tisto, kar
smo videli v uvodnih tekmah,
ni strahu, da ne bi naši fantje še
petič zapored odpotovali na EP.
Potrebno pa bo razmisliti, kako
na tem prvenstvu končno nare-
diti tudi odmevnejši rezultat.
Poznavajoč Zrinskega in Pipana
smo lahko prepričani, da o
tem že tuhtata. Izkušnje iz
Francije, čeprav slabe, bodo
še kako prav prišle, če pa bo
vzdušje enako sedanjemu, po-
tem lahko samo z optimiz-
mom gledamo naprej. Ta opti-
mizem pa je grajen na trdih
temeljih, kot so tudi trdi teme-
lji sedanje generacije v sloven-
ski reprezentančni košarki.
~ - JANEZ TERBOVC
Senzacija na Polzeli
9. krog pokala Saporta: Savinjski Hopsi-Pamesa 81:74 (39:37)
Kot gora velika zmaga, ki
pa četi Borisa Zrinskega ne
pomaga več. V primeru us-
peha nad Estonci ter porazu
Arsenala in Achilleasa imajo
Polzelani z obema moštvo-
ma slabši medsebojni količ-
nik, ki jih je pritrdil na 5.
mesto in zapečatil letošnjo
evropsko usodo.
1-ZZZZ1__
Ostaja vtis, da bi Hopsi s
takšnim pristopom in igro na
vseh tekmah letos lahko bili
vsaj drugi v skupini. Treba pa
je vedeti, da še niso zaigrah v
polni zasedbi in kot je dejal
eden od gledalcev, bi Hopse
ne zmogel pozdraviti niti
Tudmanov zdravniški konzi-
lij. Po treh mesecih se je vrnil
Bolgar Nikolaj Balev, spet igra
Miha Čmer, na seznamu obo-
lelih pa sta Samo Udrih in
Primož Kobale.
Preostala izida: Delta-Za-
dar 61:86, Achilleas-Arsenal
84:74. Vrstni red: Pamesa 17,
Zadar 16, Achilleas in Arse-
nal 13, Savinjski Hopsi 12,
Delta 10.
Pamesa je po dveh zapored-
nih porazih v domačem pr-
venstvu (12:2) prvič klonila še
v Saporti (8:1). Trener Miki
Vukovič je bil vseskozi izred-
no nervozen, si prislužil tudi
tehnično napako in s svojim
štabom po tekmi obkoUl zapi-
snikarsko mizo. Ekipa iz Va-
lencije je le na trenutke poka-
zala, zakaj se je boji vsa Evro-
pa. Znali so raztegniti obram-
bo domačih in narediti prostor
strelcem, v protinapadih so
domala neulovljivi. Pohvalen
je učinek Hopkinsa (16, točk.
met iz igre 8:9), ki je premalo
igral in centra Alberta (67%,
prosti meti 7:7). Katastrofo na-
juspešnejšega evropskega
moštva te sezone je s trojkami
ob izteku najavil Elvis Kadič
(3:3), Pamesina obramba pa
je v ključnem trenutku naredi-
la prekršek nad najboljšim
strelcem Kahrimanovičem,
Strelci za SH: Kahrimano-
vič 22, B. Udrih 16, Nikitovič
15, Kadič 10, Balev 8, Cizej 6,
Čmer 4.
kar je ta znal kaznovati. Tve-
ganje Zrinskega, ki je zahteval
še tesnejše pokrivanje indivi-
dualno boljših gostov, se je
obrestovalo. Ob izpadu morda
v uteho, da bodo aprila le na-
stopili na finala domačega po-
kala. KZS je Loko kavo, ki je
Hopse izločila, kaznovala za-
raradi neporavnanih obvezno-
sti.
mtrnmmmmi PRIMOŽ ŠKERL
Nad Jezico brez
Grobelnikove
Za tabor celjskih košarka-
fic prihajata derbi z Imosom
Ježico in finale pokala ob
Depravem času. Bodo v klu-
bu ne glede na nove razmere
^nali zadržati zmagovalno
Mentaliteto?
ŽKK Ingrad se je namreč raz-
pel z najboljšo igralko Jero
^robelnik. Vzrok za prekini-
tev (zamrznitev?) pogodbe z
^eprezentantko je nosečnost
letošnje najboljše strelke in
^ruge skakalke pri Celjankah.
oprava bo veliko vrzel skuša-
'^pokrpati z oakupom tujke,
■^ojda je v igri organizatorka
Slovaške, kar je glede na
'^knjo na položaju krilnega
•^^ntra malce presenetljivo.
I'kovica nas je zelo preseneti-
Ne preostane drugega, kot
^^ se sprijaznimo in čim prej
•^^domestimo hendikep. Žal
ie to pripetilo prav pred
'•^alom pokala, ki bo prihod-
jlii teden v Celju, ko smo ime-
'i^iorda zgodovinsko prilož-
J^^st,« je problem komentiral
^l^nični direktor kluba Fran-
Kamšak. Trener Željko Ci-
glar, ki je igro gradil prav na
Grobelnikovi, je nekoliko
drugačnega ■ mnenja in bi
trend zmag poskusil zadržati
s košarkaricami, ki so doslej
igrale manj, vendar so dovolj
kvalitetne. V prometni nezgo-
di se je poškodovala še ena od
nosilk igre Alenka Potočnik,
ki proti Mariboru ni zaigrala,
s poškodbo hrbta pa kljub
temu obljublja nastop proti
Ježičankam, kjer je Andrej
Urlep pred kratkim zamenjal
neuspešnega Grbca.
Celjankam se (je) obeta(la)
najodmevnejša sezona v zgo-
dovini. V prvenstvu imajo se-
rijo 10:0, v Ljubljani so ugnale
Ježico, uvrstile so se v finale
pokala. Prav škoda, da je
uprava zaradi domnevno sla-
be pripravljenosti ekipe
umaknila prijavo v pokalu
Ronchetti, njim neljube medi-
je pa so pozabili (?) obvestiti o
pridobitvi organizacije za-
ključnega pokalnega turnirja
in to nalogo opravili šele v
torek.
PRIMOŽ ŠKERL
NA KRATKO
Celje: 10-članska slovenska
plavalna odprava za EP v krat-
kih bazenih v Lizboni je za-
ključila priprave v bazenu Go-
lovec. Urško Roš čakajo nasto-
pi na 400 in 800 prosto ter 100
in 200 delfin, naša ekspedicija
pa bo na Portugalskem nasto-
pila brez najboljše plavalke
obolele Metke Sparavec.
Ljubljana: Ferjan (Ivo Re-
ya) in Svečakova (Sankaku)
sta v svojih kategorijah slavila
na pokalu Nagaoke. Sankaku,
ki je dosegel še 6 posamičnih
zmag v mlajših kategorijah, je
v ekipni konkurenci osvojil 3.
mesto.
Ljubljana: Rezultati strelske-
ga tekmovanja s standard zrač-
no pištolo za pokal Eurospekter
'99 - ekipno: l.D. Poženel Reči-
ca 1694, 4. Celje 1657, 8. Slo-
venske Konjice 1645. Posamez-
no: 1. Ljubič (Slov Konj.) 578,
4. Tkalec 567, 6. Brunšek 564,
8. Sajovic 563 (vsi Rečica). Izidi
preglednega tekmovanja, člani:
2. Ljubič 576,3. Veternik (Mro ž
Velenje) 569,4. Brunšek 568,6.
Sajovic 563. Članice: 2. Maček
(Rečica) 374.
Celje: Kegljavke Miroteksa
so kljub tekmi manj prepričlji-
vo osvojile naslov jesenskih
prvakinj. Ekipa Kočevja na
zadnjo tekmo v Celje ni pris-
pela, o primeru pa bo odločala
tekmovalna komisija KZS. Pri
moških je CP Celje po porazu
z Log Stenielom obtičalo na
repu in se bo spomladi borilo
le še za obstanek.
PANORAMA
NOGOMET
Turnir v Tabrizu (Iran)
I.	krog: Persepolis-Publi-
kum 0:1. 2. krog: Sah Dori-
Publikum 1:2. Finale: Pas-
Publikum 1:0 (prekinjeno v
66. minuti).
KOŠARKA
Liga Kolinska
II.	krog: Pivovarna Laško-
Zagorje 73:75 (45:38) Lisica
21, Goljovič 15, Nachbar 14,
Gragšič in Jurak 8, Žarkovič 4,
Hafnar 3. Savinjski Hopsi-
Kraški zidar 86:83 (38:40) Ka-
hrimanovič 18, Cizej in B.
Udrih 14, Kadič in Kobale 9,
Ovčina 4, Gorjup in Nikitovič
3, Čmer 2. Vrstni red: Union
Olimpija 22, Pivovarna Laško
in Krka Telekom 20, Slovan
18, Zagorje in Triglav 17, Sa-
vinjski Hopsi 16, Helios in ZM
Maribor 15, Rogla Atras (-1) in
Kraški zidar 12, Loka kava 11.
1.B SKL
10. krog: Nova Gorica-Ke-
moplast 98:89 (52:37) Nova-
kovič 24, Tomažin 22, Rov-
šnik 15, Maček 11, Zorko 7,
Jovanovič in Ribežl 5. Elektra-
Union Olimpija ml. 90:58
(47:32) Rupreht 20, Božič 18,
Črešnik 16, Zupane 12, Milič
10, Gorišek in Kovačevič 5,
Nuhanovič 4. Vrstni red: Be-
žigrad 18, Nova Gorica in Ten
Krško 17, Kemoplast in Ra-
denska Creativ 16, GD Hrast-
nik 15„ Ilirija (-1) 14, Banex (-
1), Jurij Plava laguna, Elektra
in Union Olimpija ml. 13,
Simp Radovljica 12.
2.SKL vzhod
10. krog: Rogaška 98-Celje
59:128 (25:54). Vrstni red:
Rudar 19, Celje in Litija 18...
1.SKL (Ž)
10. krog: Ingrad Celje-ŽKK
Maribor 75:57 (51:22) Deak
24, Veble 14, Obrovnik 13,
Sušin 12, Vodopivec in Ram-
šak 7. Vrstni red: Ingrad Celje
20, Imos Ježica 18, SKB Ježica
16, Ilirija, ŽKK Maribor in BTC
Legrand 14, Odeja Marmor 13,
Pomurje Skiny 11.
Savinjska košarkarska
liga
5.	krog: Polzela-Laško 53:74
(24:37), Nazarje-KK Velenje
59:56 (24:23), Gornji Grad-
Prebold 66:72 (29:37), NS Ve-
lenje-Mozirje 70:53 (41:20).
Vrstni red: Nazarje 9, Pre-
bold, Mozirje in Polzela 7, NS
Velenje 6, KK Velenje, Vetera-
ni Laško in Gornji Grad 4.
ROKOMET
Liga prvakov
6.	krog: Celje Pivovarna
Laško-Hapoel Rishon Le Zion
26:17 (12:5) Manaskov in Škr-
bič 6; Šerbec, Stefanovič in
Kokšarov 4, Vugrinec in Pajo-
vič 1. Končni vrstni red v
skupili B: Celje Pivovarna
Laško 10, Hapoel Rishon Le
Zion 8, Iskra Lider Market 6,
Alpi Prato 0.
1.A	DRL
12. krog: Slovan-Celje Pivo-
varna Laško 22:34 (9:18) Pun-
gartnik in Tomšič 7, Kokšarov
5, Stefanovič, Banfro in Škrbič
3, Vugrinec in Pajovič 2, Šafa-
rič in Šerbec 1. Gorenje-Treb-
nje 23:26 (13:13) Tamše 5,
Astafei in Rozman 4, M. Oštir
3, Gavriloski, B. Oštir in Sovič
2, Plaskan 1. Radeče-Jadran
28:24 (13:15) Privšek 11, Pla-
zar 4, Bon in Rantah 3, Ger-
man, Sotlar in Marčen 2, Svet
1.	Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 24, Prule 67 22, Prevent
20, Trebnje 18, Gorenje in Do-
bova 11, Radeče in Inles Riko
10, Slovan in Termo 7, Hoteli
Morje Portorož in Jadran 2.
Pokal RS
Osmina finala: Trebnje-Go-
renje 23:22 (12:12).
ODBOJKA
2.D0L
9. krog: Šoštanj Topolšica-
Prvačina 3:0 (25:19, 25:22,
25:13). SIP Šempeter-Ljuto-
mer 3:1 (25:20), 25:20, 19:25,
25:12). Vrstni red: Brezovica
26, SIP Šempeter 22, Šoštanj
Topolšica 21, IGM Hoče 10,
Ljutomer 16, Beltinci 15, Ter-
mo Lubnik 13, Prvačina 12,
Fužinar GOK IGEM 11. 6, Krka
5, Kovinar Kočevje 4, Črnuče
2.
2.D0L (Ž)
9. krog: Krim-B&L Utrip
Šempeter 3:2 (22:25, 20:25,
25:7, 25:22, 15:11). Kajuh Šo-
štanj-Tabor Marivor 0:3
(22:25, 18:25, 18:25). Vrstni
red: B&L Utrip Šempeter 23,
Krim 21, Frupi ŠOU K2 Šport
20, Infond Branik 11. 16, Kajuh
Šoštanj 14, Gradb. Stane Me-
žica 13, Benedikt in Tabor Ma-
ribor 12, Asics Kamnik 11, Sol-
kan 9, Kemiplas 11. 6, Mladi
Jesenice 5.
HOKEJ
DP
9. krog: Celje-MARC Inte-
rieri Tivoh 4:9 (0:4, 1:2, 3:3)
Šišmanovič 2, Lukman in Mr-
dženovič 1. Vrstni red: Acroni
Jesenice 16, Olimpija in Slavi-
ja M Optima 14, Bled 8, HIT
Casino Kranjska gora 6, MARC
Interieri Tivoli 4, Triglav in
Celje 1.
DP(Ž)
1. krog: Jesenice-Celje 13:1.
KEGLiANJE
1.ASL
9. krog: CP Celje-Log Ste-
niel 1:7. Vrstni red: Iskraeme-
co 18, Prosol Stiking in Kon-
struktor 14, Rudar 11, Proteus
Liv 10, Log Steniel 9, Dravo-
grad 5, Gorica Tekstina 4, In-
tercommerce 3, CP Celje 2.
22
ŠPORT
Velenjsko EP
»čez gore, polja...«
Najboljši evropski tekači
»čez drn in strn« se bodo v
nedeljo na zahtevni progi
okoli Škalskega jezera po-
merili za naslove stare celi-
ne v obeh članskih in mla-
dinskih konkurencah. Pri-
javljenih je 372 tekačev iz 30
držav, 21-člansko zastops-
tvo Slovenije pa napoveduje
uspešne nastope.
Med prijavljenimi (največ
je Špancev in Britancev) je 39
nosilcev medalj iz dosedanjih
EP, pri moških manjka le Da-
nec Carsten Jorgensen, naj-
hitrejši na EP '97. Naslov iz
Ferrare branita Ukrajinec Ser-
gej Lebed in srebrna iz Seville
Britanka Paola Redcliff. Fa-
voriti so še Belgijec Mohamet
Mourhit, ki je s 26:52,30 do-
segel evropski rekord na 1000
m, nastopil bo še prvak '94 in
'95, Portugalec Paul Guerra
(bron iz letošnjega SP v Belfa-
stu) in Britanec Jonatan
Brovvn, pri dekletih pa Fer-
nanda Ribiero, Ana Dias
(obe Portug.), Lieve Slegers
(Bel), Tativa Vvelan (Fra) in
Hayley Herring (VB).
Gledalci bodo tekače lahko
spremljali na celotni stezi.
Člani bodo morali premagati
9750 m (štart ob 12,35), mla-
dinci 6550 (11,25), članice
5950 (12) in mladinke 3350
metrov (11). Naše zastopstvo
sestavljajo Jože Čeh, Igor Ša-
lamun, Robert Kotnik, Tone
Kosmač, Aleš Tomič in Ro-
man Kejžar (člani), Sonja Ro-
man, Anica Živko, Silva Vi-
vod, Marjana Zajfrid, Veroni-
ka Zupane (članice), Boštjan
Buč, Marko Gorenc, Borut
Veber, Boris Špes, Klemen
Lavrenčak (mladinci), Mate-
ja Hojs, Anja Arzenšek, Nata-
ša Oset, Mateja Šimic in Joži-
ca Hozjan (mladinke), v do-
govoru z AZS pa bo manjkala
Helena Javornik, ki se bo pri-
pravljala na dvoransko sezo-
no.
V krosih so v izraziti pred-
nosti sicer Kenijci (imajo da-
leč največ naslovov), Etiopijci
in Maročani, Evropejci pa so
se tovrstnih tekmovanj pričeli
posluževati v smislu mobili-
zacije pred spomladanskimi
svetovnimi prvenstvi. Kros je
v evropskem merilu panoga
Portugalcev in Špancev, pri
nas smo z njim pričeli dokaj
pozno. Prvenstvo Jugoslavije
so sicer priredili že davnega
1923, prvi slovenski nastop je
bil tri leta kasneje. V obdobju
med obema vojnama in v no-
vejši zgodovini so Slovenci v
tem prostoru prevladovali. V
osmih državnih prvenstvih je
največ naslovov odšlo prav v
Velenje (Hrapič je zmagal tri-
krat, Bahtiri enkrat, ekipne
AK Velenje trikrat), Kladivar-
jevi tekači so slavili leta 1997,
Šentjurčani v obeh konkuren-
cah pa 95, 97 in 98. Velenje je
tako postalo središče krosa v
državi, organizatorji pa so
pred EP izpeljali več generalk,
novembra tudi odprto prvens-
tvo Slovenije.
PRIMOŽ ŠKERL
Škandalozno
slovo od Irana
Nogometaši Publikuma so
enotedensko gostovanje v
Iranu zaključili v finalu tur-
nirja v Tabrizu, ko so igralci
na pobudo trenerja Hlevske-
ga zapustili igrišče v 66. mi-
nuti. Zmagovalec je tako po-
stal teheranski Pas, ki je do
prekinitve vodil z 1:0.
Sodiške krivice v Tabrizu
niso poznale meja. Publiku-
mu so iranski sodniki v treh
tekmah razveljavili 4 gole, pA-
kazali sporen rdeč karton Ka-
čičniku že na prvi tekmi, v
finalu pa tudi spregledali očit-
no 11-metrovko, ko so doma-
čini v svojem kazenskem pro-
storu igrali z roko. Odhod ru-
meno-modrih z igrišča je v
Iranu dvignil precej prahu.
Tamkajšnji nogometni funk-
cionarji nameravajo poslati
posnetek tekme FIFA, s čimer
bi izsili-li kazen za Celjane.
Predstavniki Publikuma so še
takoj po tekmi opravičili iran-
ski nogometni zvezi, ki pa se
nikakor ni mogla pomiriti s
potezo, ki je vrgla temno sen-
co na turnir. »Menim, da smo
ravnali pravilno. Poznam svo-
je nogometaše in tako razbur-
jenih jih še nisem videl. Zato
je bilo bolje, če smo predča-
sno zapustili igrišče, kajti v
nasprotnem primeru bi prišlo
do še hujšega incidenta,« je
pojasnil Nikola Ilievski.
Gostovanje v Iranu je bilo
vsekakor poučno in pred-
vsem poceni, saj so vse stroš-.
ke pokrili prizadevni organi-
zatorji. Le-ti so skušali ustre-
či vsaki želji »zahtevnih«
Evropejcev, ki so na turnirju
zapustili najboljši vtis. Naj-
več nezadovoljstva je bilo
zavoljo neokusne in enolič-
ne hrane, ki najbrž ne bi
požela toliko kritik, če bi
bili jedilniki vsaj za malen-
kost bolj raznovrstni. Vsi
člani odprave so izključili
možnost privajanja na življe-
nje v povsem novem svetu,
bolj iznajdljivi so bili pri
nakupu tamkajšnjih cenenih
izdelkov na enem najstarej-
ših bazarjev na svetu, starem
okrog 1100 let. Povsem nov
pa bo objekt v dvomilijon-
skem mestu na severu Irana,
ki potrebuje le še zaključna
opravila in bo sprejel 70 ti-
soč obiskovalcev. To bo dru-
gi največji stadion v državi s
62 milijoni prebivalcev, iz-
med katerih jih več kot tret-
jina navija za Persepolis -
teheranski klub, ki je, mi-
mogrede, izgubil proti Pub-
likumu. Tudi zato so na Skal-
ni kleti z gostovanjem v Ira-
nu lahko zadovoljni.
T.L.
Editd spoznala Pungija
V našo redakcijo je pred
časom prišlo pismo učenke
6. razreda OŠ Vojnik Edite
Fidler, ki nas je prosila za
fotografijo rokometaša Ro-
mana Pungartnika.
Poleg slik smo ji dogovori-
li še zmenek s popularnim
Pungijem in Editi po njenih
besedah tako izpolnili prav
vse, kar si je želela. Prijetne-
ga, čeprav zaradi Romanovih
številnih obveznosti zelo
kratkega srečanja v bistroju
Time out, se bo Edita zagoto-
vo še dolgo spominjala, to-
krat pa smo skozi njena vpra-
šanja lahko slišali tudi'nekaj
manj znanih podrobnosti o
desnokrilnem rokometašu
Celja Pivovarna Laško.
»Do petega leta starosti
sem živel v Vojniku. V prvih
letih moje kariere sem več-
krat prenehal trenirati. Bil
sem prelen, potem pa so me
morali prepričevati, naj na-
daljujem,« sta le dve izmed
njih. Edita Fidler je redna
spremljevalka rokometnih
srečanj. K temu jo je navdu-
šil bratranec, ki je pri Florja-
nih, sicer pa rada tudi smu-
ča. Pungi, ki gradi hišo prav
v kraju, kjer živi Editina dru-
žina (na zmenek sta seveda
prišla tudi mama in 5-letni
bratec Tilen), ji je ob tej
priložnosti izročil še malo
večjo fotografijo, Edita pa se
mu je zahvalila s prikupnim
darilcem.
Ob prisrčnem snidenju
smo tudi mi prišli do zami-
sli, da bi bralcem Novega
tednika in poslišalcem Ra-
dia Celje pravzaprav lahko
večkrat izpolnili podobne
želje. Če smo vas pritegnili,
potlej nam vaše želje pisno
sporočite na naslov redak-
cije (s pripisom »Športno
uredništvo NT«) in potrudi-
li se bomo razveseliti še ko-
ga.
PRIMOŽ ŠKERL
Atletski šogun
Atletski veteran Branko Vivod je poleg zlate in srebrne
medalje v Kumamotu postal še ugledni občan mesta
Na World masters games je
5S-letni atlet, ki trenutno še
ne razmišlja o koncu kariere,
izdatno promoviral Celje in
Slovenijo. Takoj po podelitvi
zlate medalje za zmago v vi-
šini je v TV intervuju Japon-
cem razložil, kje je Slovenija
in kdo smo, pomagal pa si je s
prospekti naše države, ki si
jih je pred potovanjem priskr-
bel v japonščini.
/ i ~ ^
»Takšne organizacije tekmo-
vanj še nisem doživel in lahko
se primerja le z olimpijskimi
igrami. Japonci so resnično pe-
dantni in vsak zakaj ima svoj
zato. Nihče ni neučakan in
nihče ne gleda na uro,« je Vi-
vod podoživljal japonske tre-
nutke kmalu po pristanku na
brniškem letališču. Zdi se, da
je tekmovalne dosežke kljub
dejstvu, da je drugouvrščenega
v višini premagal kar za 16 cm,
potisnil na stran. Preveč je bilo
drugih doživljajev. »Pred vsa-
kim mojim nastopom je urad-
na napovedovalka povedala,
da gre za večkratnega zmago-
valca tovrstnih tekem, ki delno
obvlada japonski jezik. Zaradi
slednjega so me takoj vzeli za
svojega in navijali zame. Po
zmagi v skoku v višino in
opravljenih formalnostih me
je zgrabilo 6 deklet, dve glavi
manjših od mene. Odvlekle so
me v posebno sobo in me pri-
čele slačiti. Srce mi je hudiče-
vo močno bilo, ko sem se zna-
šel v spodnjicah, potem pa so
me odele v praznični kimono,
kar je pri njih največja čast, ki
te lahko doleti.« Novopečene-
ga šoguna so nemudoma sez-
nanili z obredom pitja čaja in
tečajem izdelave ikeban. »Ko-
lena so me močno bolela, saj
tam vsi klečijo, nataknili pa so
mi 5 številk premajhne natika-
če. Drugače ni šlo, žal sem za
njihove razmere pravi orjak,«
nadaljuje pripovedovanje o de-
želi, kjer boste za jutranjo ka-
vico odšteli 900 tolarjev, za
kosilo kar 10 tisoč, avtomobila
pa ne morete kupiti brez potr-
dila o lastništvu garaže. Sim-
bolični kontrast na otvoritvi
iger - orkester petletnih otrok
igra veteranom. Japonci pač
veliko pozornosti namenjajo
poznemu življenskemu ob-
dobju. »Če bom imel denar, se
bom v najkrajšem času vrnil v
dvemilijonski Kumamoto, za-
to še enkrat hvala vsem spon-
zorjem, ki so mi omogočili
udeležbo na WMG«, napove-
duje Branko Vivod, ki si je
simpatije pridobil že ob pri-
stanku v Osaki, ko je pomagal
omedleli starejši ženički. »Na
začetku tekmovanja bi se sko-
raj pozabil prijaviti, a je usluž-
benka učinkovito rešila prob-
lem in me uvrstila na listo,
kasneje pa se ponudila za vo-
dičko. Tako sem med drugim
videl pogorje Aso, ki se zaradi
še vedno delujočega vulkana
nenehno trese, kasneje v hote-
lu pa sem vodičko in celotno
hotelsko osebje naučil nekaj
slovenskih besed. Vsak nasled-
nji dan so me ogovorile z >do-
bro jutro<, zaradi svojih medalj
pa sem tako ali tako imel po-
sebni tretman,« Vivod zaklju-
čuje pripoved o deželi vzhaja-
jočega sonce, kjer -nihče ne
zasluži manj kot 8 tisoč mark.
PRIMOŽ ŠKERL
Šogun Branko Vivod. Japonkam je v veliko čast, če se želiš fotografirati z njimi ali izraziš
željo po poroki.
: ŠPORTMj
KOLEDARJ
m.
Košarka
Liga Kolinska, 11. krog
Škofja Loka: Loka kava-Ro
gla Atras.
SOBOTA J 1.12.
Košarka
Liga Kolinska, 12. krog
Zreče: Rogla Atras-Zagorje
Laško: Pivovarna Laško-Slo
van (obe ob 19), Polzela: Sa
vinjski Hopsi-Loka kava
(19.30).
l.B SKL, 11. krog - Slovei
ske Konjice: Banex-Jurij Plav
Laguna, Šentjur: Kemoplast
Ten Krško, Hrastnik: GD HR
astnik-Elektra (vse ob 19).
2.SKL vzhod, 11. krog - Ce
Ije: Celje-Maribor mlad
(17,30)
l.SKL (Ž), 11. krog - Celje
Ingrad Celje-Imos Ježica.
Rokomet
1.A	DRL, 13. krog - Celje
Celje Pivovarna Laško-Termo
Velenje: Gorenje-AFP Dobo
va, Trebnje: Trebnje-Radeče.
Odbojka
2.DOL,	10. krog - Beltinci
Beltinci-SIP Šempeter, Ljub
Ijana: Črnuče-Šoštanj Topol
šica.
2.D0L (Ž), 10. krog - Šeir
peter: B&L Utrip Šempetei
Kajuh Šoštanj.
Ju-jitsu
Vojnik: Prednovoletni tui
nir v borbah (9,30).
NEDEUA, 12.12.
Košarka
Savinjska košarkarska li
ga, 6. krog - Polzela: Prebolii
NS Velenje (8), KK Velenje
Gornji Grad (9,10), Laško-Na'
zarje (10,20).
Kros
Velenje: Evropsko prvens
tvo (10).
TOREK, 14.12. ^
Košarka
Pokal Saporta, 10. krog
Polzela: Savinjski Hopsi-De'
ta Tartu (20).
........... .........
?REDAJ5.12. .
issssssssstss	»«»>
Hokej
DP, 9. krog - Jesenic^
Acroni Jesenice-Celje.
PISMA BRALCEV
23
ODMEVI
Velika knjiga o
Celju
ob izteku stoletja oziroma
jjočletja je Celje postalo bo-
jjtejše za novo monografsko
jelo o mestu ob Savinji in
ijegovih prebivalcih. Knjiga je
jlod sodelovanja uglednih
i\rtorjev, njena vsebina pa kot
)repletanje besedila in foto-
jrafskega materiala posega
ako v mestno preteklost kot
ledanjost.
Na novinarski konferenci
)b izidu knjige smo avtorji
jazorno predstavili koncept in
nerila, po katerih smo zasno-
rali delo, k seznanitvi javnosti
jnjim pa je dodatno pripomo-
či prispevek z naslovom »Ve-
fca knjiga o Celju« v zadnji
Številki NT. Kot urednica knji-
>e pozdravljam kritični pogled
jvtorja prispevka, kateremu
;e je, -po mojem skromnem
nnenju, zapisalo tudi nekaj
leresničnih, če ne že kar zlo-
lamernih izjav. Zato se čutim
lolžna predvsem javnosti po-
asniti nekatere zadeve, pri če-
ner nikakor ne želim, da bi
)ričujoče pisanje izzvenelo
(ot začetek polemike o ute-
meljenih in neutemeljenih
jčitkih o napakah in pomanj-
lijivostih knjige.
Nedvomno je vsako delo
noč napisati še bolje. Prav
ako drži, da se posamezne
lapake žal odkrijejo šele ta-
uat, ko je že prepozno. In res
ie tudi, da ima vsakdo pravico
io mnenja, kaj in kako uvrsti-
li v takšno delo kot je mono-
grafija o Celju. Slednje je pač,
žal ali na srečo, vselej odloči-
tev posamičnega avtorskega
kolektiva. Nastanek dela, kot
ie monografija o Celju, zgolj s
'sicer nujno zadostitvijo stro-
kovnim kriterijem ni mogoč.
Osebna nota in lastno videnje
avtorja sta njegov nujni so-
potnik in konec koncev se
tudi zato vsako od del, ki se
sicer ubadajo z isto proble-
matiko, od drugih razlikuje
ter dodatno dokazuje, da je
na isto stvar mogoče gledati
iz različnih zornih kotov. Ven-
dar pa so različni pogledi in
(ne)strinjanje z njimi nekaj
povsem drugega kot očitki o
(•Protežiranju lastne ustano-
ve« ali »smešnih in diletant-
>kih« podnapisih k fotografi-
^m. Ob pozornem branju
'iionografije bo namreč lahko
"sak bralec ugotovil, da je pe-
^ost in raznolikost celjske
'kulturne ponudbe v mono-
Si'afiji dovolj nazorno in,
^Pam si reči, enakovredno
prikazana. Kar se tiče Pelika-
•^ovih fotografij, pa naj opo-
zorim le na dejstvo, da se v
^igi pojavljajo izključno kot
Ponazoritev in dopolnitev pi^
J^nja o celjski preteklosti. Tu-
' ' Zato poskušajo podnapisi k
l"^)'!!! ponazoriti nekdanji
'testni utrip, ne pa detajlno
l^zlagati vsake posamične fo-
Vafije. Takšen koncept pa
kot avtor prispevka sam
^Sotavlja, prisoten že drugje.
Ob koncu pisanja se bom
r razliko od avtorja prispev-
p slovenskim pregovorom
l^^gnila, čeprav je v ljudskem
^ročilu precej takšnih, ki se
navezujejo na zavist in ško-
doželjnost ter bi lahko bili na
tem mestu nadvse primerni.
Bolje zamuditi priložnost za
pregovor kot za knjigo. Sled-
nje na srečo nismo. Nasprot-
no, z novo monografijo o Ce-
lju odpiramo vrsto novih pri-
ložnosti za vse, ki z dobro
voljo in znanjem želijo sesta-
viti mozaik celjske preteklo-
sti, sedanjosti in prihodnosti.
Dela je še dovolj.
ANDREJA RIHTER,
Celje
PREJELI
SMO
Česa se od
snega še nismo
naučili
v časopisju beremo različne
članke in poročila v zvezi z
letošnjo zgodnjo snežno ujmo.
V redu! Postorjenega je marsi-
kaj in mnogi delavci so pokaza-
li svoj trud celo daleč preko
rednega delovnega časa. Ven-
dar je visok sneg povzročil tudi
neprilike, o katerih ni čitati ni-
česar, pa vendar so tu.
Časopis Novice opisuje
trud naše občine pri spopada-
nju s težavami. Poroča tudi o
dodatnem odstranjevanju
snega pred avtobusnimi po-
stajališči, ki jih je 92. Tukaj je
bodisi postajališč več kot 92
ali pa zdaleč niso vsega očisti-
li. Na Ostrožnem je očiščeno
pred Marketom Ostrožno in
nasproti. To se pravi - pluže-
no je v širini, kolikor se pač
cesta razširi. Ostalo so odstra-
nili nameščenci trgovine in fir-
me nasproti nje. Pri postaja-
lišču gasilski dom je dolgo
časa bil narlnjen visok kup
snega in na avtobus smo mo-
rali čakati pred kupom, kar
pa ni brez nevarnosti. Šele s
časom so si čakajoči shodili
prehod. To pa bi morala stori-
ti občina ali Izletnik. Prav ta-
ko na Teharski cesti pred tr-
govino Voglajna in nasproti,
t.j. pred upravo Javnih na-
prav. Že pri izstopu iz avtobu-
sa zaradi snega nisi imel kam
stopiti. Če ne bi Javne napra-
ve in sosed odstranili nariti
sneg, bi bili obe postajališči
nedostopni. Prostoru med
posameznimi postajališči in
cestiščem bo potrebno pos-
vetiti mnogo več pozornosti.
Druga bolna točka je poko-
pališče. Res je, da Veking
d.o.o. v glavnem dobro skrbi
za pokopališče. Mirna pot je
splužena, prav tako tudi vse
pomembnejše poti na poko-
pališču samem. Prava kata-
strofa pa je na žarnem oddel-
ku. Tukaj so očiščene le cen-
tralno vodeče poti. Poti ob
posameznih vrstah grobov pa
so popolnoma opuščene in
komaj prehodne, pri čemer je
varnost obiskovalcev, ki so
večinoma starejše vdove in
vdovci, močno ogrožena. To
tem bolj, ker se dodatno na-
bere precej snega na cipresini
živi meji med posameznimi
vrstami grobov. Svojci ga sku-
šajo odstraniti, kakor pač
zmorejo. Marsikdo ga poti-
sne na nasproti ležeči grob in
tako nastanejo nepotrebna
nesoglasja med posameznimi
obiskovalci. Vsi pa so si edini
v tem, da bi moral Veking
očistiti vse poti ter jih usposo-
biti za dostop do grobov. Prav
tako je treba sneg iz vmesnih
cipresinih živih mej odstraniti
strokovno, da ne bo nihče
prizadet. Poti pa morajo po-
stati brezpogojno varne.
HUBERT ANKERST,
Celje
Zasvojenost
med mladimi
Celjani
Razmišljati in pisati o zasvo-
jenosti ni prijetno. Še manj
prijetno je pisati o devetsto
mladih zasvojencih iz Celja in
bližnje okolice, ki so se delno
ali že povsem predali prepo-
vedanim drogam. Če k tem
prištejemo še alkohohke, tele-
vizij omane, internetomane,
kadilce, tabletomane in še
kakšne -mane, smo lahko sa-
mo zaprepadeni nad tem, ko-
liko je med nami takšnih, ki
zaman iščejo srečo izven sebe.
Današnji čas mladim ponuja
najrazličnejše vrednote, ki za-
polnjujejo njihovo zaznavno
polje. Katere od vseh teh bodo
ponotranjili? Tiste, ki izvirajo
iz njihovega doma, družine,
vrtca, šole ali one iz uUce, tele-
vizijskih limonad, uličnih
združb....? Praviloma tiste, ki
jih začutijo ali zaznajo v njim
najbližjih osebah, ki jim nekaj
pomenijo in do njih kaj čutijo.
Pa čeprav so jim te vrednote
tuje, nerazumljive in tudi manj
prijetne. Tisti, ki so v poplavi
najrazličnejših vrednot pre-
puščeni sebi, bodo kot po pra-
vilu najprej ponotranjili tiste,
ki jim omogočajo največ uži-
vanja in lahke zabave. Čemu
bi se odpovedali psihičnemu
in fizičnemu ugodju, ki se jim
ponuja? V svoji razposajenosti
in naivnosti vidijo mladi svet
in življenje drugače kot odra-
sli. Ta razhajanja porodijo
konflikte, ki jih odtujijo od
pozitivnih vrednot V svet tele-
snih užitkov in navidezne sre-
če. Na tej točki se pričenja
zasvojenost. Zaradi svoje ra-
dovednosti in neizkušenosti
mladi preveč pogosto nasede-
jo številnim pastem na svoji
življenjski poti. Kakor da bi
prišli v gravitacijsko polje: ma-
milo jim oslabi osebnost in jih
priklene. Če se mu ne uprejo,
jih psihično in fizično zlomi.
Mladim govoriti o mamilih,
AIDS, svetu spolnosti, sproš-
čeno, odkrito in pravočasno -
to imenujemo preventiva. Na
letošnjem celjskem otroškem
parlamentu so parlamentarci
večkrat izrecno poudarili, da
je v knežjem mestu spolnost
še vedno tabu, nezaželena te-
ma pogovora med njimi in
odraslimi. To je izzvenelo kot
očitek, da jih odrasli ne nauči-
jo živeti bogato in polno spol-
no življenje. Da morajo žal še
vedno sami detabuizirati spol-
nost, to pa počnejo ob slikovi-
tih zgledih v porno filmih.
V knežjem mestu vsem
mladim iskalcem prave sreče
grozi prepad zasvojenosti. Ti-
sti, ki poskušajo narediti zaš-
čitno ograjo okrog tega prepa-
da, trdijo, da bo uspeh možen
samo z združenimi močmi
oblasti, civilne družbe, stroke
in staršev. Drugače povedano:
s preventivo, znanjem, denar-
jem in voljo vseh tistih, ki so in
želijo biti mladim blizu. Tre-
nutno smo Celjani v fazi daja-
nja pobud, da bi na tem po-
dročju naredili kaj več kot sa-
mo programe (za katere pra-
viloma ni denarja), ugotavlja-
nje dejanskega stanja in se-
stankovanja na to temo. Tež-
ko si je predstavljati bolj
skromno kurativo, kot jo pre-
more Celje: metadonska am-
bulanta in razdeljevanje igel
odvisnikom. Ideja iz rožne do-
line o propadajočem dvorcu
kot domu za zdravljenje odvi-
snikov je še visoko »v zraku«.
Od kje bo prišel denar za nje-
no prizemljitev? Ministrstvo
za delo, družino in socialo po-
nuja le skromno finančno
podporo tistemu projektu, ki
bo že realiziran. Nekateri dvo-
mijo, da je civilna družba na-
šega mesta toliko zrela in tako
oblikovana, da bi zmogla ure-
sničiti takšen projekt. Drugi,
spet prisegajo na preventivo, s
katero se lahko ponašamo in
. tudi primerjamo z drugimi
večjimi mesti v naši državi.
Vendar vsi preventivci stojijo
pred strašno težkim vpraša-
njem: kako doseči, da mladi v
zmešnjavi vrednot ponotranji-
jo tiste plemenite in dragoce-
ne, ki jih bodo popeljale do
prave sreče? Vsem, ki so se
ukvarjali s tem vprašanjem, se
zdi najboljši odgovor: nauči se
razlikovati to, kar je v užitkih
dobrega, od tega, kar ni do-
bro.
TONE LESKOVEC,
Celje
Zlagano sožitje
že pred nekaj časa, to je v
lanskem letu, se je pričela ak-
tivnost skupine krajanov KS
Gahcija s področja, ogrožene-
ga zaradi kamnoloma. Aktiv-
nost za varovanje okolja je
narekovala sklic sestanka s
predstavniki CP iz Celja s
kamnolomom in asfaltno ba-
zo v Veliki Pirešici za reševa-
nje problematike, ki tarejo
okoliške prebivalce. Čeprav
organiziranih teženj prebival-
cev v sporu z ravnanjem pred-
stavnikov CP omenjeni pred-
stavniki niso upoštevali, je
vendar le prišlo do simbolične
ocene materialne škode, ki je
nastala na objektih. To pa ne
pomeni, da se lahko stanje, ki
je povzročilo škodo, nadaljuje.
Zagotovo si bomo prizade-
vali, da naše okolje ne bo
prizadeto z zapraševanjem
povrtnin in živalske hrane, še
posebej pa se moramo zavze-
mati za vdihovanje čistega
zraka, kar menim, da je naj-
bolj aktualna tema. Obljube o
zmanjšanju moči miniranja
se v vseh primerih niso ure-
sničile. Od julija do 16. no-
vembra je bilo povzročenih
65 umetnih potresov, ki so bili
po občutku močnejši od zad-
njega potresa z epicentrom
pri Sveti Jederti. Omenjeni so
najmočnejši potresi, medtem
ko so bili ostali malo manj
zaznavni. Največ škode so
povzročila miniranja v letih
1996 in 1997. V letu 1997 je bilo
zaznanih preko 220 bolj ali
manj močnih potresov. Kljub
obljubam o zmanjšanju moči
miniranja in ostalega onesna-
ževanja smo še vedno ogro-
ženi zaradi brezobzirniI> sno-
valcev kapitala, namesto da
bi si vsi prizadevali za sožitje
naravno pridobljenih pravic
ter čistega in neprizadetega
mirnega okolja.
Težko verjetno, da bo prišlo
do sporazuma, ki naj bi bil
obojestransko sprejemljiv, za-
to vabim vse prizadete od po-
sledic delovanja kamnoloma
in asfaltne baze, da se včlanijo
v nevladno organizacijo Slo-
vensko ekološko gibanje
(SEC), ki vključuje tudi sekcijo
za reševanje problematike
kamnolomov v Sloveniji.
VINKO ŠTEFANČIČ,
Velika Pirešica
Lokal »Stalin«
Da, prav zares; v Celju ob
Ljubljanski cesti nosi lokal
ime po enem od največjih zlo-
čincev in tiranov tega stoletja
z njegovimi simboli: srpom,
kladivom in peterokrako
zvezdo. Ne bom se ustavljal
ob tem, kako obiskovalci lo-
kala na vse to reagirajo; oseb-
no menim, da zelo različno.
Preprosto me zanima, kaj
bi se zgodilo, če bi kdo poi-
menoval kakšen lokal ali tr-
govino - denimo po Hitlerju s
simbolom kljukastega križa?
Ali bi bile naše službe prego-
na in naša tožilstva enako
ravnodušni in strpni do ime-
na Hitler in njegovih simbo-
lov, kot so do imena Stalin in
njegovih simbolov? Menim
da ne! Zdaj pa se vprašajmo,
ali je bil Stalin manjši hudode-
lec in tiran kot pa Hitler? Zgo-
dovina pravi, da ne. Vse me-
tode mučenja v Hitlerjevih ta-
boriščih je Stalin prakticiral že
desetletja prej na milijonih
^svojih državljanov. Zakaj so
potem v naših pristojnih služ-
bah prisotna dvojna merila?
Seveda bo morda kdo ugo-
varjal, da to potem ne bi bila
več demokracija, ampak re-
snici na ljubo, ni tako! Demo-
kracija je tam, kjer se pospe-
šuje in ščiti vse kar je dobro,
pravično in pošteno; pred-
vsem s preventivo pa prepre-
čuje zlo in vse negativno. Svo-
boda in demokracija je tam,
kjer se pošteni in pravični
ljudje počutijo varne in lahko
živijo mirno in sproščeno.
In nenazadnje, le kaj si misli-
jo o nas turisti in gostje iz tuji-
ne, pa veleposlaniki in diplo-
mati evropskih držav, ko si po
sicer naravno lepi Sloveniji og-
ledujejo spomenike protagoni-
stom revolucionarnega nasilja
ali pa lokal v Celju - imenovan
po največjem zločincu in tiranu
tega stoletja - Stalinu?
Oblastniki, ki postavijo na
svetilnik tirane in diktatorje, ne
delajo za blagor naroda in do-
movine in bodo težko obvla-
dovali razmere; in narod, ki se
morda zgleduje po revolucio-
narnih »herojih«, se mu ne obe-
ta ne lepa ne mirna in ne srečna
prihodnost. Demokracija po-
meni prostor svobode za vse
kar je lepo, dobro, pravično,
pošteno in človeka vredno in v
nobenem primeru ne obratno!
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
OBČINA ŽALEC
Oddelek za okolje, prostor
in komunalne zadeve
Žalec, Savinjske čete 5
razpisuje na podlagi 6., 7. in 8. člena Pravilnika o oddajanju
poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 5/93)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo poslovnega prostora v Šempetru 19 v najem.
1.	Poslovni prostor meri 27,22 m^, mesečna najemnina (podatek
za mesec november 1999) znaša 9.932,00 SIT, prispevek za
uporabo stavbnega zemljišča 230,00 SIT, skupaj 10.162,00 SIT.
Podlaga za mesečno usklajevanje najemnine je Odlok o
najemninah za poslovne prostore in garaže v občini Žalec
(Ur. list RS, št. 2/91).
2.	Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas.
3.	Poslovni prostor je namenjen za opravljanje mirne dejavnosti
(izključeno opravljanje gostinske dejavnosti).
4.	Prijavi na razpis je potrebno priložiti:
a)	dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti
- za fizične osebe: izpisek iz registra samostojnih podjetni-
kov pri davčnem uradu,
v- za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra in odločbo o
izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
b)	dokazilo o plačilni sposobnosti za-zadnjih 6 mesecev za prav-
ne osebe in dokazilo o plačanih dajatvah za fizične osebe.
5.	Prijavo oddate na naslov: Občina Žalec, Oddelek za okolje,
prostor in komunalne zadeve, Savinjske čete 5, Žalec v zaprti
kuverti s pripisom »za javni natečaj«.
6.	Rok za prijavo je do vključno 17. 12. 1999.
Poslovni prostor si interesenti lahko ogledajo po predhod-
nem dogovoru z Urlep Tatjano po tel. 717-121.
7.	Najemnik si poslovni prostor za potrebe svoje dejavnosti uredi
sam na svoje stroške in priskrbi potrebno upravno tehnično
dokumentacijo.
Vlaganja najemnika se ne poračunavajo pri najemnini in se
tudi ne vrnejo v primeru izpraznitve prostora.
8.	Upoštevane bodo samo tiste prijave, ki bodo.v celoti ustrezale
pogojem razpisa.
9.	O izboru najemnika bo odločila komisija dne 21. 12. 1999
ob 10. uri.
10.	Pogoj za sodelovanje je plačana varščina v višini enomesečne
najemnine, ki se nakaže na žiro račun Proračuna Občine Ža-
lec št. 50750-630-10238 pri Agenciji za plačilni promet Ža-
lec z navedbo plačila »za varščino«.
Ponudniku, ki bo izbran za najemnika, se bo plačana varšči-
na obračunala pri plačilu najemnine, drugim udeležencem
pa se bo vrnila v roku 3 dni, brez obresti.
11.	Izbrani najemnik mora pričeti svojo poslovno dejavnost v najkraj-
šem možnem času (vezanost na pridobitev uporabnega dovolje-
nja).
12.	Poslovni prostor bo predan najemniku v 8. dneh po izboru,
o najemu bo sklenjena najemna pogodba.
13.	Najemnik prične plačevati najemnino in ostale obratovalne
stroške s. 1.1. 2000.
24
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE - ROMAN
25
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
26.	11.: Andreja ŠTIH MA-
^EK iz Šentjurja - dečka;
27.	11.: Ksenija DOLER TO-
\fORNIK iz Žalca - dečka, Urš-
^a FAJDIGA iz Celja - dečka,
panica TRAILOVIČ iz Velenja
.dečka, Irena LAZAR iz Celja
. dečka in Zvonka STIPLOV-
§EK z Vranskega - deklico;
28.11.: Sandra MIKLAVČIČ iz
Celja - deklico, Katarina KRIŽ-
fjIK iz Celja - dečka in Mateja
LAZNIK iz Mozirja - dečka;
29.	11.: Slavica PAPINUTTI
iz Celja - dečka, Simona VRA-
glČ iz Celja - deklico, Miradije
BALAJ s Polzele - deklico in
Urška MATJAŽ iz Prebolda -
dečka;
30.	11.: Novka LAKIČ z Re-
fice ob Savinji - dečka. Jasmi-
na KNIFIC iz Celja - deklico in
Božiča UUBIČ iz Pristave -
deklico;
1. 12.: Iris GORŠEK iz Šem-
petra - deklico, Manca PIŠEK
iz Rogaške Slatine - dečka,
Irena PEČOVNIK z Vranskega
- dečka, Ksenija DOKLER iz
Štor - deklico, Branka TRAM-
ŠEK iz Rogaške Slatine - dekli-
co, Simona AJDNIK iz Celja -
deklico in Leonida BREG iz
Gorice pri Slivnici - deklico;
2. 12.: Marija GABER iz
Dramelj - deklico, Nevenka
RIHTER iz Gornjega Grada -
deklico, Vesna RAVNJAK iz
Velenja - dečka in Marta TA-
CER iz Lesičnega - dečka.
Žalec
. Loti KOJC je rodila dečka.
POROKE
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Danijel
KNEZ iz Sp. Sečovega in An-
gela KOKOL iz Šerovega ter
Milan FERLEŽ in Karmen BR-
VAR iz Zg. Sečovega.
Velenje
Poročila sta se: Iztok HU-
DOURNIK in Metka ŠILC iz
Podkraja pri Velenju.
SMRTI
Celje
Umrli so: Latif HARAM-
BAŠIČ iz BiH, 71 let, Alojzij VRE-
ČER iz Celja, 78 let, Maks
PLAVC iz Celja, 91 let, Marjeta
VUČKO iz Celja, 78 let. Angela
OŠO iz Celja, 82 let, Anton GU-
ČEK iz Celja, 51 let, Amalija
JAGER iz Tratne pri Grobelnem,
70 let, Janez PLANINŠEK iz Pri-
stave, 63 let. Romana KOŽUH iz
Gabrovca pri Dramljah, 41 let,
Marija OPRČKAL iz Malih Dol,
46 let, Marija GODEC iz Celja, 85
let, Olga VAŠ iz Kasaz, 74 let,
Martin ŽURAN iz Cirkulan, 44
let, Marija BUZINA iz Rogaške
Slatine, 66 let, Marija PRISLAN
iz Radmirja, 85 let, Marija PRI-
MOŽIČ iz Ojstriške vasi, 89 let,
Viktorija PIRŠ iz Celja, 83 let,
Vojko GREŠAK iz Hrastnika, 49
let, Ana FONDA iz Kamenč, 77
let. Zlata JELENČIČ iz Šentjurja
pri Celju, 61 let, Jožef MEŠL iz
Paroža, 74 let in Marta JESENIČ-
NIK izSelc,711et.
Velenje
Umrli so: Elizabeta FRAS z
Raven, 56 let. Angela SOVIČ z
Raven, 85 let, Amalija BRUN-
ŠEK iz Podkraja pri Velenju, 90
let, Matthaus RENHART iz Av-
strije, 68 let, Ljudmila GRE-
GORN iz Celja, 86 let, Ivan
CVIKL s Polzele, 71 let, Roza
ŽABERL z Babnih Brd, 75 let,
Ivan LESKOVŠEK iz Celja, 85 let,
Marija GLINŠEK iz Celja, 80 let.
Šentjur
Umrli so: Ivana NAGLIČ iz
Šentjurja, 81 let in Ciril ŠMID
iz Škofje Loke, 64 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Emilija HUMSKI
iz Rogatca, 71 let, Amalija ZO-
BEC iz Čače vasi, 82 let, Tere-
zija DOBNIK iz Polžanske
Gorce, 81 let. Angela KIDRIČ
iz Zg. Sečovega, 61 let, Veroni-
ka KOREZ z Donačke Gore, 89
let, Marija KITAK z Donačke
Gore, 72 let.
Žalec
Umrli so: Frančišek CEN-
CELJ iz Ločice pri Vranskem,
86 let, Augustin JELEN s Pol-
zele, 85 let, Karolina ROMIH
iz Celja, 85 let, Franc ČEPLAK
iz Nazarij, 69 let, Helena TUR-
ŠČAK iz Podvina, 45 let, Ivana
ŽILAVEC iz Celja, 69 let. Kata-
rina VREČAR iz Ločice ob Sa-
vinji, 72 let in Ivan KLANČNIK
iz Gotovelj, 76 let.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici 7. de-
cembra 1999
Z zdravjem očeta Iva ni in ni hotelo iti na bolje in tako zdaj ni
minil dan, da bi Anka pod večer ne šla domov na obisk k
bolnemu očetu. Hitro je postorila po hlevu in potem sta s
Petrom pohitela k Osojnikovim. Oče, ki je zadnje čase prebil
večino svojega časa v postelji, se je vedno znova razveselil
svojega vnuka, ki mu je pomenil nov, živ poganjek na drevesu
življenja njegovega rodu.
Medtem ko se je Anka kot ponavadi zapletla v pogovor s
sestrami in bratoma, se je mali Peter nocoj prav čudno vrtel ob
postelji starega očeta, da je Ivo hitro uganil, kako mu želi nekaj
povedati.
»Stari ata,« se je končno ojunačil Peter, »nekaj novega bi vam
rad povedal, pa ne smem, ker je skrivnost.«
»A tako!« se je nasmehnil Ivo. »Potem pa povej vse drugo,
samo skrivnost ne reci!« se je pošalil.
Rad bi še nekaj dodal, a ga je zopet posilil tisti zlovešči
kašelj, da so tudi ostali utihnili v svojem govorjenju in molče
spremljali očetov boj z boleznijo.
Peter seveda ni razumel, kako počasi odhaja življenje iz prsi
starega očeta, zato je brž, ko je prenehal kašljati in se brisati v
Veliko, že vso premočeno brisačo, pohitel s svojimi besedami,
so se razločno slišale v nastalo tihoto.
»Novega očeta bom dobil!« je povedal na glas in odločno.
Vsi so se začudeno spogledali med sabo, še celo oče se je
privzdignil v svoji postelji in se vprašujoče zazrl v Anko, ki je
•Nerodno povešala pogled. Nekaj trenutkov so bilj vsi še bolj
''ho, da jih je Peter začudeno gledal.
^>Le kaj govoriš neumnosti, otrok nesrečni!« se je hotela
'^nka izvleči iz neprijetnega položaja.
, >>Nič ne govorim neumnosti!« si ni dal Peter. »Saj mi je sinoči
Jjsti stric Milivoj tako obljubil in tudi ti si rekla, da lahko pride,
aa veš!«
Vse oči so bile zdaj zazrte v Anko in vsi so pričakovali, da bo
^riikala, kar trdi Peter. Ona pa je počasi vstala, prijela Petra za
^oko in odločno spregovorila: »Resnico govori Petej in najbrž
^^ nič narobe, če jo izveste tudi vi, čeprav sva se midva
^'^enila, da bo to skrivnost!« je strogo pogledala Petra.
»Saj sem povedal samo vse drugo, skrivnosti nisem omenil
niti z besedico!« se je branil fantič, da so vsi planih v smeh, ki
pa se je hitro polegel.
Ivan je vstal s stola se sprehodil po hiši in se nazadnje ustavil
pred Anko.
»Ne bi ti rad deUl nasvetov, saj si že dosti stara in najbrž veš,
kaj delaš. Pomislila pa bi lahko, da tudi zaradi tistega Milivoja
naš oče umirajo!«
»Ivan, kaj pa govoriš! Oče še gotovo ozdravijo!« se je
oglasila Franica. »Tebi, Anka, pa iz lastnih izkušenj povem, da
se boš opekla, če se boš igrala z ognjem! Pa še na to pomisli,
da ni našega rodu.«
»Pridigate mi, kot bi bilo že vse odločeno!« je povzela
besedo Anka. »V resnici pa je Milivoj samo poiskal pot do
mene v želji, da mi poda roko in mi pomaga nazaj v normalno
življenje. Tebi, Franica, pa povem, da smo tudi mi prišli od
drugod, pa nismo zato nič slabši ljudje in ne vem, čemu bi
potem Milivoju očitali drugorodnost!«
»Drugače je, če se preseliš sem nekaj kilometrov izza Sotle,
ali pa prideš od nekod, kjer imajo čisto druge navade in molijo
drugega Boga,« se je s slabotnim glasom vključil v pogovor
oče.
»Vsi veste, kako trda pot je za mano in kaj vse sem že morala
prestati v svojem življenju!« se je trdo postavila za svoj prav
Anka z glasom, iz katerega se je čutilo, da je vsak ugovor
zaman.
»Vedite vsi skupaj, da moramo živi pokopati mrtve in skupaj
z njimi spomine nanje ter zaživeti svoje življenje naprej, v
bodočnost. Če tega ne storimo, smo še bolj mrtvi kot oni, iz
katerih so se duše že odseUle v večnost.
»Saj imaš prav, Anica,« se je prvi oglasil s svojim slabotnim
glasom oče Ivo. »Samo to glej, da se tvoja navidezna sreča ne
sprevrže v novo nesrečo.«
S tresočo roko je iskal po zraku oporo in ko mu je Anka
podala svojo roko jo je stisnil s koščenimi prsti, da je v enem
samem stisku začutila in razumela vse neizrečene očetove
besede, katere mu je znova preglasil suh, močan kašelj, v
katerem se je vse bolj čutil očetov konec.
Ivan je srepo pogledoval izza mize, si dvakrat natočil polno
kupico iz majolke in obe na hitro zlil vase, kot da si nabira
korajžo za besede, katere so se končno vsule iz njega.
»Govorite vi, kar hočete, jaz pa vem svoje in vam povem, da
je vsega gorja pri naši hiši kriv tisti prekleti hinavec Stane in
njegov bosanski pomagač, ki zdaj tebi, Anka, meša glavo!
Komaj so se malo polegle govorice in zbadanja zaradi Franice
in Staneta, že nam hočeš ti, Anka, nakopati na glavo novo
sramoto!« si je dal duška in si že tretjič natakal iz-majolke.
»Otroci moji!« se je čudno, odločno, oglasil oče. »Ne otežujte
mi poslednjih ur življenja s svojimi prepiri!«
Ivan je ob teh očetovih besedah požrl vase pripravljene
grobe besede, s katerimi je hotel Anki dopovedati, da ne dela
prav in naj se spametuje, dokler je še čas.
Vstal je izza mize in dobro se je v njegovih opotekajočih
korakih poznalo popito vino, ko je čisto od blizu zabrusil Anki
v obraz: »Zame in za Bosanca ne bo nikoli dovolj prostora v tej
hiši!«
»Govoriš, kot da si že zagospodaril v hiši!« mu ni ostala
dolžna Anka. »A vedi, da oče še živijo in dokler bodo, bomo še
smeli k njim na obisk. K tebi pa zanesljivo ne bom prihajala ne
jaz in še manj kdo drug, tako da boš lahko imel zadosti
prostora v hiši!«
»Da ti le še ne bo kdaj žal zaradi predolgega jezika in
prekratke pameti!« se ni hotel Ivan pregloboko spuščati v
prepir s sestro in je raje odšel na vas, v gostilno, kjer je postajal
že tako ali tako vedno pogostejši gost.
»Toliko se razburja, v resnici pa še sploh nič ni!« se je ozirala
Anka proti vratom, skozi katera je odvihral v noč Ivan in se
tudi sama začela poslavljati.
»Ne vzemi Ivanovih besed preveč za hudo in me še pridi kaj
pogledat.« se je poslavljal oče.
»Gotovo pridem zaradi vas, oče,« je obljubila, »čeprav me
Ivanova nestrpnost in nespametne besede bolijo.«
»Mlad je in prepoln ognja, ki zadnje čase vse pogosteje plane
iz njega ob vsem tem občutju nemoči, ki ga čuti pod to tlačečo
oblastjo. Ko bo dal skozi vojaščino, se bo že umiril in
spametoval, saj je drugače dober in pošten fant,« ga je
zagovarjal oče, v želji, da se ne naseli nezaupanje ali celo
sovraštvo med njegove otroke.
Ivan je med tem časom že prišel ves mrk in slabe volje do
vaške gostilne.
»Le kdo se je nocoj pripeljal s tem težkim motorjem?« je
pomislil, ko je gledal močan stroj, postavljen pod oknom
gostilne in radovedno vstopil.
»A, ti si!« je mrko gledal izpod čela, ko je v enem izmed dveh
fantov, ki sta pila pivo pri točilni mizi, spoznal Milivoja.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
KRONIKA
29
Prihaja čas
prazničnega nemira
I Pirotehnična sredstva bomo lahko uporabljali le teden dni, pa še to ne povsod
Bliža se čas, ki je že po
Ijadiciji v znamenju pokanja
jn streljanja, letos pa zna biti
to praznično obdobje še po-
sebej bučno, torej ušesom in
živcem sila nedopadljivo.
Uporaba piroteiiničnih sred-
stev pa je lahko tudi zelo
nevarna, opozarjajo policisti.
Po posebnem pravilniku so
pirotehnični izdelki (ki ne spa-
dajo med eksplozivne snovi)
razvrščeni v šest razredov: v
prvem razredu so pirotehnič-
ne igrače (pokajoče vžigalice,
pasje bombice, pokajoče žabi-
ce ipd.), v drugem razredu so
lizdelki za male ognjemete
(petarde, rakete), v tretjem pa
so izdelki za srednje velike
ognjemete (za javne priredi-
tve) in v četrtem razredu iz-
delki za velike ognjemete (za
javne prireditve). Sledita še
dva razreda, T-1 in T-2, v kate-
rih so uvrščeni pirotehnični iz-
delki za tehnične namene.
Ob upoštevanju navodil na
izdelkih lahko pirotehnične
izdelke iz prvega in drugega
razreda uporabljajo vsi, otro-
ci do 16. leta starosti pa pod
nadzorom staršev oziroma
skrbnikov, pirotehnične iz-
delke iz tretjega in četrtega
iazreda pa smejo uporabljati
le strokovno usposobljene
osebe, ki morajo pred upora-
bo poskrbeti za ustrezne var-
nostne ukrepe.
Pirotehnični izdelki iz prvih
dveh razredov, od katerih so
med prazniki najpogosteje
uporabljene petarde in rake-
te, katerih glavni učinek je
pok, se smejo uporabljati le v
času od 26. decembra do 2.
januarja, toda ne povsod.
Uporaba je prepovedana v
strnjenih stanovanjskih nase-
ljih, v notranjosti zgradb, v
bližini bolnišnic, domov za
ostarele, otroških vrtcev, šol,
cerkva, kinodvoran, gledališč,
na športnih stadionih, v pre-
voznih sredstvih, namenjenih
potniškemu prometu in sploh
na mestih, kjer je zbrano več-
je število ljudi.
Lani so policisti PU Celje
zasegli več kot tisoč najraz-
ličnejših pirotehničnih iz-
delkov, zaradi kršitev javne-
ga reda in miru pa so podali
17 predlogov za uvedbo po-
stopka pri sodniku za pre-
krške, napisali so 1 kazen-
sko ovadbo in štiri poročila,
ki so jih poslali na okrožno
državno tožilstvo.
Posledice nepravilnega rav-
nanja s pirotehničnimi sredstvi
so najpogosteje ožganine, ope-
kline, poškodbe prstov na ro-
kah, poškodbe vida, sluha ipd.,
seveda pa tudi gmotna škoda
ni zanemadjiva. Že letos se je
lažje telesno poškodoval šest-
najstletni Konjičan, ki je na
medmrežju našel podatke o
izdelavi eksplozivne snovi, do-
ma zmešal sestavine, jih spra-
vil v pvc škatlico in vse to na-
meraval uporabiti na ulici. Ko
je pritaknil ogenj, je snov eks-
plodirala, fant pa si je poškodo-
val tri prste na desnici.
Lani se je na območju PU
Celje pri uporabi pirotehničnih
izdelkov poškodovala le ena
oseba, dvanajstletni otrok, v
sedmih primerih pa je nastala
gmotna škoda na objektih,
kot so bankomat, poštni nabi-
ralnik, osebni avtomobili, toa-
letni prostori itd. V enem pri-
meru je v garaži, skupaj z
ostalimi predmeti in orodjem,
zaradi nepravilne uporabe pi-
rotehničnega sredstva, zgorel
osebni avtomobil, gmotna
škoda pa je znašala približno
poltretji milijon tolarjev.
Na novinarski konferenci je
Bojan Vrečič, načelnik inš-
pektorata policije na PU Celje
povedal, da letos kakšnih
preventivnih akcij v smislu
nagrajevanja prinesiteljev pe-
tard ne bo, ker ni denarja in
ker v minuHh letih ni bilo pra-
vih učinkov. Bo pa policija
tesno sodelovala z inšpekcij-
skimi službami, nadzorovala
stanje na terenu ter zoper kr-
šitelje ukrepala. V času bliža-
jočih se veselih in norih dni
policisti opozarjajo še na
dejstvo, da ni policija edina, ki
naj skrbi za red, mir, varnost
in zdravje ljudi, ampak da so
na potezi predvsem starši,
vzgojitelji, učitelji, trgovci in
sploh vsi ljudje treznih ter ra-
zumevaj očih glav.
MARJELA AGREŽ
GORELO JE
Dim iz zastave
v petek, 3. decembra do-
poldne, je policijska patrulja
na Mariborski cesti v Celju
naletela na osebni avtomo-
bil Zastava yugo, iz katerega
se je valil gost dim.
Policisti so požar na vozilu
hitro pogasili in ugotovili, da
je do požara prišlo zaradi na-
pake na električni napeljavi.
Lastnica vozila Irena K. je oš-
kodovana za približno 80 ti-
soč tolarjev.
Pregreti mercedes
Minuli petek popoldne je
v Rogaški Slatini zagorelo
na tovornem vozilu Merce-
des Benz.
Požar na vozilu, ki je stalo
na parkirišču, je pogasil voz-
nik. zaposlen pri lastniku to-
vornjaka, posredovali pa so
tudi gasilci iz steklarne. Polici-
sti domnevajo, da je požar
nastal zaradi kratkega stika
na napeljavi za gretje. Lastnik
vozila Zvonimir G. je oškodo-
van za približno milijon tolar-
jev.
Požar v kuhinji
v nedeljo, 5. decembra po-
poldne, je izbruhnil požar v
kuhinji v stanovanju na Za-
drečki cesti v Mozirju.
Požar je uničil mikrovalov-
no pečico in kuhinjske ele-
mente, nastal pa je zaradi
kratkega stika na električnem
vodniku. Gasili so gasilci iz
Nazarij. lastnica stanovanja
Antonija Š. pa je oškodovana
za okoli pol milijona tolarjev
M.A.
PROMETNE NEZGODE
izgubil oblast nad
vozilom
Na lokalni cesti v kraju
Cerovec se je v ponedeljek,
29, novembra popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri se je
ena oseba hudo telesno poš-
kodovala, na vozilu pa je
škode za okoli 80 tisoč tolar-
jev.
Blagoje R (60) iz Rogaške
Slatine je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Svetega Florja-
na proti Rogaški Slatini. V Ce-
rovcu je v ostrem levem ovin-
ku izgubil oblast nad vozi-
lom, zapeljal desno z vozišča
in trčil v gospodarsko poslop-
je. Pri trčenju je utrpel hude
telesne poškodbe.
Poziv očividcem
Na avtocesti Arja vas-
Vransko se je v torek, 30.
novembra zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela lahke telesne poš-
kodbe, domnevni povzroči-
telj pa je s kraja nesreče po-
begnil. Gmotna škoda znaša
okoli 800 tisoč tolarjev.
Evelyn R (31) iz Celja je
vozila osebni avtomobil po
avtocesti iz smeri Arje vasi
proti Šempetru. Zunaj nase-
lja Žalec je nameravala prehi-
teti kombinirano vozilo (rde-
če barve) in manjše tovorno
vozilo z belo cerado, ki sta
vozila po desnem voznem
pasu. Ko je vozila vzporedno
z zadnjim delom neznanega
kombija, je voznik tega vozi-
la nenadoma zavil na levi
prehitevalni pas. Da bi pre-
prečila trčenje, je voznica
močno zavrla, pri tem pa iz-
gubila oblast nad vozilom.
Vozilo je nekaj časa zanaša-
lo, na koncu pa se je prevrni-
lo na streho. Voznica Evelyn
F. je utrpela lahke telesne
poškodbe, neznani voznik
rdečega kombija kranjskega
registrskega območja pa je
pobegnil.
Zaradi razjasnitve okoliščin
te prometne nezgode v PU
Celje naprošajo morebitne
očividce, da se zglasijo na
najbližji poUcijski postaji ali
pokličejo na številko 113.
Nesreča v Dolenji
vasi
Na regionalni cesti v na-
selju Dolenja vas se je v
torek, 30. novembra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri
se je hudo telesno poškodo-
val voznik kolesa z motor-
jem.
Srečko Z. (32) iz Dolenje
vasi je vozil kolo z motorjem
iz smeri Prebolda proti Latko-
vi vasi. V križišču z lokalno
cesto je zavijal v levo. takrat
pa je iz smeri Latkove vasi
pripeljala voznica osebnega
avtomobila. 32-letna Simona
J. iz Prebolda. V trčenju med
voziloma je voznik kolesa z
motorjem utrpel hude telesne
poškodbe.
Dvojno trčenje
Na dovozni cesti pri gasil-
skem domu v Skalah pri Ve-
lenju se je v četrtek, 2. de-
cembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena.
Jože L. (35) iz Škal je vozil
motorno kolo po dovozni ce-
sti iz smeri Škal proti gasil-
skemu domu. Med zavija-
njem na parkirišče je izgubil
oblast nad vozilom in trčil v
betonsko škarpo, od tam pa
ga je odbilo v tovorni avtomo-
bil, ki je bil parkiran v bližini.
Motorist je utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Štirje ranjeni
Na glavni cesti zunaj nase-
lja Studence se je v petek, 3.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta dve
osebi utrpeli hud telesne
poškodbe, dve pa sta bili laž-
je ranjeni. Na vozilih je ško-
de za okoli 2 milijona 550
tisoč tolarjev.
Adolf P. (58) iz Javornika je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Črnove proti Veliki Pi-
rešici, zunaj naselja Studence
pa je pri prehitevanju izgubil
oblast nad vozilom. Najprej je
zapeljal z vozišča desno, kjer
je trčil v obcestni stebriček,
nato pa ga je zaneslo nazaj na
vozišče. Takrat je iz nasprot-
ne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila 21-letni
Marko S. iz Kotelj, vozili pa
sta silovito trčili. Hude telesne
poškodbe sta utrpela voznik
Marko S. in njegov sopotnik,
22-letni Voranc K., prav tako
iz Kotelj, voznik Adolf P. in
drugi sopotnik voznika Mar-
ka S, 22-letni Aleš S. iz Preš-
kega vrha, pa sta bila lažje
ranjena.
Povozil pešca
Na regionalni cesti v Ro-
gaški Slatini se je v petek, 3.
decembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil
huje ranjen pešec, gmotna
škoda na vozilu pa znaša
okoli 50 tisoč tolarjev.
Igor K. (31) iz Rogaške Sla-
tine je vozil osebni avtomobil
po regionalni cesti iz smeri
Tržišča proti središču Rogaš-
ke Slatine, blizu prehoda ce-
ste preko železniške proge pa
je vozišče prečkal pešec, 42-
letni Marjan V. iz Rogaške Sla-
tine, ki ga je osebno vozilo
zadelo. Pešec je pri trčenju in
padcu utrpel hude telesne
poškodbe.
Trčila tovornjaka
Na glavni cesti zunaj nase-
lja Ločica pri Vranskem se je
v soboto, 4. decembra zju-
traj, pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, na vo-
zilih pa je škode za okoli 700
tisoč tolarjev.
Voznik tovornjaka s pri-
klopnikom. Stanislav H. (22)
iz Lendave, se je izpred go-
stišča »Ločica« v Ločici s to-
vornjakom vključeval v pro-
met in zavil na glavno cesto v
smeri Zajasovnika. Iz te sme-
ri pa je takrat pripeljala voz-
nica tovornega avtomobila,
39-letna Vida V. iz Domžal, ki
je trčila v zadnje levo kolo
priklopnega vozila. Po trče-
nju so hudo telesno poško-
dovano voznico iz zvite plo-
čevine rešili celjski poklicni
gasilci.
V	ograjo in v jarek
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Ložnica pri Žalcu se je
v soboto, 4. decembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, na
vozilih pa je škode za okoli
500 tisoč tolarjev.
Edi K. (46) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po lokalni
cesti iz smeri Velike Pirešice
proti Ložnici pri Žalcu. V Lož-
nici je ostrem desnem nepre-
glednem ovinku izgubil ob-
last nad vozilom in zapeljal
na levo stran ceste, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila.
29-letni Peter T. iz Celja. V
trčenju, ki je sledilo, je vozilo
Petra T. odbilo v drsno ograjo
in potem v obcestni jarek. Pe-
ter T. je utrpel hude telesne
poškodbe.
Čelno trčenje
Na regionalni cesti v Voj-
niku se je v nedeljo, 5. de-
cembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili ra-
njeni dve osebi, ena huje. Na
vozilih je škode za okoli 550
tisoč tolarjev.
Kari S. (65) iz Arclina je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Višnje vasi proti Vojni-
ku. V bližini stanovanjske hi-
še je na Celjski cesti zapeljal
na nasprotni vozni pas, po
katerem se je takrat pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
38-letni Vilibald Š. iz Tepanja.
V	čelnem trčenju je voznik
Vilibald Š. utrpel lahke tele-
sne poškodbe, voznik Kari pa
je bil hudo ranjen. Iz zmečka-
ne pločevine so ga izvlekli
gasilci poklicne brigade iz Ce-
lja.
Smrtno trčenje
Prometna nesreča, ki je
terjala človeško življenje, se
je pripetila v ponedeljek, 6.
decembra zvečer, v Šošta-
nju.
Franc D. (44) iz Metleč je
vozil kombinirano vozilo po
Cesti heroja Gašperja proti
Koroški cesti. Pri srečevanju z
nasproti vozečo kolono vozil
je s sprednjim desnim delom
vozila trčil v pešca, 75-letnega
Janeza N. iz Metleč. Pešec je
pri trčenju in padcu utrpel ta-
ko hude telesne poškodbe,
da je na kraju nesreče umrl.
M.A.
Radarji bodo.
•	v petek. 10. decembra dopoldne na območju Celja, popold-
ne pa na območju Velenja;
•	v soboto, 11. decembra popoldne na območju Laškega;
•	v nedeljo. 12. decembra dopoldne na območju Mozirja, v
popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine;
•	v ponedeljek. 13. decembra dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju;
•	v torek. 14. decembra dopoldne na območju Velenja, po-
poldne pa na območju Celja;
•	v sredo. 15. decembra dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Mozirja in
•	v četrtek, 16. decembra dopoldne na območju Rogaške
Slatine, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri
Jelšah.
30
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Jadranka je imela v petek slab
dan. O tem, da jo je pred zdravs-
tvenim domom udaril taksist, je
povedala policistom, ti pa so
ugotovili, da je bila enako aktiv-
na tudi Jadranka, ki se je stepla s
taksistom Petrom. Oba kršitelja
javnega reda in miru se bosta
srečala s sodnikom za prekrške.
•	Na Bregu sta se v petek zve-
čer prepirala soseda Stanko in
Marjan. Ko se je prepir nagibal v
fazo pretepa, je posredovala pa-
trulja in sprta soseda pomirila.
Do kdaj?
•	Nikola je prepričan, da lahko
v svojem stanovanju počne, kar
se mu zahoče. Tako je razgrajal
in se drl tudi v petek ponoči, ko
ga je morala poslušati vsa okoli-
ca v soseski Pod kostanji. Ker se
Nikola ni hotel umiriti niti v
prisotnosti policistov, se je moral
trezniti v prostorih za pridržanje.
•	Milica je v soboto popoldne
prijavila, da se pred vrati njenega
stanovanja nahaja sovražnik, ki
jo obstreljuje s petardami. Polici-
sti so na kraju dejanja ugotovili,
da so petardometalci trije mulci
iz soseske Pod kostanji; Dejan
M., Boris S. in Mirza G.
•	V stanovanju na Okopih je
Dejan T. v soboto zvečer kršil
javni red in mir. Zakaj je razgrajal
in razbijal, bo obrazložil sodniku
za prekrške.
•	Gabriela iz okolice Celja je
imela buren in bučen sobotni
večer. Za takšno družinsko
vzdušje je poskrbel njen soprog
Hinko, ki bo svoje početje zago-
varjal pri sodniku za prekrške.
•	V dijaškem domu sta se v
nedeljo zvečer stepli dve deklini,
vzrok za prepir in hudo kri pa je
bO, kdo drug kot tip, v katerega
sta se obe zagledali. Med prete-
pom je Slavica tako močno uda-
rila svojo tekmico Natalijo, da je
bila potrebna zdravniška po-
moč.	M.A.
Zimsko veselje naj bo tudi varno
Na smučiščih so opozorilne table, ki jih velja upoštevati - Tatovi opreme tudi letos ne bodo mirovali
Sezona smučanja in osta-
lih zimskih radosti se je pri-
čela, to veselje pa se zna kaj
hitro obrniti v smer, ko nas
doleti nezgoda ali nas kdo
okrade. Policisti tudi letos
opozarjajo na nevarnosti in
svetujejo.
Prvi nasvet je treba upošte-
vati že doma, še preden se
odpravimo na smučarijo. Tre-
ba je namreč preveriti, v kak-
šnem stanju je naša smučar-
ska oprema, to pa najbolje
znajo serviserji, ki bodo, v izo-
gib padcem in poškodbam,
zagotovili brezhibnost opre-
me. Na smučiščih mora vsak
smučar vedeti, da so smučišča
opremljena z obvestilnimi in
opozorilnimi znaki: o težav-
nostni stopnji smučarske pro-
ge, o nevarnostih na posamez-
nih delih smučišč. Poleg opo-
zorilnih znakov je treba upo-
števati tudi navodila redite-
ljev, policistov in drugih oseb,
ki skrbijo za varnost in red.
Reditelji morajo biti na smu-
čišču vidni in prepoznavni z
oznako, kršitelja pa smejo le-
gitimirati in zoper njega poda-
ti prijavo pristojnemu organu.
Doslej je najpogosteje prihaja-
lo do nesreč zaradi smučarjev,
ki načina smučanja niso prila-
godili smučarskim sposobno-
stim, lastnostim smučišča ali
vremenskim razmeram. V mi-
nuli sezoni se je zaradi neupo-
števanja slabih razmer na Ro-
gli pripetila smrtna nesreča
smučarja. V nesrečah, ki jih je
v minulih letih obravnavala
policija, je bilo udeleženih
razmeroma veliko število
otrok in mladoletnikov, zato
je tej populaciji treba posvetiti
posebno pozornost, denimo v
šolah pri pouku, v šoli v nara-
vi, na smučarskih tečajih.
Lani se je na smučiščih na
območju PU Celje pripetilo
293 nezgod ali za skoraj 27
odstotkov več kot v letu po-
prej. Največ nesreč se je zgo-
dilo na smučiščih KTC Rogla;
17 oseb je bilo hudo telesno
poškodovanih, ena oseba pa
je v nesreči izgubila življenje.
Smučarji, ki se odločajo za
vožnje izven urejenih smu-
čišč, se morajo zavedati, da je
le-to lahko na določenih ob-
močjih zelo nevarno, zlasti za
manj spretne. Kdor se odloči
za (turno) smuko izven ozna-
čenih smučišč, pa naj o tem
predhodno seznani svojce ozi-
roma prijatelje ali delavca na
hotelski recepciji. Takšne pu-
stolovščine se lahko (zlasti) v
slabih vremenskih razmerah
končalo slabo, tudi tragično.
Policisti opozarjajo tudi na
ustrezno varovanje smučarske
opreme v času, ko nismo na
smučišču, saj tatovi vedno in
povsod prežijo na nas in čaka-
jo na priložnosti. Ob odhodu
na smučišče je treba avtomo-
bil, s katerim smo se pripelja-
li, zakleniti, z vidnih mest pa
odstraniti vse predmete, zara-
di katerih bi se tat odločil za
vlom v vozilo. V minuli sezoni
so policisti na območjih smu-
čarskih centrov obravnavali
23 kaznivih dejanj (22 na KTC
Rogla, ki je na našem območju
največje in najbolj obiskano
smučišče, in eno kaznivo deja.
nje na RTC Golte), od tega lo
tatvin, 9 velikih tatvin, 3 poi
kodovanja tuje stvari in 1 kaz.
nivo dejanje ponarejanja de.
narja.
Tudi letos bodo za varno
počutje na smučiščih, zlasti
na smučiščih na Rogli in Gol-
teh, skrbeli policisti PU Celje^
ki pa ne bodo le delili nasve.
tov in pomagali iz težav, am.
pak bodo tudi ukrepali zopei
kršitelje. Na območju KTC Ra
gla deluje policijska pisarna,
je v objektu zgornje postaje
sedežnice Planja, označena pa
je z napisoi^>policija«.
...................*..............lili................. ©i^a M.A
MINI KRIMIČI
Tat z vonjavami
v noči na 1. december je
neznani storilec vlomil v skla-
dišče podjetja Transglob na
Veselovi ulici v Celju, od ko-
der je odnesel približno 100
stekleničk parfuma znamke
Rubiko, vrednih okoli 100 ti-
soč tolarjev.
Ukradeni laguni
v noči na 1. december je na
Pucovi ulici nekdo ukradel
osebni avtomobil Renault la-
guna 1.8, bele barve, z registr-
sko oznako CE N6-669, pogre-
ša pa ga lastnik Borut P.
V sredo, 1. decembra zve-
čer, je neznani storilec v Šale-
ku ukradel enak osebni avto-
mobil Renault laguna, a v ko-
vinsko modri barvi in z regi-
strsko oznako CE 54-87V.
Lastnik te lagune je Meho D.
Ukradel tiskarske
plošče
v sredo, 1. decembra popold-
ne, je nekdo kradel na dvorišču
pri delavnici Stanislava K. na
Plinarniški ulici v Celju. Odpe-
ljal je 50 tiskarskih plošč, vred-
nih okoli 55 tisoč tolarjev.
Vlom v garažo
v noči na 2. december je bilo
v Svetem Florjanu vlomljeno v
leseno garažo, last Kristine B.
Storilec je z osebnega avtomo-
bila Zastava yugo ukradel obe
sprednji pnevmatiki s platišči
ter snežne verige, iz notranjo-
sti vozila pa je ukradel avtora-
dio. Lastnica je oškodovana za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Tat v garderobi
v četrtek, 2. decembra med
7. in 12. uro, se je v garderobi
v Srednji zdravstveni šoli v
Celju nahajal nepridiprav, ki
je tam ukradel dve ženski
bundi, ženski plašč in par žen-
skih čevljev. Dijakinje, Urška
K., Suzana Z. in Tina B., so
oškodovane za približno 90
tisoč tolarjev.
Tatvina smuči
S smučarsko sezono so se
pričele tudi tatvine na smučiš-
čih. To sta spoznala tudi Luka
F. in Stašo K., ki sta v petek na
Rogli ostala brez smučarske
opreme. Luka je oškodovan za
približno 85 tisoč tolarjev, Sta-
šo pa za okoli 60 tisoč tolarjev.
Upornika iz
Križišča
Prejšnji petek zvečer je pa-
trulja PP Laško, zaradi kršitev
javnega reda in miru, interve-
nirala v bistroju Križišče v
Obrežju pri Radečah. Med po-
stopkom sta se 22-letni Rafael
Š. in 32-letni Jože P. upirala
postopku in poskušala fizično
obračunavati s policistoma, a
brez pravega učinka. Oba krši-
telja bosta morala k sodniku
za prekrške, skladno s kazen-
sko ovadbo, ki ju bremeni po-
skusa preprečitve uradnega
dejanja uradni osebi, pa naj-
brž tudi na sodišče.
Pretepenega V
prtljažnik
Luani U. (20) je v petek po-
noči, pred diskoteko Jungle v
Celju, pretepel 19-letnega Bošt-
jana L. in ga, nezavestnega,
strpal v prtljažnik svojega avto-
mobila ter ga peljal do Levca in
ga odložil pred bistrojem Luč-
ka. Zaradi suma kaznivega de-
janja protipravnega odvzema
prostosti, so policisti Luanija
U. ovadili tožilstvu.
Presenečenje pri
blagajni
Franc Z. je v soboto dopold-
ne kupoval v trgovini Jagros v
Šentjurju, pri blagajni, kjer je
plačeval račun, pa ga je čakalo
presenečenje. Neznani stori-
lec je izkoristil trenutek njego-
ve nepazljivosti in mu ukradel
denarnico z denarjem in do-
kumenti. Franc je oškodovan
za okoli 60 tisoč tolarjev.
Vlačilec brez
ogledal
v noči s petka na soboto se
je nekdo lotil vlačilca znamke
Mercedes Benz, parkiranega v
Štorah. Z vozila je ukradel obe
zunanji vzvratni ogledali, s
tem pa je lastnika Danijela J.
oškodoval za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Vlomil dvakrat
v noči na 4. december je nez-
nani storilec izkoristil odsotnost
lastnikov zidanice in lesene vi-
kend hišice v Šmartnem v Rožni
dolini. Najprej je vlomil v zidani-
co Draga P in ukradel zaboj
piva, šest kozarcev in namizni
prt, v vikendu Karla K. pa je
ukradel električni vrtalni stroj in
stensko uro. Drago P je oškodo-
van za okoli 10 tisoč tolarjev,
Karel K. pa za okoli 40 tisočakov
Katja ob nahrbtnik
v zgodnjih nedeljskih jutra-
njih urah je nekdo, ki se je
nahajal v diskoteki Casablan-
ca v Celju, opazil nenadzoro-
vani nahrbtnik in ga ukradel.
V nahrbtniku sta bila GSM
aparata Nokia in Ericsson ter
denarnica. Lastnica Katja K. je
oškodovana za okoli 75 tisoč
tolarjev.
Za hitro srečo
v dneh minulega vikenda
je neznani storilec vlomil v
prostore trgovine v objektu
bencinskega servisa na Ponik-
vi pri Grobelnem. Ukradel je 3
GSM aparate znamk Ericsson,
Sagem in Sony ter 400 hitrih
srečk Loterije Slovenije. Petro-
lova Trgovina d.d. iz Ljubljane
je oškodovana za okoli 150
tisoč tolarjev.
Vlomil v dve kleti
v noči na ponedeljek 6. de-
cembra, je nekdo vlamljal v
kletnih prostorih stanovanj-
skega bloka na Ulici V. preko-
morske brigade v Celju. Iz kle-
ti Janeza L. je ukradel dva
para smuči, Elan in Rossignol,
na obeh smučeh pa so bile
vezi Tyrolia. Ukradel je tudi
par smučarskih čevljev Alpi-
na, lastnika pa oškodoval za
okoli 60 tisoč tolarjev. Storilec
je vlomil še v klet Tatjane G., a
ga tam ni nič zanimalo.
Zlorabljena pomoč
Jožef B. je invalid, ki se je v
ponedeljek opoldne pripeljal
na Podjavorškovo ulico v Celju
in tam nagovoril dva mimoido-
ča mlajša moška, da mu poma-
gata pri izstopanju iz avtomo-
bila ter pri vožnji z invalidskim
vozičkom od avtomobila do pi-
sarne, kamor se je namenil.
Mladeniča sta urno pristopila
in Jožefu pomagala. Med tem
ko je eden potiskal voziček, je
drugi nosil invalidovo torbo ter
iz nje ukradel manjšo torbico z
denarjem in osebnimi doku-
menti. Jožef B. je oškodovan
za okoli 20 tisoč tolarjev.
Zmikavt pred vrati
v ponedeljek, 6. decembra
popoldne, se je na domu Vide
L. v Galiciji zglasil 20-letni Zo-
ran L, ki je prodajal vrečke za
gospodinjstvo. V primernem
trenutku je izkoristil njeno ne-
pazljivost in ji ukradel denarni-
co z manjšo vsoto denarja. Tatič
pa ni imel sreče, saj so ga kmalu
prijeli žalski policisti. M.A.
v Podjetje NT&RCd.o.o., , S
direktor: Jože Cerovšek. M
nadzorni svet: Milena Brečkbj
Poklič - predsednica, Matjažg
Jamnikar in Tone VrabL |
poslovni sekretar: Suzana Rober^
Podjetje opravlja časopisno- J
založniško, radijsko in agencijska
tržno dejavnost. Naslov: Prešerna
va 19, 3000 Celje, |
telefon (063) 422-50, ^
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek. '
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.,
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900. |
Nenaročenih rokopisov t
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revi)i
d.d., Ljubljana, Dunajska S,
direktor: Alojz Zibelnik. -'j
Novi tednik sodi med proizvode, j
za katere se plačuje 8% davek I
na dodano vrednost. 1
EjHE'! J
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B, Poklič.	^
Urednica: Tatjana Cvirn. |
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja '
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič,
Gregor Katič, Ui^^a SeEnik,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tbhnični urednik: Franjo Bogadi,"
Računalniški prdom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@NT-RC.si
imimi
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 4900-881
E-inail: Radio@NT-RC.si
AGEHCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungeitič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
Župan	,
na podlagi sprejetega proračuna In na podlagi Pravilnika o
dodeljevanju kreditov Iz Sklada za pospeševanje kmetijstva v
občini Šentjur pri Celju, objavlja
RAZPIS ZA REGRESIRANJE V KMETIJSTVU
1.	Za regres lahko zaprosijo fizične osebe, ki se ukvarjajo
s kmetijsko proizvodnjo In Imajo stalno prebivališče na
območju občine Šentjur.
2.	Sredstva se bodo dodeljevala kot regres za naslednje
namene:
-ZAVAROVANJE ŽIVINE
Regres 3.000 SIT po glavi se izplača, če kmet zavaruje
najmanj 5 glav živine.
-OSEMENITVE
Vse osemenitve, ki so bile opravljene v občini Šentjur in
niso bile Izvršene v okviru Veterinarske postaje Šentjur in
Veterinarske postaje Majšperk, vvišinl 500 SIT po glavi.
-PLEMENSKE ŽIVALI
Regresira se nakup plemenskih živali v skupni višini v pro-
računu zato določenih sredstev. Višina regresa bo odvi-
sna od skupnega števila vlog.
-NAKUP SEMENSKE KORUZE
Regresiranje semenske koruze Izven Kmetijske zadruge
Šentjur in sicer 25 MK v višini 750 SIT in 40 MK v višini
1.000 SIT po vreči.
3.	K vlogi je potrebno priložiti vso potrebno dokumentacijo,
iz katere je razvidno, da gre za izvršeno storitev ali nakup:
-pri zavarovanju živine-zavarovalne police,
-pri osemenitvah-osemenitveni list,
-pri nakupu plemenske živine-račun oziroma dokaz o de-
janskem nakupu.
4.	Vloge za dodelitev regresa je potrebno oddati ali prinesti
osebno na Občino Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur In
sicer do petka, 17.12.1999.
5.	Nepravočasno prispele in nepopolne vloge se ne bodo
obravnavale.
INFORMACIJE
31
32
ZANIMIVOSTI
Vse zaradi pomanjkljive golote
Fotografije gole mišice Nede Gačnik
na koncu sploh niso bile tako gole, kot
je to napovedoval Bojan Požar, lastnik
revije Moški svet in od začetka tega
tedna tudi zakupnik blagovne znamke
prvega slovenskega tabloida in nekoč
najbolj seksi časopisa Kaj. Za koliko
mu ga je Večer prodal, se še ne ve, ve pa
se, da mu je prodal tudi porno revijo
Vroči Kaj.
Bojan Požar je dejal, da je takrat 16-
letna Neda prišla v klub Eldorado, se
mirno slekla, fotografirala, pobrala 50
mark in odšla. Dekleta, med njimi je bila
tudi ljubljanska lepotna kraljica Lea
Turk, so se fotografirala pred kamero
Tomaža Ostanka, zdaj enega od najbolj
moralističnih fotografov, zgoraj brez, to-
da na javno objavljenih fotografijah tega
ni videti, ker imajo prsi zakrite z roko ali
pa so obrnjena proti kameri s hrbtom.
Tiskovna konferenca, na kateri je Bojan
Požar, ki se je kot eden vidnih medijskih
slovenskih mož dal prvi fotografirati gol,
obljubil golo Nedo, se je spremenila v
advokatsko pisarno. Napovedal je na-
mreč tožbo proti fotografu Tomažu Os-
tanku, ki je prodal fotografije Sloven-
skim novicam, in proti temu časopisu, ki
jih je objavil brez njegovega dovoljenja.
Morda pa je Bojanu Požarju dolgčas,
kajti trenutno ima na sodišču le nekaj
malih zadev. Med drugim ga toži lastnica
nekega časopisa, ker je v svoji reviji
napisal, da pošilja mlade manekenke v
Milano, kjer postanejo seksualni plen
tamkajšnjih modnih delavcev. Morda ta
revija res ni pošiljala deklet namerno v
porno klube, toda dejstvo je, da bo zad-
nji škandal svetovno znane modne
agencije Elite Požarju na sodišču kar
precej pomagal.
Sicer pa je Ljubljana spet doživela nov
šok, ki so ji ga zakuhali Štajerci. Tako so
tisti »ta pravi« Ljubljančani, kot je dejal
dolgoletni novinar Marjan Raztresen, ki
je svojo reportersko pot začel pri nekda-
njem Tovarišu, samo tisti, ki so se rodili
v Ljubljani, ne pa tisti, ki so se vanjo
priselili in v njej živijo tudi petdeset in
več let. »To so prišleki in konec in oni
gredo na tržnico, ne pa na trg,« je dejal in
s tem okrcal enega od najbolj znanih
fotoreporterjev Joca Žnidaršiča, doma
iz Šoštanja in že vse življenje Ljubljanča-
na, ki pa to ne bo nikoli postal.
Je pa Marjana zbodla ugotovitev, da
zgodovino Ljubljane pišejo Štajerci. Ta-
ko je tudi zadnjo fotomonografijo Gre-
mo na tržnico naredil Joco iz Šoštanja,
besedilo pa je napisal Željko Kozinc, ki
je doma iz Brestanice, torej s Štajerske.
Da bi bila mera za prave Ljubljančane
polna, je Joco organiziral največji žur, ki
se je kdajkoli zgodil v zgodovini ljubljan-
skega Magistrata. Prišel je Prekmurec,
predsednik države Milan Kučan, ki je
pomagal peti svojemu rojaku Vladu
Kreslinu. Malo je pomagala Prlečka,
ljubljanska županja Vika Potočnik, na
klavirju pa je take počenjal, da ga ni bilo,
ki bi verjel, da je Mojzes Mojmir Sepe,
Celjan, res že v pokoju, ne pa v kakšnem
mladinskem bandu. Ni manjkal Jak Ko-
prive, nekdanji glavni pri Delu, doma iz
Zagorja. Tam je bil Miljenko Licul, obli-
kovalec knjige, doma iz Pulja, ki se je
moral pregristi skozi pet tisoč fotografij,
toliko jih je naškljocal znani himalajec
Joco, skoraj osebni fotograf jugoslovan-
skega predsednika Josipa Broza Tita.
Skratka, ob izidu fotomonografije naj-
bolj pomembnega, najbolj vitalnega in
sploh ah in oh dela Ljubljane, je Joco
zbral vse, kar leze in gre in nekaj pome-
ni, pa naj je bilo ta pravo ali priseljeno. A
ja, saj res, vmes je bilo celo nekaj ta
pravih Ljubljančanov. »Toliko zabave na
Magistratu še ni bilo«, so dejali udele-
ženci. Pa ne samo zaradi dolenjskega
kraljevega cvička, ode o njem je pel
pesnik Tone Pavček, Dolenjec, ampak
zato, ker so štimung držali Štajerci.
NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
NASMEH, PROSIM!
Tokrat za spremembo namesto šale objavljamo satirična
pesmico Cecilije Remezenko iz Celja.
Upokojenčevo žalosKnko
So DDV-ji nam zavdali,
ne vemo, kaj bi v skledo dali.
Ko eden bo na perju spal,
si drug na slami bo postal.
Se vedno čudeži godijo,
ker milijončki kar skopnijo.
Prevelik naš je proračun,
naj penzionist zapre svoj kljun.
Imamo skregane ministre
in sfalirane filistre,
vsakmu odpove spomin,
ko spelje vodo na svoj mlin.
Kje vodiška si Johanca?
Prazna naša je bilanca.
Lepo bi b'lo, če iz nebes
izprosiš novi nam regres.
TRAČNICE
Praznik davkoplačevalcev
v Šentjurju so praznovali 90-letnico obstoječe šolske zgradbe, ki je bila po
številu uka željnih precej časa v slovenskem vrhu. Praznovali so upravičeno,
saj stara francjožefovska zgradba dosti boljše kljubuje zobu časa kot vse njene
nove ali skoraj-nove kozjanske kolegice. Če je bila Avstroogrska ječa narodov,
pa je bila po drugi strani do davkoplačevalcev očitno bolj usmiljena.
Pravo na kozjanski način
Slovensko ustavno sodišče ima zadnje čase s kozjanskim razumevanjem
pravne države toliko dela, da bo moralo vesoljno davkoplačevalstvo
podpreti v prestolnici še kakšno delovno mesto. Če bo seveda tako vnaprej,
tako kot je bilo z razpisom samoprispevka v Pristavi pri Mestinju ter s
šentjurskimi papirji za asfaltno bazo v Plafdnski vasi.
VITEZI BELEGA MESTA
REPORTAŽA
33
Dobra luc mojstra Pajka
Crnobeli svet je dobil barve v ateljeju velenjskega fotografa, ki čuti, da je življenje, ujeto v fotografiji, nikoli dokončana zgodba
v fotografskem arhivu Vol-
|)enka Pajka so stare čmobe-
le fotografije iz časov, ko so
ob narodnih praznikih pla-
polale zastave, pionirji pa so
v strnjenih vrstah s cvetjem v
rokah hiteli pozdravljati Ti-
ta. Brigade udarnikov so gra-
dile, da bi se pomaknile
navzgor po stanovanjski les-
tvici, Pajk je bil prvi fotograf
v Sloveniji in Jugoslaviji, ki
je fotografije izdeloval v
barvni tehniki. Upokojil se je
le simbolično, že zaradi letni-
ce rojstva, drugače pa se leta
odbijajo od njegovega načina
življenja.
. Pri sedeminšestdesetih je po-
stal četrtič oče. Pri štiriinosem-
desetih ne fotografira nič manj
kot prej, a loteva se le zahtev-
nejših fotografskih del. Prilago-
dil se je tudi potrebam sodob-
nih propagandnih dejavnosti. V
.poklicnem in osebnem življe-
nju se dopolnjuje z ženo Majdo,
Jfotografinjo, izjemno ponosen
pa je na svoje štiri hčerke Mar-
jetko, Dunjo, Evo in Urško.
Njegova hči Dunja je edina Slo-
venka, že več let zaposlena v
Bmslju v Evropski skupnosti,
od oktobra letos v diplomatski
službi, in je tudi edina Slovenka
z evropskim diplomatskim pot-
nim listom. Mojster fotografije
pripisuje zdravo in dolgo življe-
nje genom Pajkove družine, ene
najstarejših rodbin s Planine.
»Moj stari oče je živel z očetom,
dedom in pradedom. Veljalo je
pravilo, da je najstarejši član
dmžine najmlajšega seznanil z
dmžinsko kroniko. Šeststo let
i so generacije Pajkov vztrajale
na istem posestvu v Dolu pri
Planini, danes pa jih v vasi ni
več,« pripoveduje in se z nostal-
gijo spominja svojega prvega
fotografskega aparata. »Boks
kamero« mu je podaril stric
Franc Kolman, urar s Planine,
ki je po učni dol5i v dunajski
tovarni fotografskega papirja in
nemški tovarni Agfa kmalu po
prvi svetovni vojni odprl-pri nas
svoje podjetje. Fotografirati ni
naučil le nečaka Volbenka, tem-
več tudi komandirja planinske
žandarmerije.
Samovšečne
stranke
Volbenka je v uk sprejel naju-
glednejši in obenem najdražji
zagrebški fotografski mojster
Ivo Reputin. Njegove stranke so
bile bogate gospe, znane gleda-
liške igralke in operne pevke, ki
so hotele biti na fotografijah
lepše kot v resnici. Reputin je
njihove želje izpolnjeval z retu-
širanjem in te spretnosti je nau-
čil tudi svojega vajenca. Debe-
luške so postale s pomočjo po-
pravkov vitke in všečne. V atelje
je mojster dovolil le redkim,
začuda tudi kozjanskemu
kmečkemu fantu, ki je kazal
dober občutek za svetlobo. V
tridesetih letih so bili v modi
studijski portreti z mestnim
ozadjem in Reputin, ki je bil
tudi akademski slikar, je na
matirane plošče risal cerkve in
zvonike. »Šaubanja«, kot so
imenovali izris ozadja, se je
lotil tudi Volbenk, ki je mojstra
opazoval pri delu v njegovi vili v
Samoboru. Po treh letih je
opravil pomočniški izpit in za-
pustil petični atelje. Videl se je v
filmskem svetu, pri firmi UFA,
ki je snemala predfilme po vsej
Jugoslaviji. Pol leta je bil nosač
opreme in ne filmsld snemalec,
kot je upal. Verjetno bi se vrnil k
Reputinu, če ga medtem ne bi
povabili na birmo v Mozirju.
Vzel je fotoaparat, dva ducata
fotografskih plošč in stojalo ter
v enem dnevu zaslužil precej
denarja.
Dunajska Šola
Mojstrski izpit je opravil že v
Zagrebu, pobral prihranke in
se preselil v Savinjsko dolino,
v Mozirje, kjer si je v najetih
prostorih uredil atelje, tudi
sam presenečen nad spodobno
kopico naročil. Fotografiral je
poroke, pogrebe, rojstne dne-
ve, nove maše, slavja in življe-
nje doline od Žalca do Ojstri-
ce. V Celju je bil Pelikan, v
Zgornji Savinjski dohni Pajk.
Mladi fotograf se je z motor-
jem prevažal povsod, kamor so
ga poklicali. Najela ga je tudi
grofica Herberstein, ki jo je
fotografiral večkrat v njenem
vrtu v velenjski vili. Prvi je
prihitel na kraje nesreč, beležil
sledi roparskih podvigov in so-
deloval s časopisi. Podnevi je
bil na terenu, ponoči v labora-
toriju. V začetku druge svetov-
ne vojne, ko je razvijal tudi
partizanske slike in v temnici
sprejemal prepovedane obi-
ske, je postalo zanj. prevroče.
Moral bi v partizane ali iz drža-
ve in odločil se je za drugo
miožnost ter odšel k teti na
Dunaj. V enem od ateljejev, ki
so še obratovali, so ga vzelijea
pomočnika, čeprav ni znal niti
besedice nemško. Kakšno leto
kasneje je začel redno obisko-
vati svetovno znano višjo foto-
grafsko šolsko ustanovo, pri
profesorju Johanesu Maden-
skiju. »Imel sem izjemno sre-
čo, saj sem lahko od blizu
spremljal razvoj barvne foto-
grafije. Lotevali so se najrazlič-
nejših poskusov, da bi uspeli
odtis barvnih plošč prenesti na
fotografski papir. V tem oddel-
ku, kjer so nastajali zametki
barvne fotografije, sem ostal
dobro leto dni. Ta priložnost,
kakršno je imela takrat le peš-
čica ljudi v Evropi, je bila zame
najpomembnejši preobrat v
poklicni karieri in mojem živ-
ljenjskem mozaiku,« pripove-
duje Pajk o času, ko je bilo
preživetje odvisno od živilskih
kart. Bile so merilo prav za vse,
tudi za najboljši sedež v operi.
Vglobočju
Ob vrnitvi domov posli niso
več cveteli, a znova je začel
fotografirati po vsej dolini, pred
vojno eni najbogatejših v Slove-
niji. Imela je flosarje, veliko
lesa, hmelja in denarja, potem
pa je izgubljala prihodnost. In-
dustrija, ki je na tem mestu
ugašala, je začela na novo rasti v
šaleških krajih. Foto Pajk se je
preselil v Velenje v obdobju, ko
je bila tam le vas, obdana s polji
koruze in kozolci.
Rudarji so bivali v
zanikrnih barakah,
v rudniku pa so bile
pogosto nesreče.
Postopno moderni-
zacijo odkopne
tehnologije je sku-
paj z mdarsldmi in-
ženirji spremljal
po vojni od prve do
zadnje izboljšave.
Na Starem jašku je
imel svojo rudar-
sko omarico, v njej
zaščitno obleko in
čelado. Iz Nemčije
je po zvezah dobil
močan fleš, ki ga je
polnil akumulator,
in začel je sistema-
tično fotografirati
rudarjenje. Ministrstva so na-
mreč zahtevala natančno doku-
mentirana poročila, podprta s
slikovnim gradivom. Iz jame
ima več kot dva tisoč arhivskih
posnetkov. Beležil je vse po-
membnejše dogodke v dolini,
tudi prvo skromno delovno eki-
po v vasi Gorenje, ki je nima v
arhivu danes nihče drug. »Na
stari Špehovi kovačiji so začeli
izdelovati lesene sadne mline,
mlatilnice za žito in puhalnike.
Gorenje je iz opuščene mari-
borske tovarne dobilo orodje in
stekla je proizvodnja štedilni-
kov na trda goriva. Od začetnih
okornih proizvodnih poskusov
do prvih tekočih trakov, prvih
pralnih strojev in hladilnikov,
sem sledil razvoju v Gorenju,«
pravi Pajk, ki so ga večkrat
želeli zaposliti v podjetjih, a je
vztrajal na svojem.
V barvah
Iz fotografij, ki so izšle iz
Pajkovega ateljeja, naj bi kmalu
nastala velenjska monografija.
V njej bo tudi spomin na udar-
niške čase, ko je število delov-
nih ur odločalo o uvrstitvi na
stanovanjsko listo. Na gradbiš-
ču so bili rudarji, inženirji, uči-
telji, direktorji in tudi otroci.
Nestrpno je pričakoval novi-
ce o barvni tehniki, ki mu ni
dala spati od Dunaja dalje. »Le-
ta 1952 sem začel izdelovati
barvne fotografije, najprej roč-
no v laboratoriju. Barvne pove-
čave, velike 50 krat 60 centime-
trov, je v začetku petdesetih let v
Ljubljani predstavil Kompas v
svoji izložbi. Ljudje so bili pre-
pričani, da gre za barvni tisk iz
tujine in niso verjeli, da gledajo
moje fotografije Bleda, Bohinja
in Brnika.« Novica o barvni
tehniki se je razširila in v Vele-
nje so začeli prihajati mojstri
fotografije, poslovni ljudje in
predstavniki državnega proto-
kola. Barvno fotografijo si je
kajpada zaželel tudi Tito, ki ga
je Pajk po naročilu in v tajnosti
trikrat fotografiral na Brdu. Po-
žiral mu je v modri obleki, v
vojaški in beli maršalski unifor-
mi. Fotografijo, na kateri Tito
sloni v fotelju, so kasneje mno-
žično tiskali, saj se je znašla v
šolah, uradih, podjetjih in do-
movih, avtor pa je bil zamol-
čan.
Fotografiral je visoke obiske
državnikov iz tujine, sodeloval
s časopisnimi hišami in z novi-
narji, ki so prihajali brskat po
njegovem arhivu. S prijateljem
dr. Herbertom Završnikom je
hodil v planine in se večkrat
jezil zaradi posnetkov, ki jih je
prinesel iz Logarske doline. Bi-
la je eden njegovih najljubših
motivov v črnobeli tehniki, a ni
je znal ujeti osvetijene z obeh
strani. Več let je potreboval za
odUčno fotografijo, vse dokler
ni ugotovil, da je dolina pod
Rinko fotogenična le mesec dni
v letu, le dve uri v dnevu. Moj-
ster Pajk je redkokdaj zadovo-
ljen, saj je zanj fotografija nedo-
končana zgodba in eno izmed
življenjskih gibal, ki ga žene
naprej.
g	- KSENUA LEKIČ
L.- ' Foto: FOTO PAJK
Med fotografi ni upokojencev. Štiriinosemdesetletru
Volbenk Pajk v svojem fotografskem ateljeju.
Pajkovi na Planini leta 1947. Sin se je vrnil z Duimja.
Znoj v globočju.
34
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI?
Kokošja juha,
rižotin venec,
svinina z jabolki,
kroglice s šampanjcem.
Kokošja juha
Potrebujemo: večjo kokoš
za juho, 5 dag korenja in pe-
teršiljeve korenine, po 4 dag
gomolja zelene in pastinaka,
sol, poper v zrnju , 2 beljaka.
Priprava: očistimo in ope-
remo zelenjavo in jo skupaj s
kokošjo kuhamo v 2 1 vode.
Posolimo, dodamo poper ter
kuhamo 2 uri. Juho precedi-
mo in spet kuhamo. Stepemo
sneg iz beljakov in ga med
segrevanjem primešamo juhi.
Mešamo z metlico za sneg. Ko
juha zavre, jo odstavimo z
ognja. Malo ohlajeno spet pre-
cedimo, da postane zelo bi-
stra. Zakuhamo testenine,
žličnike ali ribano kašo.
Nasvet: jetrni cmoki so pri-
ljubljena jušna zakuha; nastrga-
mo 15 dag jeter in jih pretlači-
mo. V mleko namočimo 2 žem-
Iji in odcedimo. Očistimo sese-
kljamo in prepražimo 2 dag
čebule. Primešamo žemlje, fe-
tra, čebulo sol, poper in sese-
kljano peteršiljevo listje z enim
jajcem. Pustimo, da zmes poči-
va pol ure. Nato jo zajemamo z
žlico in cmoke polagamo v vro-
čo juho. Ko zavre, zmanjšamo
ogenj, juho pokrijemo in kuha-
mo 10 minut.
Rižofin venec
Potrebujemo: 40 dag riža,
50 dag blitve, šopek drobnja-
ka, čebulo, 3 dag margarine,
žlico olja, sol, poper.
Priprava: blitvo operemo
in pet minut prevremo v sla-
nem kropu. Dobro odcedimo.
Sesekljamo in prepražimo če-
bulo, dodamo blitvo in meša-
mo, dokler tekočina ne izhla-
pi. Primešamo riž, posolimo,
ko zavre, dodamo še malo
vode, pokrijemo in dušimo.
Po potrebi prilfjemo še malo
vode. Riža ne smemo razku-
hati. Pripravimo dobro na-
maščen model v obliki venca,
segrejemo pečico. Kuhan riž
stresemo v model in ga kratek
čas pustimo v pečici.
Nasvet: vsako jed iz riža
lahko lepo in učinkovito po-
strežemo. Tudi če ga ne pogre-
vate v pečici, ga zaradi lepšega
videza lahko oblikujete z zaje-
malko in previdno stresete na
pladenj.
Svinina Z jabolki
Potrebujemo: 4 svinjske za-
rebrnice, sol, poper, olje, timi-
jan, 4 kisla jabolka, 4 dl ja-
bolčnega soka, 1,5 dl smetane.
Priprava: mastne dele na
zarebrnicah zarežemo, hitro
prepražimo, solimo in popra-
mo. Olupimo in očistimo ja-
bolka. Dve razpolovimo, osta-
le narežemo, prekuhamo v ja-
bolčnem šoku in pripravimo
pire. Solimo, popopramo in
premešamo z maščobo, ki je
ostala po praženju zarebrnic.
Na dno pekača damo jabolčni
pire, na njega položimo meso
in jabolčne polovice. Smeta-
no solimo in popramo, prime-
šamo timijan in s tem jed
prelijemo. Zapečemo v peči-
ci, da lepo zarumeni.
Kroglice S
šampanjcem
Potrebujemo: 8 dag masla,
8 dag sladkorja v prahu, 18
dag bele čokolade, dl šam-
panjca, žlico limoninega so-
ka; 40 dag bele čokolade za
glazuro, 40 dag kristalnega
sladkorja.
Priprava: zmehčano maslo
mešamo s sladkorjem v pra-
hu. Uporabimo električni me-
šalnik. Nad soparo stopimo
nastrgano belo čokolado in jo
primešamo masi. Dodamo še
limonin sok in peneče vino.
Mešamo, da dobimo enotno
zmes. Z njQ napolnimo briz-
galko in na pomaščenem pe-
kaču oblikujemo kepice. Oh-
ladimo v hladilniku. Z vlažni-
mi rokami naredimo krogli-
ce. Na pari stopimo čokolado
za glazuro in vanjo povaljamo
kroglice. Nato jih povaljamo
še v sladkorju.
Nasvet: bela čokolada je
idealna za slaščice, šamanjec
pa jih dopolnjuje s svojim
značilnim okusom.
Svinina z jabolki.
Piše: MAJDA KLANŠEK
MERILCI ČASA
Cartier
Vse, kar je v svoji 150-letni
tradiciji blagovna znamka
Cartier poslala na tržišče, je
postalo kultno. Pa naj bodo to
očala, nakit, parfumi ali ure.
S svojim neponovljivim sti-
lom je podjetje Cartier osvaja-
lo srca in denarnice že od
svojega začetka leta 1847, ko
je Louis-Frangois Cartier ku-
pil draguljarsko delavnico v
Parizu in sicer od svojega last-
nega mojstra, Adolphe Picar-
da. Verjetno je šlo novopeče-
nemu lastniku precej na roke
tudi to, da so se v tistem ob-
dobju v Parizu prirejale pre-
stižne zabave, na katerih so
visokokvalitetni in presdžni
izdelki vseh vrst vedno našli
svoje mesto. In Cartier, kate-
rega motiv niso bih izdelki v
masovnih količinah, temveč
redki »objekti poželenja«, je v
tem obdobju našel svoje pravo
mesto med pravimi ljudmi.
Leta 1874 je najstarejši sin
Louis-Frangois-Alfred Cartier
prevzel vodenje podjetja od
svojega očeta in skoraj hkrati
začel razvijati idejo o vrhun-
skih kvalitetnih urah z lastno
blagovno znamko. Pri razvoju
towstne ideje je bil, med dru-
gim, zelo pozoren tudi na kva-
liteto vstavljenih mehanizmov.
Cartier ni imel nikoli lastne
proizvodnje mehanizmov za
ročne ure, vendar so imena,
kot Le Coultre, Vacheron Con-
stantin, Audemars Piguet in v
zadnjem času Girard Perre-
gaux ter občasno E^A, vedno
zagotavljala visoko kakovost,
ki so jo bile stranke (in so še)
vedno pripravljene plačati.
1888. je leto, ko se na trgu
pojavi prva ura Cartier. Ena
največjih, če ne največja uspe-
šnica draguljarske hiše Cartier,
je vsekakor model Santos,
konstruiran in podarjen leta
1911 kot posebno darilo brazil-
skemu prijatelju, pilotu balo-
na Albertu Santos-Dumontu.
Le-ta se je pri svojem vsakod-
nevnem delu srečeval z zelo
nepraktično značilnostjo je-
manja žepne ure iz žepa, zato
si je želel uro, ob kateri bi imel
zmeraj eno roko prosto. In za
tiste čase neobičajna želja je
postala ena od smernic moder-
nega urarstva. Obliko santosa,
kakršnega poznamo danes, so
»zakoličili« leta 1978.
Prva obUka, tako posebna
za Cartier, je takoimenovana
tank, ki je luč sveta, ugledala
leta 191Z Zanimiva pa je zgod-
ba modela Pasha. Leta 1933 je
"marakeški paša izrazil željo,
da bi želel v svojih bazenih in
savnah uporabljati tudi ročno
uro. Louis Cartier pa je njego-
vo željo vzel kot delovni nalog
. in tako je nastala ena od naj-
bolj znanih svetovnih kolek-
cij, ki vsebuje 44 različnih
modelov - od komplikacij s
Tourbilonom, do enostavnih,
jeklenih izvedb.
Poleg zgoraj navedenih je v
prodajnem izboru tega pariš-
kega proizvajalca mnogih pn
stižnih artiklov, predvsem p
nakita, ki izraža stil, najbolj p
kapitalno moč lastnika en
najbolj zaželenih ur na sveti
Le malokje se lahko pohvalij
s tako visokim odstotkom pn
daje damskih ur, saj so damsk
ure Cartier pisane na kožo nei
nejšemu spolu bolj kot pri vi
čini drugih, prav tako znani
blagovnih znamkah.
S smrtjo obeh bratov Cartie
Louisa in Jacquesa v letih 194
in 1942, se konča zgodba dn
žinskega podjetja in novo p{
začne družba Cartier, katei
lastniki so mnogi delničar)
najmočnejši posamezniki p
švicarska družina Rupert. Z
nimivo je, da med močnejšia
delničarji najdemo tudi otošb
tobačno industrijo Rothman
Cartier z urami spada v kapita
no združenje, v katerem š
člana še Baume«§iMercier i
Piaget, oba pa krojita sam vr
prestižnih ur.
Blagovna znamka Cartier j
v Sloveniji prisotna prek(
uradnega zastopnika v našen
glavnem mestu.
DAVID LEČNH
BIO
KOLEDAR
INFORMACIJE
35
70 let Izletnika Celje - tradicija,
vzdržljivost, profesionalnost
Avtobusno in turistično podjetje Izletnik Celje je delniška
družba s 485 zaposlenimi, 220 avtobusi in 297 registriranimi
linijami za prevoz potnikov. Z javnimi linijskimi in primestni-
mi prevozi pokrivajo širše celjsko območje - 33 občin, vključu-
jejo pa se tudi v ves slovenski prostor, od Lendave do Pirana in
od Rogatca do Bleda. Z gostinstvom se ne ukvarjajo več, s
turističnimi prevozi pa segajo dal^ preko slovenskih meja, in
to od Gibraltarja do Moskve ter od Finske do Istanbula.
Kako se je začelo?
Davnega leta 1929 je tedanji
občinski odbor mestne obči-
ne Celje spoznal, da mesto
Celje potrebuje več promet-
nih povezav, kot jih je nudila
le železnica. Zato je bilo usta-
novljeno podjetje Avtobus
mesta Celja, prvi predsednik
pa je postal .podžupan dr. An-
ton Ogrizek. Vozni park: dva
avtobusa znamke Mercedes,
sedež podjetja z delavnico in
garažo je bil na spodnjem La-
novžu - danes Kersnikova 27,
kjer so sedanje delavnice Iz-
letnika. Leta 1930 je podjetje
razpolagalo že z osmimi av-
tobusi in 12 zaposlenimi.
Med okupacijo 1941 - 1945
je bil kolektiv razpuščen. Že
maja 1945 je pri okraju Celje-
niesto odsek za lokalni pro-
met prevzel Mirko Presinger.
Aprila 1946 je lokalni promet
prevzelo Državno avtobusno
Podjetje, podružnica Celje,
julija 1948 pa Slovenija avto
promet (SAP), podružnica
Celje; leta 1950 je prešlo pod-
jetje pod upravo organov sa-
moupravljanja, leta 1952 pa
Se je podjetje že imenovalo
Avtobusni promet Celje. Leta
1954 je imelo podjetje 30 av-
tobusov, 23 linij in 27 šoferjev.
Prelomno je bilo leto 1962,
ko se je bistveno povečal pri-
mestni promet; 1963. se je
podjetje začelo ukvarjati še s
turizmom, leta 1964 pa se je
podjetje registriralo kot Izlet-
nik, avtoturistično podjetje.
Rast je bila bujna
Podjetje se je širilo in se
vključilo v gostinstvo, ko se je
1967. pripojil hotel Celeia. Le-
ta 1969 je Izletnik začel deliti
svojo usodo z centrom RTC
Golte, ki je bil nedvomno veli-
ka turistična pridobitev, hkra-
ti pa veliko finančno breme
za matično podjetje, saj je na-
ložba v Golte znašala 67 od-
stotkov celotnega prihodka.
Najbolj razvojno naporno
je bilo obdobje v letih 1974 -
1990. Golte je 1974 prevzela
Rdeča dvorana iz Velenja, leta
1982 pa je po Leopoldu Percu
vodstvo podjetja prevzela se-
danja direktorica Ana Jova-
novič, univ.dipl.oec.
Vrhunec svoje rasti je podjet-
je doseglo v letih 1985 -1987, ko
je imelo 1050 zaposlenih, 364
avtobusov in je letno prevozilo
dobrih 19.844.000 kilometrov
Šele po letu 1991 z osamosvaja-
njem Slovenije se je začelo
močno upadanje števila potni-
kov, tudi zaradi propadanja in-
dustrijskih podjetij. Obseg po-
slovanja se je zmanjševal, tako
da je Izletnik letos po obsegu
prevoženih kilometrov pristal
na obsegu iz leta 1973.
Da bi čimbolj omilili zmanj-
ševanje števila zaposlenih, so
v podjetju 1992. uvedli 36-urni
delovni teden za vse zaposle-
ne v režiji, v delavnicah in
drugod, razen voznega dela,
ki je obdržalo najmanj 36 in
največ 42-urni delavnik.
V obdobju 1992 do 1994 so
v podjetju opravili lastninje-
nje, tako imajo 60 odstotkov
osnovnega kapitala v rokah
zaposleni z upokojenci, osta-
lo je pripadlo državnim skla-
dom.
Izletnik Celje
danes in jutri
»Varnost je na prvem mestu,
saj se zavedamo, da na leto
prevozimo približno 27 milijo-
nov potnikov, poleg tega kupu-
jemo kakovostno izdelane in
nove avtobuse, večinoma
znamke Mercedes,« poudari
direktorica Izletnika Ana Jova-
novič. K takšni usmerjenosti
jih zavezujejo tudi slovenski in
evropski predpisi o izvajanju
prevozov z avtobusi, ki zahte-
vajo vse več organizacijskih in
tehničnih znanj ter naprav, hi-
tro in kakovostno vzdrževanje
vozil ter več znanj za voznike.
Da so Izletnikovi vozniki
pravi profesionalci, potrjujejo
tudi pri vsakoletnem nagraje-
vanju za varno in vzorno vož-
njo. Prav letos na jubilejno Iz-
letnikovo leto, je od skupaj 245
voznikov nagrade in priznanja
prejelo kar 194 voznikov oziro-
ma skoraj 80 odstotkov vozni-
kov. Od teh je bilo 12 takšnih, ki
so prejeli priznanje Srebrni vo-
lan, kar pomeni, da v zadnjih
petih letih niso imeli nikakršne
nezgode ali večje škode na vo-
zilih. Pri teh priznanjih jih naj-
bolj spodbuja zavarovalna hiša
Triglav, za kar ima še poseben
poslovni interes.
Nikoli ni bilo
nobenih subvencij
Razmah osebnega prometa
je v zadnjih letih dodobra iz-
praznil avtobuse na rednih li-
nijah. Pri Izletniku ugotavljajo,
da se z avtobusi še največ
prevaža mladina do 18. leta
starosti, starejši ljudje in tisti,
ki si prevoza na. delovno me-
sto ne morejo privoščiti s svo-
jim osebnim avtomobilom. Pri
tem so prevozi otrok tudi za
starše vse dražji, saj jih država
subvencionira s 17, Izletnik pa
s 30 odstotki. Podjetje Izletnik
Celje nikoli ni prejemalo nika-
kršnih subvencij od občin ali
države, kot je to bil primer z
ljubljanskimi, mariborskimi in
nekaterimi drugimi prevozni-
ki ter železnico.
Tudi finančni rezultat za le-
tos težko predvidijo, vedo le,
da dobička ne more biti, saj jim
ga sproti pobere država preko
cen nafte, davkov in podobno.
Če ne bi nenehno zmanjševali
stroškov poslovanja in števila
režijskih delavcev ter izboljše-
vali organizacije dela, ne bi mo-
gli normalno poslovati. Približ-
no 12 odstotkov doseženega
neto prihodka tudi vsako leto
investirajo skoraj izključno v
nakup novih avtobusov, oseb-
nih vozil za Izletnikovo avtošo-
lo ter v tehnično opremo za
preventivno in redno vzdrže-
vanje vozil. Za nakup vozil na-
menijo letno 400 milijonov to-
larjev, kar pomeni 10 do 15
avtobusov, odvisno od razmer-
ja med cenovnimi razredi.
Ana Jovanovič, univ.
dipl. oec., direktorica Izlet-
nika Celje:
»Poslovne usmeritve Iz-
letnika Celje so jasno začr-
tane, izkušnje pa kažejo, da
se kaže zanesti samo nase.
Zelo dobro se zavedamo
svojega položaja in pogojev
poslovanja in prepričana
sem, da bomo še zelo dolgo
v prihodnje zdravo in uspe-
šno podjetje ter da bomo v
svoji branži med najboljšimi
in največjimi avtobusnimi
prevozniki v Sloveniji.
Vsem našim potnikom in
vsem poslovnim partner-
jem želim srečno pot v novo
leto 2000 ter zdravja in
osebne sreče vsakemu po-
sebej. Pričakujem, da nam
boste zaupali še naprej, mi
pa se bomo po svojih mo-
čefa potrudili, da bomo avto-
busne prevoze in turistične
aranžmaje izvajali kar naj-
bolje.«
Boštjan Čoki, univ. dipl.
oec., predsednik nadzor-
nega sveta in vodja linij-
skega prometa:
»Podjetje Izletnik Celje
smo leta 1994 lastninili na-
tančno po zakonu in to ta-
ko, da smo 60 odstotkov
vrednosti kupili zaposleni in
upokojenci s certifikati, 40
odstotkov pa je po zakonu
pripadlo skladom. Takšna
lastninska podoba je tudi še
danes, s tem, da smo se
odločili za model, da 60 od-
stotkov lastnine tudi dolgo-
ročno ohranijo zaposleni
delavci.
Akt o lastninskem preob-
likovanju in prvi, začasni
statut delniške družbe je ta-
kratni delavski svet.sprejel
decembra 1995, novi statut
pa je bil sprejet na prvi
skupščini delniške družbe
novembra 1997. Delniška
družba ima individualno
upravo - direktorico, 9-član-
ski nadzorni svet in skupšči-
no delničarjev. Vsi organi
družbe delujejo usklajeno
in učinkovito.«
Ferdinand Šorli, pred-
sednik sveta delavcev,
predsednik organizacije
svobodnih sindikatov:
»Na osnovi zakona o so-
delovanju delavcev pri
upravljanju imamo v podjet-
ju 13-članski svet delavcev
in sklenjen dogovor o sode-
lovanju delavcev pri uprav-
ljanju družbe. Naša organi-
zacija sindikatov v okviru
ZSSS deluje dobro in učin-
kovito t^r -lteje 350 članov,
kar pfedstavlja 73 odstot-
kom? vseh zaposlenih v pod-
jetju. Sindikat skrbi poleg
sveta delavcev predvsem za
izvajanje pravic delavcev
glede pogojev dela in ure-
sničevanja določil kolektiv-
ne pogodbe tudi za rekrea-
cijsko in športno dejavnost
ter letni oddih delavcev.
Svoje člane imamo tudi v
nadzornem svetu in to tri,
kar je 33 odstotkov. Z upra-
vo - direktorico uspešno so-
delujemo.«
Po osvoboditvi smo začeli.
36
GUSBA
Žur bo 14. decembra v Jungle
v torek, 14. decembra, ob 17. uri se
dobimo v diskoteki Jungle v Celju na
prireditvi Full Cool Demo Top. Gre za
javno finalno oddajo, v kateri se bodo
predstavili zmagovalci posameznih od-
daj in tisti, ki jih je določila strokovna
komisija.
V strokovni komisiji so letos glasbenik
Vojko Sfiligoj, pevka Natalija Kolšek in
glasbeni urednik Radia Celje Stane Špe-
gel. Vsi ocenjujejo, da je v letošnjem,
tretjem Full Cool Demo Topu, prepevalo
veliko zelo dobrih mladih pevcev, zato je
bilo zelo težko izbrati samo še devet do-
datnih finalistov. Če bi lahko, bi kar vsi
prišli v finale, so mi povedali člani žirije. Z
izbranimi skladbami bodo na javni fihalni
prireditvi, za katero vstopnine ne bo, pre-
pevali Barbara Maček, Mojca Zupane,
Vesna Malgaj, Nuša Pečovnik, Tanja Je-
len, Brigita Aleš, Nina Florjan, Miha
Lokovšek, Peter VVeber, Tina Planinšek,
Marjetka Žogan, Barbara Polšak, Lili
Drovenik, Mateja Ropaš in Anja Farč-
nik, Eva Verdev, Barbara Mratinkovič,
Tamara Kuzman, Barbara Romih, Adela
Doberšek, Nuša Podvornik in Petra Šu-
ster. Predstavili se bodo s skladbami, ki so
si jih izbrali sami in jih posneh v glasbe-
nem ateljeju Goda v Celju.
Vsi ostali, ki letos niso prišli v finale, se
lahko še prijavijo na Full Cool Demo Top,
pa tudi tisti, ki jih bo po prireditvi zami-
kalo, da bi tudi sami stali na odru in
okusili čar snemanja.
Nastopajoče bo ocenjevala strokovna
žirija in občinstvo, scenski nastop za naj
demo topovca pa samo občinstvo. Pripra-
vili smo tudi lepe nagrade. Prvouvrščena
v posamezni kategoriji do ali nad 14 let
bosta dobila snemanje lastne skladbe v
glasbenem ateljeju Goda, druga bosta
dobila izlet, ki ga podarja turistična agen-
cija Palma, za tretja pa zanimiv izlet
podarja turistična agencija Dober dan.
Nagrado za tistega, ki bo na odru najbolj
navdušil z scenskim nastopom, podarja
otroška trgovina Najdihojca.
Na zaključno prireditev smo povabili
goste, to bo Natalija Kolšek, ob 20. uri pa
vas bo eno uro zabavala skupina mladih
lisičk Foxy Teens. Pridite na naš in vaš
žur, da nam bo fino tako kot lani, ko se
nas je zbralo okrog 600.
SIMONA
GLASBENA UGANKA
Ali jih
poznale?
Tbdi v zadnji nagradni igri
ste bili z odgovori zelo rado-
darni, saj ste nam poslali kar
64 dopisnic s pravilnimi odgo-
vori, da sta na fotografiji dva
odlična glasbenika Mirko Po-
lutnik (vodja Celjskega in-
strumentalnega kvinteta, član
Vitezov polk in valčkov, pred-
sednik Turističnega društva
Vitanje itd.) in Brane Klaužar.
Zaradi velikega števila dopi-
snic bomo tokrat razdelili tri
CD sponzorja naše nagradne
igre založbe MIMIK Mira Klin-
ca iz Liboj, ki jih bodo prejeli:
Dragica Brilej, Golobinjek 4,
Planina, Janja Kajtna, Žigon
18a, Laško in Sanja Posteržin,
Lesično 6a, Lesično.
Danes objavljamo fotografijo
enega najpopularnejših slo-
venskih narodno zabavnih an-
samblov, ki ima sedež na slo-
venski obali. Ansambel bo na-
stopil v četrtek, 16. decembra
ob 19.30 uri v Kulturnem cen-
tru Laško na Avsenikovem
abonmaju polk in valčkov. An-
sambel je letos na festivalu
polk in valčkov v Vinski Gori
zaigral najboljšo polko, sicer
pa se lahko pohvali z mnogimi
uspešnicami. Gostje so že ime-
li samostojni koncert v Laškem
pred dvema letoma, ko je bila
dvorana povsem polna, vzduš-
je pa imenitno. Organizator,
Kulturni center Laško upa, da
bo tako tudi tokrat. Ansambel
se oblači pri modnem krojaču
Martinu Skubicu na Ložnici pri
Žalcu. Na dopisnico je treba
napisati ime ansambla, odgo-
vore pa sprejemamo do pone-
deljka, 13. decembra. T V
»K tebi želim«
družine Galic
Družina Galič je predsta-
vila svoj tretji družinski
glasbeni projekt (leta 1997
Božični večer z družino
Galič in leta 1998 izbor Na-
rodnih in ponarodelih pe-
smi). Na kaseti in zgoščen-
ki K tebi želim so pretežno
pesmi z versko vsebino, ki
jih v različnih kombinaci-
jah izvajajo družinski čla-
ni Cita, Jože, Katarina in
Marko.
Gre za znane pesmi K tebi
želim (naslovna), Presveto
srce. Slavo, Oljsko goro tiha
noč pokriva, Slomškovo V
nebesih sem doma, v instru-
mentalni izvedbi sta Zvoni-
karjeva in Iz stolpa sem, še
poseben poudarek pa je dru-
žina Galič tokrat namenila
lepim Marijinim pesmim. V
programu so štiri: Spet kliče
nas venčani maj, Marija po-
magaj nam sleherni čas. Le-
pa si, roža Marija ter Dajte,
hribi in doline.
Tako kot vse dosedanje
kasete in zgoščenke so tudi
zadnjo izdali v založbi Zlati
zvoki. Prve predstavitve so
imeli v Lenartu v Slovenskih
goricah, Moravčah in Črnem
vrhu nad Idrijo, na Polzeli in
v Marija Reki.
Galičeva gosta na Polzeli
sta bila odUčni harmonikar
Primož Zver iz Zgornje Sa-
vinjske doline (letos je na
Zlati harmoniki na Ljubečni
osvojil zlato plaketo) in pev-
ka Ema Prodnik, ki je vrsto
let dajala poseben sijaj le-
gendarnim Avsenikom. Za-
pela je sama, z Jožetom Ga-
ličem in ob koncu s celotno
družino, kar je bil tudi svo-
jevrsten vrh lepe prireditve.
Družina Galič bo do konca
leta še večkrat nastopila, pri-
hodnje leto pa bo skupaj s
harmonikarjem Primožem
Zverom pričakala pri Izidorju
Pečovniku in Slovencih v Ber-
linu.	TV
Savinja vabi v Petrovče
V sedmem letu obstoja bo ansambel
Savinja iz Levca pripravil koncert »S
pesmijo na vasi«, ki bo v nedeljo, 12.
decembra, ob 15. uri v Hmeljarskem
domu v Petrovčah.
Ansambel Savinja je k nedeljskemu
sodelovanju povabil domačo vokalno
skupino Vandrovčki, Vesno in Vlasto,
najmlajši slovenski ansambel Mačkoni,
ansambel Eks, Šentjurske muzikante in
Klobasekovega Pepija, ki bo poskrbel za
humor. Ansambel Savinja se pripravlja
na snemanje druge kasete in CD, novo
leto pa bo že drugič pričakal na prostem v
Šempetru v Savinjski dolini. V
ansamblu Savinja nastopajo
Robi Jesih, ki poskrbi tudi za
humor, Darja in Mitja Janko-
vič ter Janko Bobnič. T V
NAJ VIŽA STOLETJA
V konkurenci tudi
Vesele Štajerke
Odziv na izbor naj viže sto-
letja v slovenski narodno za-
bavni glasbi je imeniten. Na
VTV je bila prva oddaja s
predstavitvijo izbora in gle-
dalci so izbor dobro ocenili.
Pri izboru sodelujejo tudi
bralci Novega tednika in po-
slušalci Radia Celje, ki bodo
tako skupaj z Večerom in Slo-
venskimi novicami, radijskimi
postajami Štajerski val. Radio
Triglav in Studio D izbrali naj
vižo stoletja. Objavljenih bo
petdeset viž v petih kolih, iz
vsakega kola pa bodo po štiri
najboljše napredovale v fina-
le, kjer bodo podeljene zlata,
srebrna in bronasta skrinja. ^
Kupone s predlogi lahko po-
šiljate na naslov Novega tedni-
ka ali direktno na VTV Vele-
nje. Danes smo izžrebali dva
sodelujoča v nagradni igri, ki
bosta dobila baklo za osvetli-
tev neba v najlepših urah zad-
njih dni letošnjega leta. To sta
Ana Simončič, Dobrteša vas
105, 3311 Šempeter v Savinj-
ski dolini in Lilij ana Pusar,
Hrastje 23, 3223 Loka pri Žu-
smu. Obe nagrajenki naj se
odpravita v trgovino Lovec
Valterja Verhovška s.p., Glav-
ni trg 14, 3000 Celje, kjer bo-
sta dobih nagrado in si lahko
še izbrali kakšno zanimivost
za olepšanje prazničnih tre-
nutkov.
Danes so v konkurenci
skladbe: Vrh planin (Slak),
Šumijo gozdovi domači (Vese-
le Štajerke), Primorci smo ve-
seli ljudje (ans. Brajko), Rej
pod lipo (Fantje treh dolin),
Vsi na ples (ans. Mihelič), Pri-
nesi mi rože (Stanka Kovačič),
Polka, valček, rocknrol (Hen-
ček), Jaka, lojtro brž (ans.
RŽ), Mi Savinjčani (Celjski in-
strumentalni kvintet) in Vese-
li muzikant (Slovenski muzi-
kantje).
TV
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Po sedmih singHh - kar trije izmed njih so pristali na drugem
mestu - se je britanskemu boy-bendu FIVE v začetku prejšnjega
meseca s popevko »Keep On Moving« končno le uspelo zavihteti
na vrh angleške lestvice najbolje prodajanih »malih« plošč.
Poznavalci so naskok na sam vrh britanske lestvice napovedova-
li tudi njihovemu pred kratkim objavljenemu drugemu albumu
»Invincible«, ki pa je na koncu doživel podobno usodo kot
večina single plošč - za teden dni se je uvrstil na drugo mesto.
The United States' National
Academy of Recording Arts&
Sciences (NARAS) je štiride-
seto obletnico podelitve pre-
stižnih glasbenih nagrad
GRAMMV kronala z zbirko
»The Ultimate Grammy Box«.
Na štiri kompaktne plošče, ki
jih je založil diskografski ve-
likan Sony, so »akademiki«
uvrstih 73 žanrsko precej
različnih glasbenih mojstro-
vin (jazz, pop, ročk, klasi-
ka...).
Nekdanji član kultne hip-
hop formacije A Tribe Called
Quest Q TIP se po lanskolet-
nemu best-sellerju »Violator:
The Album« spet vrača na sce-
no. Svoj novi album »Ampli-
fied« ie že najavil s singlico
»Breathe and Stop«, v bližnji
prihodnosti pa si bo mogoče
ogledati tudi njegov prvi večji
filmski projekt »Prison Song«.
Zanj je vsestranski Q Tip napi-
sal scenarij, odigral bo eno
izmed glavnih vlog, prevzel pa
bo tudi vlogo izvršnega produ-
centa.
Agresivni britanski duo
SEVENDUST je združil moči
z odbito gologlavo pevko od-
lične angleške ročk zasedbe
SKUNK ANANSIE Skin in v
bavarski prestolnici posnel vi-
deo za pesem »Licking
Cream«, sicer drugim singlom
z njihovega aktualnega albu-
ma »Home«.
ENRigUE IGLESIAS, 24-
letni sin kralja sladkih latino'
napevov Julia Iglesiasa, se po
velikem uspehu, ki ga je poleti
zabeležil s skladbo »Baila-
mos«, spet vrača v vrhove sve-
tovnih lestvic. Tokrat z neko-
liko bolj ležerno popevko
»Rhythm Divine«, ki jo lahko
slišite tudi na njegovem pr-
vem »angleškem« albumu
»Enrique«.
Od ponedeljka naprej je
moč kupiti album »Born
Again« z ducatom skladb, ki
so jih trenutno najpopularnej-
ši predstavniki hip-hopa (Puff
Daddy, Method Man, Emi-
nem, Busta Rhymes, Redman,
Ice Gube...) posvetili pred
dvema letoma umorjenemu
hip-hop	velikanu
NOTORIOUSU B.I.G.U.
FOO FIGHTERS, skupina
bivšega bobnarja legendarne
seattelske zasedbe Nirvana,
zdaj pa pevca, kitarista in av-
torja Davea Grohla, je z novim
albumom »There Is Nothing
Left To Lose« opravičila sloves
ene izmed najpopularnejših
in najvplivnejših ameriških
ročk zasedb druge polovice
devetdesetih. Prvi single
»Learn To Fly«z njihovega
tretjega albuma je že nekaj
tednov med največkrat pred-
vajanimi na ameriških radij-
skih postajah, podobno pa se
godi tudi smešnemu video
spotu.
V sredo, 15. decembra, bodo
PRIDIGARJI s koncertom in
predstavitvijo riovega, četrtega
LP-a »Idioti v Hali slavnih«, v
ljubljanskem klubu K4, obele-
žili deseto obletnico prisotno-
sti na slovenski glasbeni sceni.
Poskočni štajerski alternativci
(Dabe - bas, glas, Balki - kita-
ra, Miha - bobni. Šala - sax,
Karči - pozavna, Seba - klavia-
ture) so svoj prvi EP »Zadnji
odcep za paleozoik« objavili
leta 1989, petindevetdesetega
presenetili s kompaktno ploš-
čo »Podvig z napako«, že leto
dni kasneje navdušili z albu-
mom »Počasne preproge«, z
LP-jem »Na vrat na nož« pa so
si leta 1997 prislužili tudi Zla-
tega petelina.
Sir CLIFF RICHARD se je
prejšnji teden že štirinajstič
zavihtel na sam vrh britanske
lestvice najbolje prodajanih
single plošč. Tokrat mu je us-
pelo s solzavo »Millennium
Prayer«, ki je sicer že šestdese-
ta UK Top 10 uspešnica tega
zdaj že 59-letnega gospoda. V
pravi diskografski bitki, ki so
jo prejšnji teden na oni strani
velike luže uprizorili kultni
raper DR. DRE in tehno-rap-
metalci KORN, pa so zmagali
slednji. Korn so v samo petih
dneh prodali neverjetnih 574
000 kopij svojega novega al-
buma, impresivno pa je tudi
število prodanih plošč hip-
hop dohtarja »Chronic 2001«-
(516 000).
KELLY FAMILV se od tega
tisočletja poslavljajo s kar tre-
mi albumi - božičnim
»xxxxx« in dvema zbirkama
uspešnic, ki so jih od leta 1981
nanizali na osemnajstih stu-
dijskih albumih. Prva edicija
LP-a »The Best Off« je že več
kot mesec dni v trgovinah,
drugi del, zapolnjen pred-
vsem s hiti iz devetdesetih,
med katerimi najdemo tudi
aktualni single »Mystic
Knights«, pa se je na policah
domačih trgovin znašel v po-
nedeljek.
Še pred koncem tega leta se
bo v trgovinah z nosilci zvoka
znašel novi album tudi pri nas
zelo popularnega DAVORJA
RADOLFIJA. LP »Vino me je
opilo« bo tako kot večina
prejšnjih spet zapolnjen z me-
šanico latino poskočnic in ro-
mantičnih balad, za prvi sin-
gle pa je založba Tutico, ki jo
pri nas predstavlja Menart, iz-
brala skladbo »Bomba«. Ta is-
ta založniška naveza pa je ob-
javila tudi novi izdelek v prvi
polovici osemdesetih zelo po-
pularnega DANIJELA Popovi-
ča. Že skoraj odpisani evrovi-
zijec - leta 1983 je s popevko
»Julie« navduševal tudi Av-
strijce, Nemce in Skandinav-
ce - se namerava s svojim
desetim LP-jem »Vatra Ijuba-
vi« ponovno prebiti v prvo ligo
močne hrvaške glasbene sce-
ne.
Pred leti mega popularna,
zdaj pa že rahlo pozabljena
najstniška	atrakcija
HANSON, se je končno le
odpravila v studio. Bratje
Zack, Tylor in Issak so že
posneli nekaj skladb, ki bodo
konec aprila izšle na novem
albumu, prvem po leta 1997 v
skoraj desetmilijonski nakla-
di prodanem »Middle Of
Novvh^re«.
Umetnik, ki smo ga nekoč
poznali pod imenom
PRINCE, bo skupaj z
MACEOM PARKERJEM na-
stopil na nekaj koncertih, ki
se bodo v prihodnjih dneh
zgodili v okviru promocijske
turneje, na kateri bo legendar-
ni funk saksofonist predstav-
ljal svoj najnovejši izdelek »-
Roots Revisited«.
MICHAEL JACKSON naj-
brž nikoli več ne bo kralj
popa, je pa zato po mnenju
MTV-jevih urednikov in . so-
delavcev kralj videa. Njegov
»Thriller« so izmed 19 000
video spotov, predvajanih v
zadnjih 18 letih, proglasili za
naj video tisočletja, med pr-
vih petindvajset na lestvici
100 Greatest Videos Ever Ma-
de pa se je uvrstil tudi »Beat
It«. Podoben uspeh je zabele-
žila le še MADONNA - »Vo-
gue« je zasedel drugo, »Ex-
press Vourself« pa deseto me-
sto. Med prvih deset so MTV-
jevci uvrstili še Petra Gabrie-
la in njegovo umetnijo »Sled-
gehammer«, Palmerjevo »Ad-
dicted to Love«, »Sabotage«
belih hip-hoperjev Beastie
Boys, »Smells Like Teen Špi-
rit« Nirvane, Tupaca Shakur-
ja in »California Love«, skup-
ni projekt raperjev Run DMC
in rockerjev Aerosmith
»Walk This Way« ter »Sweet
Child o' Mine« skupine
Guns'N'Roses.
ROČK VIBE razpisuje četr-
ti Ročk referendum. Vprašal-
nik z nagradno igro, v kateri
bodo med dvajset srečnežev
razdelili več kot 100 CD-jev,
majic in vstopnic, najdete na
spletni strani www.arctur.si/
rockvibe/referen-
dum99.html. Za vaše naj-
ljubše domače in tuje ročk
glasbenike lahko glasujete do
15. januarja 2000.
STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RC
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE-SINGLE
38
FILM-TELEVIZIJA
Zen Srečko
Neka zen zgodba gre takole:
vojaki se odpravljajo v boj s
številčno močnejšim sovražni-
kom. Vojskovodja ve, da je so-
vražnik močnejši, bolje oprem-
ljen in da bo zmaga in preži-
vetje odvisna od česa drugega.
Zato stopi pred vojake in jim
reče, da je njihova usoda v
rokah Boga, kaj pa Bog misli,
bo izvedel, ko stopi v tempelj,
kjer mu bodo pr^okovali. Ko
pride iz templja, nestrpnim
vojakom reče: »Zmaga bo na-
ša, če pade glava^ ko bom
vrgel kovanecl<(''^že kovanec
in padeglayid. Po Čudežu bitko
dobijo, general pa po bitki re-
če: »Tole naše preročtšče se re-
snično n^ttSne zmoti!« Voj-
skovodja npi pokaže kovanec]
na obeh sikinehje glava. »Res„
je, nikoli se ne zmoti!«
Tako se zmaguje! V zmagi
je zmeraj nekaj usode, nekaj
realne moči, nekaj izkušnje,
predvsem pa intelekta in spo-
sobnosti presoje položaja. Si-
mon Sešlar, gost oddaje Ste-
reotip je eden izmed tistih, ki
je bil kamen v mozaiku uspe-
ha slovenske nogometne re-
■ prezentance. Takole je odgo-
voril na vprašanje, na stereo-
tip, češ da je fuzbal »balkan-
ski šport«: »Vsak ima svoj po-
gled na to in ima tako tudi
pravico razmišljati.« Stereoti-
pen odgovor današnjega ča-
sa, še pred leti pa bi se tako
mislečim odgovorilo z drugim
stereotipnim odgovorom, naj
le čevlje sodi kopitar Ampak
bi bilo prepoceni.
Mimogrede, da ostanemo
pri temi, episkoros seje imeno-
vala igra, ki sojo igrali že Grki
pred tisočletji, če tisti, ki imajo
nogomet za »balkansko igro«,
mislijo na te korenine nogo-
meta, se niso dosti zmotili,
dvomim pa, da jim odtod to
znanje. Prepričan sem, da bolj
mislijo na nogomet, ki sta ga
svojčas igrali dve angleški vasi
na svoj »atlantski« način, ko
so morali žogo spraviti v eno
ali drugo vas in sjp potem, ko
se. je tekma korkgJIji, skupaj
sedli za .mizo, ne kot rivali,
pač pa h)t sgravljeni poten-
Malni sovražKiki, in požrli ti-
stih nekaj spečenih prašičev
ali pa sporno britansko gove-
dino. Katarza, ki so jo podza-
vestno čutili, jim je bila v za-
doščenje, četudi so izgubili in
tako seje rodil tudi znameniti
britanski fair-play, ki bi ga v
svojih nadutih izjavah potre-
boval marsikakšen »zgodovi-
nar«! Ob uspehih, kot je uvr-
stitev Slovenije na EURO, si
dajte malo kolektivnega duška
v zmagi, ki ji glede na sodobno
nogometno biznis armado
močnih držav ni primere. Ka-
tanecje igral z dvema glavama
na kovancu. To si velja zapom-
niti!
BORUT KRAMER
MOHOR HUDEJ
NE PRESLIŠITE NA
RADIU CELJE!
PETEk, 10. DECEMBRA, OB 10.10 IN NEDEUA, 12.
DECEMBRA, OB 8.30:
SS^I^&^^S^B^^Ji^: ^»»»»»»»asiss«-.,. - ■	■ ' --^tl' iiH i i i lil———I
Celjski žveplometer
Za smeh bodo v petek zopet poskrbeli Franček, Sandi in Olga v
oddaji Celjski žveplometer, ki jo ponavljamo še v nedeljskem
jutranjem programu. Prihodnji teden vam bomo ekipo žveplome-
tra predstavili v sliki in besedi na radijski strani, saj si je tega zelo
zaželela ena od naših poslušalk, ki nam je to zaupala v pismu.
^ m
Mednarodni dan otrok v medijih
12. december je mednarodni dan otrok v medijih. Kot
običajno bomo tudi letos na Radiu Celje za nekaj časa prepustili
urednikovanje in pripravljanje programa otrokom. Tokrat bodo
to učenci iz OŠ Frana Kranjca, ki bodo pripravili polurno oddajo
po njihovih zamislih in željah.
NEDEUA, 12. DECEMBRA, OB 10JO;
Nedeljski zmenek
Na Nedeljski zmenek bo Tone Vrabl povabil Petra Vriska,
direktorja Kmetijske zadruge Celje, predsednika celjskega od-
bora Slovenske ljudske stranke, kmetovalca...
TOREK, 14. DECEMBRA, OB 17.00:
——iiiiiiniiinuituBiiiiiiiii ................. I...........mililIII iiiim m ii iiiiiwwiiiiim—inuMiiiimiwiwnil—i——
Full Cool Demo Top
Zaključna prireditev oddaje Full Cool Demo Top bo v torek v
diskoteki Jungle. Simona Brglez, gonilna sila te med otroki silno
priljubljene oddaje, je poskrbela za to, da bo prireditev zabavna
in če gre soditi po lanskoletnem obisku, bo tudi letos diskoteka
polna otrok in mladostnikov, ki bodo prišli vzpodbujati nasto-
pajoče sošolke in sošolce. Kakšno bo vzdušje v Jungle, boste
izvedeli iz neposrednih javljanj iz diskoteke v torek, med 16. in
18. uro. V sredo, med 18. in 20. uro, pa bomo predvajali
posnetek prireditve v okviru otroške oddaje Full Cool, ki bo
tokrat podaljšana.
V leto 2000
nestereotipno - z
Mohorjem in Borutom
Na Radiu Celje te dni že oblikujemo božični in silvestrski
program. Lahko vam izdamo, da boste za silvestrovo od 6. do
12. ure v družbi s Tonetom Vrablom, ki bo pred mikrofonom,
na terenu pa bo neumorna radijka Mateja Podjed. Med
kosilom, torej od poldneva do 13. ure, se boste celo uro
smejali domislicam ekipe, ki ustvarja Celjski žveplometer.
Po 13. uri bom z vami do 20. ure Nataša Gerkeš, nato pa
prihaja silvestrska radijska poslastica. Tokrat v podobi Mo-
horja in Boruta, avtorjev izjemno priljubljene oddaje Stereo-
tip, ki bosta silvestrovala z vami vse do 3. ure zjutraj. Kdor ju
posluša, ve, zakaj bo silvestrski večerno nočni program
nestereotipen. Po 3. uri bomo dve uri vrteli glasbo za mlade v
oddaji Blue room, nato pa vas bomo, najvztrajnejše, še
enkrat nasmejali s ponovitvijo Celjskega žveplometra, med
5. in 6. uro.	NGL
•	Pa se je zgodilo. V senci
velike afere na RTV Slovenija
je Uroš Lipušček postal novi
odgovorni urednik Informa-
tivnega programa TV Sloveni-
ja. Predlog programskega di-
rektorja Janeza Lombergar-
ja, da naj Ambrožiča zamenja
Lipušček, je s svojim glasom
podprla tudi članica sveta
RTV iz novinarskih vrst Ros-
vita Pesek, sicer tudi sama
kandidatka (desne polidčne
opcije) za to mesto. Le kaj ji je
Lipušček za potezo, s katero je
Ambrožiču zasadila nož v hr-
bet, obljubil? Vprašanj ^zago-
tovo ne bo ostalo brez odgovo-
ra. Prišel naj bi kmalu, v obliki
Rosvitinega napredovanja se-
veda.
•	Bo pa, po tistem, kar vedo
povedati poučeni, pod novo
Lipuščkovo taktirko zagotovo
tudi veliko kadrovskih ukre-
pov v obratni smeri. Nekate-
rim v Informativnem progra-
mu TVS se že močno tresejo
hlače. Prvi naj bi bil na udaru
stolček urednika zunanjepoli-
tične redakcije Edvarda Žitni-
ka. Na njegovo mesto naj bi
»Lipe«, kot ga khčejo stari so-
delavci, postavil dolgoletnega
prijatelja, ki je trenutno brez
pravih zadolžitev, po vrnitvi iz
Rima pa je bil v precejšnji
nemilosti RTV šefov, Jureta
Pengova. Bolje vrabec v roki
kot golob na strehi, menita
oba gospoda, ki se sicer ozira-
ta precej više, k direktorskim
mestom, ki bi jih zasedla, če
bi akcija sindikatov obrodila
sadove in spodnesla Čadeža in
Lombergarja.
# Na trnih so tudi mladi kadri,
ki so pod Ambrožičevo taktir-
ko na hitro prišli do slave.
Tako Petra Kerčmar, ki je bila
določena, da bo vodila silve-
strski Dnevnik, zadnjo infor-
mativno oddajo v tem tisočlet-
ju, po mnenju novega odgo-
vornega urednika za ta zgodo-
vinski trenutek ni primerna. V
informativnem programu TVS
zdaj mrzlično iščejo kakšnega
starejšega, izkušenega in kre-
dibilnega voditelja, ki mu gle-
dalci verjamejo in zaupajo.
Pogoje menda izpolnjuje Jan-;
ko Šopar, problem je le s sta-
rostjo. Noče je priznati.
• Trenutno>najbolj znani slo-^
venski sindikalist in nadobud-
ni mladi voditelj Dnevnika
Rajko Gerič je zanikal govori-
ce, daje voditelj stvo T V Dnev-
nika dobil kot nagrado od zdaj
že bivšega odgovornega ured-
nika Informativnega programa
TVS Lada Ambrožiča za trud
pri iskanju nepravilnosti, ki naj
bi jih zagrešilo vodstvo RTV.
Torej je postal voditelj zato,
ker ima določene druge kvali-
tete? Kljub temu pa mu mladi
kolegi, ki take priložnosti niso
dobili, prerokujejo, da bo pod
novim odgovornim urednikom
Raj kova zvezda prav tako hitro
ugasnila, kot je zasvetila.
• Odkar mu po hiši, tisti, katere
direktor je in oni, kjer stanuje,
hodijo policaji, se Janez Čadež
ne kaže veliko v javnosti. Se pa
je v Velenju udeležil ustanovi-
tve tretje TV mreže, katere go-
nilna sila je njegov prijatelj in
medijski mogotec v ustanavlja-
nju Rajko Djordjevič. Čeprav'
gre za neposredno konkurenco;
nacionalld, ki bo z novostjo v
slovenskem medijskem prosto-
ru zagotovo izgubila še nekaj
gledalcev, generalni direktor
Čadež stvar podpira. Za vsak
slučaj, če mu bodo spodnesli
stolček na RTV, bo imel službo
zagotovljeno v Velenju.
Jure Pengov
Janko Šopar
VTV PREDSTAVLJA
Naj viža stoletja
Ob prehodu v novo tisočletje smo se odločili izpeljati
akcijo, v kateri bomo skupaj poiskali naj vižo stoletja
slovenske narodnozabavne glasbe. Akcijo bomo izpeljali s j
pomočjo gledalcev Združenja lokalnih televizij Slovenije,
poslušalcev nekaterih radijskih postaj in s pomočjo bralcev
Večera, Slovenskih novic in Novega tednika.
Pri izboru 50 naj viž nam bodo pomagali prof. Ivan Sivec ter
Asja Matjaž, Tone Vrabl in Vinko Šimek.
Akcija bo trajala dva meseca. Vsak teden bo objavljen v
časopisih spisek vedno drugih 10 viž in kupon za glasovanje.
Tedensko bomo 4 viže uvrstili v skrinjo in v njej se bo po petih
tednih nabralo 20 viž, ki jih bomo predstavili na finalni
prireditvi v začetku februarja.
Televizijsko bomo akcijo predstavljali vsak četrtek med 21.
in 22. uro na VTV, ki bo nosilka akcije v imenu Združenja
lokalnih televizij Slovenije.
Gre za enkratno akcijo v slovenski narodnozabavni glasbi, ki
bo nedvomno zanimiva za bralce, poslušalce in gledalce, pa
tudi za muzikante.
TV VODIC
39
40
TV VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
rnmmu
FILM - TELEVIZIJA
43
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
piembe programa.
Union: 9.12. ob 16., 18. in
20., 10.12. ob 16. in 20.30,11.12.
cbl6., 18., 20. in 22., od 12. do
14,12. ob 16., 18. in 20. ter 15.12.
ob 16. risani film Tarzan.
Mali Union: 9.12. ob 20.30
fuski film Sibirski brivec,
10.12. ob 18. risani film Tar-
^n, ob 21. ruski film Sibirski
Ijrivec, od 11. do 15.12. ob
20.30 nizozemski film Značaj.
Metropol: 9.12. ob 16.30
znanstveno fantastični spekta-
|cel Vojna zvezd - Epizoda 1 -
Grozeča prikazen, ob 19. in 21.
akcijski zgodovinski spektakel
13. bojevnik, 10. in 11.12. ob
^6.30 znanstveno fantastični
spektakel Vojna zvezd - Epizo-
da 1 - Grozeča prikazen, ob
19. akcijski zgodovinski spek-
takel 13. bojevnik, ob 21. groz-
ljivka Globoka modrina, 11.12.
ob 10. risani film Tarzan, od 12.
do 14.12. ob 16.30 znanstveno
fantastični spektakel Vojna
zvezd - Epizoda 1 - Grozeča
prikazen, ob 19. in 21. akcijski
zgodovinski spektakel 13. bo-
jevnik, 15.12. ob 16.30 akcijski
zgodovinski spektakel 13. bo-
jevnik, ob 18.30 in 20.15 risani
film Tarzan.
Dobrna: 11. ob 19. in 12. 12.
ob 17. uri ameriški film Afera
Thomasa Crowna.
Žalec: 10. in 11.12. ob 20. ter
12.12. ob 18. in 20. drama
Instinkt.
Tarzan v risanki
Disneyev Tarzan je prva ce-
lovečerna risanka o pusto-
lovščinah mišičastega junaka
s cunjico okrog ledij. Izjemen
tehnični razvoj je filmskim
ustvarjalcem omogočil prika-
zati Tarzanov odnos z njego-
vo živalsko družino kot nikoli
doslej; ta je dejansko bolj v
skladu z izvirno Burroughso-
vo vizijo, kot bi jo bil fizično
sposoben udejanjiti človeški
igralec. Združujoč humor,
dih jemajočo akcijo v pragoz-
du, izjemno glasbo in izredno
ganljive teme risanka Tarzan
predstavlja brezčasno, a
hkrati posodobljeno verzijo
priljubljene zgodbe.
V Disneyevem Tarzanu
spremljamo osupljive dogo-
divščine mladeniča, ki je osiro-'
tel še kot dojenček in ki ga
vzgoji družina goril. Ko Tarzan
dozori v mladega moža z vsemi
nagoni živali iz pragozda in tele-
snimi sposobnostmi atletskega
superzvezdnika, se njegovo
življenje za vedno spremeni, ko
sreča druge ljudi, do katerih
takoj začuti nerazložljivo vez.
Disneyeva ekipa ustvarjalcev
se je v svoji verziji zgodbe o
Tarzanu odločila prikazati čus-
tveno popotovanje glavnega
junaka in njegova prizadevanja
najti lastno mesto med obema
svetovoma - živalsko družino,
v kateri je odrasel in človeško
družino, v katero se je rodil.
Središče zgodbe je tako dru-
gačno kot sicer, kar je obenem
ustvarjalcem omogočilo z do
sedaj neizkoriščenimi mož-
nostmi poglobiti like in situaci-
je, v katerih se znajdejo.
Obstaja 47 filmskih priredb
Tarzana, kar pomeni, da je
druga najpogosteje filmana
oseba v zgodovini Hollywooda
(prekaša ga samo Drakula) in
je hkrati eden najbolj priljublje-
nih likov filmskih gledalcev. Z
risani verzijo so pri Disneyu
uresničili sanje samega Bur-
roughsa. Pisatelj je že leta 1936
resno razmišljal o risani verziji
Tarzana kot mediju, s pomočjo
katerega bi njegov junak naju-
činkoviteje preskočil na veliko
platno. V pismu svojemu sinu
je zapisal: »Prav dobra risanka
bi bil. Doseči mora Disneyevo
izjemnost.« Čeprav so večkrat
poskusili, do sedaj projekt ni
učakal luči dneva.
Glasove so likom posodili
znani igralci kot so: Tony
Goldwyn, Minnie Driver,
Glenn Close... Režiser je bil
Kevin Lima, glasbo za celove-
černo risanko pa sta prispevala
Phil Collins in Mark Mancina.
Značaj
Rotterdam, v poznih dvajse-
tih letih, ko so pravice delavcev,
zabeljene make po komunistič-
no, dokaj aktualna stvar. Joba
je gospodinjska pomočnica naj-
bolj Jbbtežkega«, po teži in po
značaju, rubežnika v mestu,
Dreverhavena Po enem samem
seksu z njim ostane noseča, in
kljub njegovim stalno ponavlja-
jočim se snubitvam ga za moža
noče. Raje se odseli od njega in
sama, pa čeprav družba to za-
vrača, skrbi za sina Katadreuf-
fa. Ta se po siromašnem otroš-
tvu, prepletenem z mislijo na
nerazurnljivega, skorajda mi-
stičnega očeta, in enem mladost-
niškem nepremišljenem ban-
krotu z vsem srcem odloči za
pravniški poklic. Seveda pa tudi
tam naleti na ovire in kmalu
spozna, da je za njih (kakor
tudi za pretekli bankrot) kriv
njegov oče. Kaj pravzaprav nje-
gov oče, dovek, ki se sooča s
svojimi strahovi na drastične
načine, hoče od njega in kako se
v resnici konča njun, na začetku
filma nakazani obračun, so
vprašanja, ki se ne razpletejo do
zadnjega kadra.
Glede na to, da verjetno veste,
da vam takole nisem izdal niti
polovice filma, lahko sklepate,
kako je stvaritev vsebinsko bo-
gata Oziroma, kako je bogata
značajev. In njihovih čelnih tr-
čenj. Mikeu Van Diemu je tole
prvi daljši film, čeprav je bil zelo
opažen že s prvim krajšim, Alja-
sko. Vas zanimajo nagrade in
nominacije? ToWw jih je, da jih
je nemogoče omeniti vse. Verjet-
no je najbolj blesteča in prestiž-
na ta - za Značaj je leta 1998
dobil Oskarja za najboljši tujeje-
zični film, poleg njega pa še
nagrade za najboljši film ter
najboljšo moško vlogo v Parizu
98. Da, iz svojih igralcev (Fedja
van Huet, Jan Decleir, Betty
Schimrman) je izvabil izvrstno,
prepričljivo igro. Način, kako se
film, predvsem v pogledu mon-
taže, začne in nadaljuje - do
pičice ostro, jedrnato, brez okle-
vanja in zadržkov, brez odvečne
sUke, pa tudi brez odvečnih be-
sed - bi lahko dal mnogim ame-
riškim fihnskim ustvarjalcem
mnogo misUti. (Morda jim je
tudi dal.) Prav zabavno je gle-
dati fihn, ki govori predvsem o
redkobesednih ljudeh, in ki je
tudi sam, kot tzdekk, v pogledu
odsekane uporabe filmskih
sredstev, dokaj redkobeseden.
Pri tem ^iobim občutek, da oseb-
no poznam režiserja. Verjetno je
redkobeseden, kaj bi bil druge-
ga. Pravi tipični severnjak. Aso-
ciacija na celoten fihn? Ne preveč
moderen, toda glede na č^ovno
vmeščenost filma logični.. Kaf-
ka. Mnogo uradnikov in mnogo
birokracije, mraz, temni plašči,
ki frfotajo povsod naokoli, na-
šobljene brade, ki nočejo ničesar
razumeti, aR pa pod svojim na-
videznim nerazumevanjem
skrivajo globoka čustva, prija-
teljstvo ali zvestobo. Toda to je k
bežna asociacija, brez skrbi
med fihnom se ne boste izgublja-
U v hladnih papirjih, in tudi
sanjske metamorfbze v hrošča
ne boste doživeli, čeprav ima
fibn izredno močno, izredno za-
pomljivo sanjsko sekvenco, ki se
kasneje skomj enaka ponovi v
resničnosti. Moja - dobronamer-
na - kritika je k tak. Kljub vsej
začetni odsekanosti se, za moj
okus, režiser na koncu začne
make preveč (tudi melodrama-
tično) poigravati s poanto. In
tedaj tisto odsekanost, jedma-
tost, izgubi oziroma jo otopi
Kar je velika škodcu In zaradi te
toposti, no, dobro, tu bi se našlo
še nekaj drugih omembe ne-
vrednih maknkostnih zamer,
film ni ravno zrel za mojega
osebnega - neprestižnega - Oskar-
ja, čeprav zanesljivo ni slab. Si
cer pa boste to, seveda po želji
morali preveriti somi Oziroma
filmu podeliti lastnega oskarja,
ali pa tudi ne.
PETER ZUPANC
V DRUŽBI S KANALOM A
Vonj po ženski
V nedeljo, 12. decembra, bo
ob 20. uri na sporedu ameriš-
|ki ljubezenski film Vonj po
Iženski. Režija: Martin Brest,
igrajo: Al Pacino, Chris
[0'Donnell, Frances Conroy.
Upokojeni vojaški polkovnik
Frank Slade (Al Pacino) je ne-
Kmrn slep moški, poln pred-
sodkov. Ker se njegova nečaki-
iija, pri kateri živi, odpravi na
krajše počitnice, je prisiljen na-
jeti nekoga, ki bo skrbel zanj
Ried njeno odsotnostjo. Za po-
Hoč se odloči študent Chariie,
ki si želi s priložnostnim delom
plačati pot domov...
Filmske uspešnice:
Pogrešani v akciji
Ameriški akcijski film Po-
grešani v akciji bo na spore-
•lu v ponedeljek, 13. decem-
•^ra, ob 20. uri. Režija: Jo-
^eph Žito, igrajo: Chuck
Morris, M. Emmet Walsh, Le-
•^ore Kasdorf.
Polkovnik James Braddock
Verjame, da bo vojna konča-
šele takrat, ko se bo zadnji
J^ojak vrnil domov. V dolgih
nečloveškega trpljenja,
ga je doživel zaprt v tabo-
■^•ŠČu Severnega Vietnama* se
je to prepričanje še bolj
!^trdilo. Po uspešnem pobegu
pekla na zemlji si zada na-
pospešiti vladna pogaja-
o ameriških ujetnikih, saj
je za seboj v taborišču pustil
še nešteto takih, ki so jih oz-
načili za pogrešane v akciji...
Adrenalina:
Motorne sani
v oddaji Adrenalina, ki bo
na sporedu v torek, 14. de-
cembra, ob 20. uri, se bosta
izzivalec Vinci V. Anžlovar in
izzvani Miran Tojnko pomeri-
la v tekmovanju z motornimi
sanmi. Ker ta športna discipli-
na pri nas še ni dobro razvita,
se Miran, ki se je pred tem
ukvarjal z motokrosom, več-
krat poda na tekmovanja čez
mejo, kjer je dosegel že nekaj
uspehov. Trening in spozna-
vanje z motornimi sanmi bo
potekal pod Krvavcem, kjer
se bodo gledalci seznanili tudi
z zmogljivostjo sani. Prava
tekma pa se bo odvijala kar
pri izzivalcu, ki ima pravo
progo za motorne sani...
Oprah show
v teh predprazničnih dneh
vam bo morda v pomoč ogled
oddaje Oprah show, ki bo v
sredo, 15. decembra, ob'15.55
govorila o najlepših darilih. V
darilo vnesite več ljubezni in
osebnosti, svetuje, kajti s po-
zornostjo lahko oblikujte dari-
lo, ki bo presenetilo vaše prija-
telje in družino bolj kot karkoli
drugega ...
Ameriška kriminalka Tožilci bo na sporedu v soboto, 11.
decembra, ob 20. uri.
Gremo v kino!
John McTiernan je režiral film Afera Thomasa Crovvna, ki smo
ga gledali pred kratkim. Pravilno so odgovorili tudi: Vesna Jager,
Proseniško 14, 3230 Šenjur, Damjan Malgaj, Vezovje 6, 3230
Šentjur in Vanja Založnik, Nova Cerkev 45a, 3203 Nova Cerkev.
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo, kateri instrument igra Phil Collins,
odličen glasbenik in avtor pesmi v Disneyevem Tarzanu?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 13. decembra. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za X)gled filma.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Mercedes CL kupe pri nas
CL kupe spada pri Merce-
des Benzu med tako imeno-
vane velike kupeje, kar po-
meni, da predstavlja kupe-
jevsko izvedenko lani na
novo rojenega mercedesa S.
Od tega avtomobila je, če-
prav tovarna pravi drugače,
veliko podedoval, še zlasti v
tehničnem pogledu. Kupe CL
je seveda velik (malenkost
manj kot pet metrov) in tipi-
čen kupe, ki mu ne majijka ne
elegance ne prestižnosti. Mor-
da se s drugimi mercedesi spo-
gleduje predvsem pri ali zara-
di prednjih luči, ki so takšne
kot recimo pri E razredu. To-
varna ponuja dve različici, in
sicer CL 500 in 600. Razlika je
predvsem pri motorju, delo-
ma opremi in seveda pri konč-
ni ceni. CL 500 poganja V8
bencinski motor z gibno pro-
stornino 5,0 litra in s 306 KM
pri 5600 vrtljajih v minuti.
Najvišja hitrost je omejena na
250 km/h (kot pri CL 600),
avto pa do 100 km/h pospeši v
6,5 sekunde.
Zmogljivejši je CL 600. Tega
poganja bencinski dvanajs-
tvaljnik, torej največji motor
pri tej hiši, ki ponuja 367 KM
pri 5500 vrtljajih v minuti,
medtem ko do 100 km/h po-
trebuje 6,1 sekunde. V obeh
primerih je avto opremljen z
avtomatskim petstopenjskim
menjalnikom, hkrati pa je voz-
niku na voljo izjemno veliko
tehničnih novosti. Prav zaradi
tega pri Mercedes Benzu pravi-
jo, da je to najboljši serijski
avtomobil na obli... Nedvom-
no pa drži, da je CL prvi serij-
ski avtomobil, opremljen z
ABC (Active Body Control), ki
skrbi, da je vožnja športna, pa
kljub vsemu še dovolj udobna.
Tako kot mercedes S ima tudi
CL keyless go. To je kartica,
ki nadomešča klasičen ključ;
s to kartico lastnik odpira
vrata avtomobila in požene
motor. CL ima tudi elektroni-
ko, ki skrbi za varno oddalje-
nost od vozila, ki vozi pred
njim, integrirna prednja se-
deža (vanju je vgrajen var-
nostni pas), COMAND si-
stem, ki mu omogoči udobno
satelitsko navigacijo ipd.
Pri ljubljanskem AC Inter-
carju, ki je uradni predstavnik
Mercedes Benza pri nas, pra-
vijo, da so letos že prodali štiri
CL, prihodnje leto pa naj bi jih
vsaj deset. CL 500 je tako na
voljo za 21, CL 600 (ta bo na
ceste sicer pripeljal šele pri-
hodnjo pomlad) pa za dobrih
26 milijonov tolarjev. Na sli-
ki: kupe CL.
Alfa 145 se bo imenovala giulietta
v začetku leta 2001 bo italijanska tovar-
na Alfa Romeo, ki je znotraj Fiata, postavi-
la na ogled novo izvedenko sedanje alfe
145.
Kot pravijo, bodo pri tem novem avtomobi-
lu namesto številke uporabili ime, in sicer
giulietta, torej tako kot pred dolgimi leti.
Nova alfa 145 ali giulietta bo na ogled v
varianti s tremi ali pa s petimi vrati (tako kot
doslej) in se bo v marsičem zgledovala po
večji alfi 156. Motorjev ne bodo spreminjali,
tako da bo začetni 1,6-litrski, sledili pa bodo
1,8 in 2,0-litrski. Z 1,4-litrskim motorjem
naj bi bil avto naprodaj le na nekaterih trgih,
jasno pa je, da bo na voljo tudi izvedenka z
dizelskim JTD motorjem.
Honda pri DaimlerChrysler|u?
Po tistem, ko sta se združi-
la Daimler Benz in Chrysler
v koncem DaimlerChrysler,
se je sprožil manjši plaz
združevanj.
V javnosti se je pojavilo tudi
veliko namigovanj, kdaj naj bi
še prišlo do podobnih »porok«,
vendar se kaj izjemno pretres-
ljivega, če izpustimo Fordov
prevzem Volva, le ni zgodilo. V
zadnjem času pa znova krožijo
vesti o tem, da se Daimler-
Chrysler razgleduje naokoli.
Tako naj bi ga zanimal veliki, a
že kar nekaj predolgih mese-
cev poslovno problematični
italijanski Fiat. Pri slednjem
naj bi vse te vesti zavrnili, re-
koč, da niso v tako slabi koži,
da bi si morali iskati partnerja.
Pri DaimlerChryslerju pa so
tiho. Po drugi strani pa se vse
pogosteje govori o tem, da bi
radi v svoji družini videli ja-
ponsko Hondo. Ta tovarna v
zadnjem času posluje dobro in
nima tako velikih težav kot
druge japonske avtomobilske
tovarne. Če bi se Honda res
pridružila Daimler Chryslerju,
potem bi se ta koncem pojavil
tudi na trgu majhnih avtomo-
bilov, kjer ga doslej (če pozabi-
mo na mercedesa A) skoraj ni
bilo. Kot vse kaže, se bosta
vodstvi obeh tovarn začeli o
načrtih pogovarjati v začetku
prihodnjega leta. Vsaj omeniti
ob tem kaže tudi dejstvo, da je
Honda pred nedavnim po obse-
gu izdelave avtomobilov prehi-
tela Nissana, ki je bil vse doslej
drugi največji japonski izdelo-
valec vozil.
Honda civic.
YW pripravlja »kitajski« avtomobil
že precej časa pri Volks-
wagnu govorijo o t.i. kitaj-
skem avtomobilu. Ve se,
všaj približno, kaj naj bi to
pomenilo. Kitajski trg je iz-
jemno velik, vendar je zna-
no, da sedaj velika večina
Kitajcev nima dovolj denar-
ja, da bi si kupila najcenejši
avtomobil.
Pred letom ali nekaj več je
kitajska vlada tudi zamrznila
vse načrte o razvoju avtomo-
bilske industrije, saj naj bi ta v
prihodnje tekel urejeno in nič
stihijsko. Torej to pomeni, da
se bodo morale tem načrtom
prilagoditi tudi avtomobilske
tovarne, če bodo hotele tarn
kaj prodati. To pa VW ne ovira
pri njegovih načrtih. Na Kitaj-
skem naj bi tako nastajal mali
avtomobil, in sicer na osnovi
pola ter z domnevno ceno od
10 do 12 tisoč nemških mark.
Avto bo imel bodisi tri bodisi
pet vrat, verjetno pa je, da bi
mu za začetek namenili pred-
vsem prostorninsko skroiB
nejše motorje. Kdaj naj bi ste
kla izdelava tega avtomobili
ki naj bi ga kmalu predstavi
na enem izmed pomembne
ših azijskih avtomobilskih s
Ionov, še ni znano.	|
Evropska lestvica uspešnežen^
V letošnjih desetih mesecih je bil najbolje prodajan
avtomobil na evropskih trgih VW golf. Prodali so 609 tisoi
avtomobilov.
Precej zadaj (vendar je zaostanek bistveno manjši kot lani
je opel astra (518 tisoč), sledi pa ji renault megane (474 tisoč)
Renault clio je naslednji evropski uspešnež, kajti letos se jf
zanj že odločilo 418 tisoč kupcev. Med deseterico najboljS
prodajanih vozil so še ford focus (408 tisoč), fiat punto (39^
dsoč), peugeot 206 (366 tisoč), opel corsa (314 tisoč), VV\
polo (305 tisoč) in VW passat (281 tisoč).	?
ZA AVTOMOBILISTE
45
Cl 55 AMG in S puliman
Nemški Mercedes Benz
Ipaimler Chrysler) ponava-
^ najprej predstavi avtomo-
Ijil, nekaj kasneje pa še dir-
taško oziroma zmogljivejšo
^i prestižnejšo izvedenko,
^ako je tudi sedaj. Na ogled
[n v trgovine namreč vozi CL
p AMG, torej najbolj dir-
I^Ška različica pri nas še
^vsem neznanega velikega
[upeja CL (o katerem smo že
bali).
! V osnovi avto poganja
lerijski 5,0-litrski V 8 ben-
:inski motor, ki so mu spre-
nenili razmerje med vrtino
n hodom bata, povečah
tjbno prostornino na 5,4 li-
ra in tako motor ponuja
160 KM, medtem ko je na-
rora za 530 Nm pri 3250
frtljajih v minuti. Tako
zmore avto 100 km/h dose-
či v šestih sekundah, naj-
večja hitrost je omejena na
250 km/h (lahko pa zaporo,
ki je tovarniško vgrajena,
tudi sprostijo). Koliko bo
CL 55 AMG stal, ta hip še ni
povsem jasno, dobro pa je
vedeti, da bo običajna razli-
čica CL 600 pri nas stala
nekako 26 milijonov tolar-
jev. Torej...
Povsem drugačen avto pa
je S puliman. Gre za podaljša-
no verzijo novega mercedesa
S. Ta je za 100 centimetrov
daljši od siceršnje limuzine
(skupaj 615 centimetrov),
prav za toliko je daljša medo-
sna razdalja (408 centime-
trov). Seveda se S puliman
(ime je dobil po ameriškem
podjetniku, ki je v prejšnjem
stoletju zaslovel z izdelavo
luksuznih železniških vago-
nov) odlikuje z notranjo pro-
stornostjo in prestižnostjo.
Tako je med obema vrstama
sedežev kar 70 centimetrov
prostora, v avtomobilu pa se
lahko pelje šest ljudi. Na voljo
bosta dva motorja, in sicer
5,0-litrski agregat s 306 KM, in
dvanajstvaljni motor, ki po-
nuja 367 KM. Zaradi večje no-
silnosti in tudi vsega drugega
so pri tem avtomobilu ustrez-
no preuredili podvozje, avto-
mobil pa je seveda opremljen
tako, da lahko izpolni številne
želje. Cene niso znane.
Mercedes CL 55 AMG
Mercedes S puliman.
Priilocinje leto bo leto kabrioielov
Vse kaže, da bo prihodnje
leto tudi leto kabrioletov. Na
dan namreč prihajajo načrti
avtomobilskih tovarn, ki so
očitno ocenile, da postajajo
avtomobili zgoraj brez zlasti
v Evropi pravi tržni hit.
Tako bomo že spomladi pri-
hodnje leto videli BMW ka-
briolet serije 3, kar pomeni, da
bo na trg pripeljala tretja izve-
denka tega zelo uspešnega av-
tomobila. Razumljivo je, da
avtomobil ne bo mogel niti ne
bo hotel skriti beemvejevih
karoserij skih linij in nekaterih
drugih značilnosti. Avto bo
najprej na voljo z 2,5-litrskim
bencinskim šestvaljnikom s
170 KM, kasneje pa bodo sle-
dili še drugi motorji. Vse kaže,
da utegne biti peugeot 206 ka-
briolet velika zvezda še prej,
preden se bo v resnici rodil. V
'Nemčiji imajo za ta avtomobil,
naj bi na trge pripeljal poleti
2000, že sedaj kar 5000 naro-
čil! Najmočnejša bo različica z
Motorjem s 135 KM, zanimivo
je, da bo imel peugeot 206
Kabriolet podobno premično
streho kot recimo SLK, kar
Pomeni, da bo to hkrati tudi
^e. Leta 2001 naj bi začeli
[^delovati tudi slovitega VW
brošča v kabrioletski varianti.
. Nastajal bo v Mehiki (kjer že
^icer^izdelujejo to vozilo). Naj-
^''ej so mu narnenili tehnično
zapleteno platneno stre-
ho, potem pa so se odločili
drugače in tako bo VW hrošč
na voljo s povsem klasičnim
zgornjim platnenim delom. V
začetku leta 2001 bodo pri For-
du povili tudi mondeo zgoraj
brez. Doslej Ford v tem sred-
njem razredu ni imel kabriole-
ta, pa tudi focus, ki je razred
niže, za sedaj ostaja na voljo s
tremi karoserijskimi varianta-
mi (karavan, kombi limuzina s
tremi/petimi vrati in limuzina).
Pri torinskem oblikovalcu Ber-
toneju bo nastajala Oplova as-
tra kabriolet, ki se bo pomerila
z golfom IV v kabrioletski va-
rianti. Ta avtomobil pa bo na
voljo šele leta 2003 in bo pred-
stavljal tretjo generacijo golfov
v kabrioletski izvedbi.
V letu 2000 bo gneča
Kaj bo novega prihodnje leto? Veliko, končno gre za
slovito leto 2000, ki ga je treba nekako proslaviti.
Če začnemo pri športnih vozilih, potem je treba omeniti
recimo kabrioletsko izvedenko slovitega peugeota 206, ki na
ceste pripelje spomladi. Mercedes Benz bo prav tako spom-
ladi postavil na ogled nekoliko prenovljeni SLK, BMW pa
svojega dirkača M3. Avgusta naj bi videli Oplov speedster,
Porsche pa bo ponudil turbo izvedenko 911 s 420 KM. Vse
pomembnejši postaja razred tako imenovanih mestnih te-
rencev za šport in udobje (SAV). Najprej pripelje BMW X5,
nato audi allroad, pa morda Mazdin activehicle in tudi
Renaultov scenic RX4.
Pri enoprostorskih avtomobilih bo prav tako zelo živo.
Citroen picasso, renault avandme, prenovljeni ford galaxy,
daevvoo tacuma, nissan almera tino ipd. Miniji so znova na
površju. Rover naj bi ponudil povsem novega minija, Opel
spremenjeno corso, prihaja že sedaj sloviti audi A2 in Oplova
agila. In to je le del tistega, kar bomo v resnici še videli in
morda vozili v letu 2000.
Smart znova v težavah
o smartu smo že veliko pisali, zdi pa se, da se težave kar
vrstijo.
Najprej so morali bistveno skrčiti prodajni načrt, potem so
ugotovili, da morajo avto zaradi nekaterih tehničnih težav
nekoliko popraviti, sedaj pa se je v družbi MCC, ki je izdelovalec
tega malega avtomobila, zgodila še stavka. Tako so pred
nedavnim stavkali delavci kanadske družbe Magna, ki za
smarta izdeluje nekaj sestavnih delov. Delavci so zahtevali večje
plače in ker jim niso ustregli, je proizvodnja obstala. Kot pravijo
v MCC, se je izdelava smartov samo zaradi tega zmanjšala za
900 vozil. To med drugim pomeni, da bodo težko uresničili letos
že nekajkrat spremenjeni načrt. Računali so, da bodo na stari
celini prodali vsaj 80 tisoč smartov, kar naj bi bilo zagotovilo za
prihodnost. Sicer pa imajo pri MMC v načrtu začetek prodaje
smarta tudi na Japonskem (v prihodnjem tisočletju), kmalu pa
naj bi na trg zapeljalo še nekaj novih izvedenk.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
Otroci S Polzele v vrtcu v naravi
Vrtec Polzela je poleg 24
drugih v Sloveniji sprejet v
postopno uvajanje kuriku-
luma. V njem je zapisano, da
naj imajo predšolski otroci
veliko različnih možnosti za
razvoj prijateljskih vezi, ki
vsebujejo: reševanje proble-
mov, dogovarjanje, razume-
vanje, vljudnost, komunici-
ranje in medsebojna pomoč.
Vse to in razvijanje ljubezni
do narave (dobro vemo, da le
človek, ki bo naravo spoznal
in jo ljubil, bo zanjo tudi skr-
bel) nam je bilo vodilo pri
organiziranju petdnevnega bi-
vanja otrok iz vrtca Polzela v
Pajkovem domu na Pohorju.
Pričakovanja in priprava so
bili nekaj posebnega. Za od-
hod so se odločili tudi otroci,
ki so bolj plašni in veliki indivi-
dualisti. Čakali sta nas prijaz-
na dobrodošlica in dobra mali-
ca, potem pa hitro v gozd na
raziskovanje. Zvečer ni bilo
časa za spanje, saj je prišel
planinec z diapozitivi o Pohor-
ju in navadah pohorskih ljudf.
Višek večera pa je bil, ko smo
odšli po trdi temi z baterijami
iskat pohorske škrate. Škratov
seveda ni bilo, najini mali
škratje pa so zaspali brez sol-
zic v očeh, tako, da časa za
domotožje ni bilo. Tako so se
vrstili dnevi ob srečanju z lov-
cem, čarovnikom, obiskom
pohorskih koč, gondole, jahali
so konje in seveda raziskovali.
Doživeli smo tudi različne vre-
menske spremembe, od sne-
ga do megle in dežja, a največ
je bilo sonca. Vmes je gospod
Andrej skrbel za dobro hrano
in prijetno bivanje v njegovem
domu.
Kar prehitro je prišel zad-
nji večer in z njim ples v
pižamah, ki je bil nepozab-
no doživetje. Dobili smo tu-
di pohorske škrate, ki smo
jih za spomin odnesU do-
mov.
Za solze ni bilo časa, a ko je
prišel čas odhoda, je avtobus
kar prepočasi peljal, saj so
•vedeli, da pred vrtcem čakajo
starši. Snidenje je bilo prijet-
no in komaj so čakali, da po-
vedo vse, kar so doživeli.
Kako so doživljali starši od-
sotnost svojih otrok, nam po-
ve izjava enega izmed njih.
»Vrtec v naravi je bila velika
preizkušnja za naše otroke in
moja hči je marsikaj lepega
doživela, videla, se naučila in
kar bolj samostojna je posta-
la. Še sedaj kar naprej pripo-
veduje, kako je bilo.«
BREDA GLAVNIK,
' vzgojiteljica vrtca Polzela
TUŠ-eva šola se vabi ucence
v torek je približno 50 otrok
prvič zakorakalo v TUŠ-evo
otroško šolo aktivnega preživ-
ljanja prostega časa, šolska
vrata pa ostajajo odprta še na-
prej, saj bodo osnovnošolce
od 1. do 5. razreda v svoje vrste
sprejemali vse tja do konca
šolskega leta.
Po besedah Tomaža Omana
je bil največji odziv med starši in
učenci OŠ Frana Roša, kjer so
TUŠ-evi otroški šoli aktivnega
preživljanja prostega časa tudi
ponudili prostore za delovanje.
Sledijo osnovnošolci z Lave ter
11. in IV. OŠ Celje, zatem pa iz
Vojnika. Za vse osnovnošolce
organizatorji poskrbijo tudi za
brezplačen prevoz od matične
šole do prostorov, kjer priprav-
ljajo dnevne dejavnosti. Večino
od trinajstih načrtovanih dejav-
nosti so v Zavodu za aktivno
preživljanje prostega časa Celje
predvideli v prostorih OŠ Frana
Roša, nekaj pa jih izvajajo zunaj
šolskih prostorov, kot denimo
plavanje in tenis v športnem
kompleksu Golovec ter drsanje
v ledeni dvorani mestnega par-
ka.^
Čeprav so v TUŠ-evi otroški
šoli aktivnega preživljanja pro-
stega časa načrtovali dejavnosti
za osnovnošolce med celim
tednom, vsak dan med 13.30 in
16. uro, pa so zaenkrat zaradi
skromnejšega števila prijavlje-
nih ter njihovega zanimanja
zgolj za nekatere dejavnosti,
TUŠ-evo šolo zastavili le ob tor-
kih in četrtkih. Otrokom so tako
zdaj na voljo šporma vadba,
tenis in plavanje ter računalniš-
tvo, angleščina in učna pomoč.
Strokovni vodja TUŠ-eve otroš-
ke šole aktivnega preživljanja
prostega časa je Antonija Mešl,
posamezne dejavnosti pa men-
torsko vodijo učitelji ter zunanji
sodelavci.
Starši bodo mesečno odšteli
za dejavnosti svojih šolarjev
simboličen znesek, pri načrto-
vanih trinajstih dejavnostih so
organizatorji predvideli, da bo
znašal od 1.500 do največ 2.600
tolarjev. Podrobnejše informa-
cije o TUŠ-evi šoli lahko starši
dobijo pri Tomažu Omanu, te-
lefonska številka 040-754-784,
ki sprejema tudi nove prijave
osnovnošolcev.
IS
Obiskali so nas gostfe iz Nemcife
Na OŠ Glazija v Celju smo
imeli priložnost poslušati ču-
dovito glasbo, ki je prihajala
iz posebnih inštrumentov,
imenovanih Ulwilla. Izvajali
so jo gostje iz Nemčije, odra-
sli ljudje s posebnimi potre-
bami. Za zaključek koncerta
so prvič skupaj zaigrali gostje
iz Nemčije in skupina učen-
cev iz OŠ Glazija pesem Jane-
za Bitenca, Metuljček.
Na OŠ Glazija že pet let
Blaženka Žvar vodi skupino
učencev, ki igrajo na inštru-
mente Ulwilla. Narejeni so iz
lesa in so z barvnimi oznaka-
mi tonov posebej prilagojeni
za ljudi s posebnimi potreba-
mi, prav tako je preveden v
barve tudi notni zapis. Inštru-
mente Ulwilla sestavljajo pi-
hala, strunska glasbila in na-
mizno cevni metalofon.
Glasba, ki prihaja iz teh ii
štrumentov, je naravnost či
dovita, še zlasti ob upošteV(
nju dejstva, da jo izvaja
ljudje s posebnimi potrebam
SK, OŠ Glazija Cel
Veselo na snegu
v SK Zlatorog Laško smo
napeli vse sile in organizirali
smučarski tečaj za predšol-
ske otroke. Pod vodstvom
učiteljev smučanja Katjo,
Boštjanom, Maticem, Žanjo
in Tjašo so naši malčki od*
četrtka, 25.do nedelje, 28. n(
vembra, osvojili prve smuča
ske elemente. Naučili sa s
hoje in drsenja na smučel
vzpenjanje, smuk naravnost
poševni smuk, nekateri bol
spretni pa so osvojili plužn
zavoje, pluženje, plužne lofcj
in osnovni zavoj. Tečaj je ob|
skovalo 22 otrok iz Laške^
in bližnje okolice.
Zaključili smo ga s tekme
vanjem v veleslalomu, kjer 9
bili vsi zmagovalci. Za usp<
šno delo in trud so prejel
diplome smučarske šole ZU
torog.
Za prijetno vzdušje p
smučanju so poskrbeli dela<
ci in poslovodja samop"
strežne trgovine Izbira - D«
bro, ki so nam vsak dan p"
stregli s toplim čajem - sevedi
brez plačila. Za to gesto se p
otroci, starši in učitelji smuČ^
nja zahvaljujemo ter jim z^
želimo vse najboljše v lefl
2000.	J
MAJA MEDVBŠE^
vodja šol
v MODNEM VRTINCU
47
Preoblikovana romantika
Za nostaigicno-futurističen zdrs v novo tisočletje predlagajo modni kreatorji peresno lahke, prosojne, čipkaste,
cvetlične in svetlikajoče-vezene večerne obleke
Retro-romantika, biderma-
jer-šik, chemise-glamur, teh-
no-romantika... da se člove-
ku kar zamaje pred očmi od
vseh teh imenitno zvenečih
izrazov, ki jih vzneseno upo-
rabljajo kreatorji oziroma
modni uredniki iz tujega in
domačega modnega sveta.
Kaj pa, če bi vso to učenost
poenostavili, oziroma jo vzeli
pod modni drobnogled? Seve-
da, zato smo tu! Torej, gre za
trend, ki se nanaša predvsem
na slovesnejša večerna modna
vzdušja. Celo malce evforična
in zato tudi drzna, če hočete.
Vzdušja pač, ki so ta hip, ko
december s pospešeno hitrost-
jo drvi proti svoji polovici, še
kako zaželena. Skoraj nujna.
Sklicevanje na romantiko
2000 je posledica prihoda
cvetličnih vzorcev in aplikacij,
nežnih megličastih barv, tenči-
častih materialov, svetlečih ve-
zenin... v letošnjo večerno mo-
do. Pravzaprav ne prihoda,
temveč vračanja vseh teh ele-
mentov, ki so nekoč, v podobni
obliki že bili aktualni.
Od klasicizma do
bidermajer trenda
Vas zanima, natančno kje je
poiskala navdih letošnja ro-
mantična moda? Privoščimo si
čisto kratek sprehod po zgodo-
vini romantike, pa se bodo
vzporednice izrisale kar same.
Romantika v umetnosti - od
konca 18. do sredine 19.sto-
letja. V obdobju direktorija,
ko iz mode izgine steznik,
postanejo v Franciji modne
preproste, svetle, izredno tan-
ke prosojne tunike, imenova-
ne »chemise«. Med materiali
je bil najpopularnejši proso-
jen peresno lahek muslin, k
takšnim oblekam pa je sodil
kot dopolnilo šal iz kašmirja.
V empirju, času Napoleono-
ve* vladavine, se ne robovih
oblačil pojavi bogato vezenje,
bordure, volani in cvetlični
vzorčki ter umetno cvetje, pri-
šito na oblačila. V prvi polovi-
ci 19. stoletja se na Dunaju
razvije bidermajer stil. Oble-
ke so krojene po telesu, pojavi
se plise v kombinaciji z zlati-
mi čipkastimi mrežami...
Neo-romantikas
futuristicnim
pridihom
In danes? Skoraj vsi modni
akcenti iz tega obdobja se po-
javljajo v bolj ali manj avten-
tični obliki, modni kreatorji
so upoštevali le današnjo živ-
ljenjsko filozofijo žensk in
njihove težnje po kančku ino-
vativnosti. Zato se svilena čip-
ka včasih pojavi tudi v tehno-
verziji, kašmirski šal se lahko
ukroji tudi v mehko jopico,
težak bidermajer nakit^lahko
nadomesti krznena obroba in
antikvaričen mošnjiček krz-
nena večerna torbica. Vseka-
kor pa je pri tem stilu prva
zapoved - nikar močnih, tem-
nih barv in težkih materialov.
Bodite sveže in mladostne v
smetanasti, nežno roza ali bar-
vi šampanjca!
Pa še ideja za prenovo lan-
ske obleke: nad lahko oble-
ko-kombinežo prišijte na-
dobleko iz prosojne čipke ali
tančičast material pošijte z
bleščicami, prišijte nanj
drobcene nežne cvetHce...in
trendovsko romantično raz-
položenje za najdaljšo noč je
ustvarjeno!
Blumarine: lahko, nežno, prosojno, čipkasto, bleščeče...
MODNI DOGODKI
Milenium
fashion party
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Še en modni spektakel na
vrhunskem nivoju se je zgo-
dil pred kratkim v ljubljan-
ski dvorani Tabor.
Ob petletnici revije Modna
Jana se je v pozdrav novemu
tisočletju na z umetnim sne-
gom posuti modni stezi
predstavil šopek najboljših
slovenskih modnih obliko-
valcev oziroma zvenečih tu-
jih blagovnih znamk. Z zares
izvirnimi kreacijami so na
prireditvi, katere so se ude-
ležili mnogi znani Slovenci,
sodelovali: Cerutti Arte iz
Pariza (za katerega kreira
Slovenka Nataša Cagalj iz
Štor), Dolce&Gabbana ter
Kenzo od tujih blagovnih
znamk. Domače kreatorske
kolekcije so predstavljali:
Pletilni studio Draž iz Vele-
nja, Thaler Collection iz Ce-
lja in Akultura iz Ljubljane.
Sodelovala so tudi tri imena
iz domačega industrijskega
oblikovanja: lUV, Mura in
Labod. In še zanimiv med-
klic, ki se je ob koncu prire-
ditve slišal iz občinstva: »-
Bravo, domači so boljši. Vsaj
enkrat!«
Foto: STANE JERKO
Pletilni studio Draž
iz Velenja
Akultura iz Ljubljane
Izžrebanka novembra je
Slavka Bučar, Čopova 16,
Celje, ki je pravilno odgovo-
rila na nagradno vprašanje,
da se je pred časom upokojil
znani modni kreator Kenzo.
Za nagrado si bo lahko izbra-
la hlače podjetja Scala Zarja
Petrovče.
Prestižni Chopard v Sloveniji
Ljubljana in s tem Slove-
nija je pred dnevi postala
bogatejša še za eno prestiž-
no ime iz sveta mode. Cho-
pard, draguljarska hiša iz
Švice, je na Gosposvetski
ulici odprla prodajalno Slo-
vvatch, ki je opremljena v
slogu 19. stoletja.
Sv-etovno znane, najbolj
dragocene ure in nakit bo
torej odslej mogoče kupova-
ti tudi pri nas, zaradi visoke
Vrednosti pa so na voljo le po
naročilu. Ob otvoritvi so bili
ob urah razstavljeni tudi iz-
delki iz rumenega in belega
zlata. Mlade (z »globokožep-
nimi« starši) bo gotovo pri-
tegnil nakit v obliki srčkov.
Cene? Najcenejši kos nakita
Velja 200.000 tolarjev, naj-
dražja moška ura, ki so jo
prodali v Evropi, pa je stala
50 milijonov nemških mark!
Prestižno z ljubeznijo - Chopard odslej tudi v Sloveniji.
Nagradno vprašanje decembra:
PRVA VEČERNA OBLEKA V ZGODOVINI MODE, IMENOVA-
NA GRANDE PARURE, IZHAJA IZ:
a)	19. stoletja, za plese in gala prireditve;
b)	leta 1980, za cocktail sprejeme.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Mesto glasbenih dinastij
Glasbene družine iz Celja: Pestnerjevi in Ašicevi od pradedov do vnukov - Pevec Oto Pestner ko! vzorni ucenec in maneken - Celjska občinska vlada pod glasbenikovo taktirko
v Celju je malo družin, ki
bi živele z glasbo vse od pra-
deda, deda in sina do prav-
nuka. V prejšnji številki smo
predstavili Goršičeve in Um-
kove, danes Pestnerjeve in
Ašičeve z Ostrožnega.
Najprej Pestnerjevi: verjet-
no bi težko našli Slovenca, ki
ne pozna slovitega pevca Ota
Pestnerja ter Celjana, ki ne
pozna njegovega očeta Ota
Pestnerja starejšega. Pest-
nerjevi so med tistimi druži-
nami, ki živijo z glasbo vse od
pradeda in deda do sina ter
vnuka.
Pevec Oto Pestner živi da-
nes s S(J43rogo Piko v Ljublja-
ni, od koder se, kadar le mo-
re, vrača v rodno Celje. Oto, ki
šteje 43 let, je letos praznoval
30-letnico pevskega dela, v
spomin na leto, ko je izšla
njegova prva mala plošča
Najrajši sem pri očku. V arhi-
vu so se ohranili Otovi prvi
posnetki z Radia Celje, ko je
nastopal z ansamblom svoje-
ga očeta in starega očeta.
Mali Oto je začel nastopati z
očetovim ansamblom z osmi-
mi leti, ko ga je s pomočjo
televizije spoznala vsa Slove-
nija. Njegova pesem o očku je
postala železni repertoar
vseh radijskih programov,
med najbolj priljubljenimi je
bila tudi Violino zigano. Oto
ni bil le izjemni pevec ter
otroški maneken: njegovi so-
šolci in učitelji s L osnovne
šole se ga spominjajo kot
enega najboljših učencev.
Fantič je veliko nastopal vse
do Subotice, Beograda in San
Rema, kamor sta ga spremlja-
la oče ali mama Ruža. Kot
najstnik si je z zmago na por-
toroški Zlati vrtnici prislužil
»vstopnico« za nastop na fe-
stivalu v San Remu, kjer je
zmagal (v žiriji je bil slavni
filmar Vittorio de Sica). Toliko
o celjskem obdobju Ota Pest-
nerja, ki se je v srednješolskih
letih preselil v Ljubljano, ven-
dar ostaja po duši pravi Ce-
ljan.
Otov oče je tako kot sin
posvetil svoje življenje glasbi,
mama je najprej delala v celj-
ski I. osnovni šoli ter do upo-
kojitve v vrtcu Tončke Čečeve
(izhaja iz družine, ki je bila
znana po dobrih pevcih). Za-
konca iz celjskega Gaber ja sta
starša dveh otrok, prav tako
mlajše Liljane, ki je sledila
bratovi poti ter s svojo plesno
skupino nekajkrat spremljala
popularnega brata. Danes je
trgovka v Intersparovi trgovi-
ni Stiefelkoenig ter živi z mo-
žem in šoloobveznima Ines
in Alenom v Celju. Pevčeva
nečaka obiskujeta kot nekoč
njun stric I. osnovno šolo.
Oto Pestner starejši je po-
magal na začetku pevske poti
svojemu sinu in tudi drugim
uveljavljenim pevcem celj-
skih korenin. Z glasbo se uk-
varja približno pol stoletja, od
petnajstega leta starosti, ko je
začel z očetom Antonom na-
stopati na prireditvah po ljub-
ljanski okolici (Pestnerjevi so
preselili v Celje iz Ljubljane v
petdesetih letih, ko sta bila
Oto in Ruža Pestner že poro-
čena). Pri desetih letih je imel
zasebnega učitelja harmoni-
ke, nato je prišla druga sve-
tovna vojna. Harmoniki je os-
tal zvest vse življenje, vse do
elektronske, s katero nastopa
zadnje čase v celjski kavarni
Evropa (v duetu Melody).
Ansambla Ota Pestnerja
starejšega, v katerem sta na-
stopala njegov oče Anton in
bratranec Roman Rajhard,
se dobro spominjajo Celjani
in okoličani, ki so radi obisko-
vali poletna vrtova restavraci-
je Koper in hotela Evropa.
Spominjajo se desetletij sino-
vega in očetovega skupnega
nastopanja na Dobrni, v Ro-
gaški Slatini, Spodnji in Zgor-
nji Savinjski dohni ter po Koz-
janskem. Zanimivo je, da so
na radiu Celje in Šmarje pri
Jelšah v začetku nastopali v
živo.
Oto Pestner starejši je bil
edinec zakoncev Antona in
Brigite Pestner, ki sta dolga
leta živela v Celju. Anton, ki je
nazadnje igral s sedmimi kri-
ži, je v fantovskih letih veliko
pel in nastopal po Avstriji.
Najprej z violino, v sinovem
ansamblu pa je imel na skrbi
violinski bas ter pozneje bas
kitaro. Antona je za glasbo
navdušil oče Karel, praded
pevca Ota Pestnerja, ki je z
violino in kitaro razveseljeval
po slovenskih in avstrijskih
krajih. Že v prejšnjem stolet-
ju, ob različnih priložnostih.
Pevca Ota Pestnerja sprem-
lja večkrat tenorsaksofonist
Miklavž Ašič, iz znane Ašiče-
ve glasbene družine iz Celja.
Njegov oče pozavnist Marjan
Ašič je bil med drugim pred-
sednik celjske občinske vla-
de, najdlje zaposlen v občin-
ski stavbi ter na vodilnih me-
sdh v Etolu, Banki Celje in
SDK. Marjan Ašič se je v Celju
najprej učil violino ter čelo,
proti koncu gimnazije pa se je
srečal z instrumentom, ki mu
je zvest vse do danes.
S pozavno je nadaljeval v
srednji glasbeni šoli v Ljublja-
ni, kjer je končal dva letnika
glasbene akademije. Ko je
pred tem, leta 1956, diplomi-
ral na pravni fakulteti, se je
zaposlil kot poklicni glasbe-
nik simfoničnega orkestra
RTV ter nato v Big bandu, kjer
je igral nekaj let pod taktirko
Bojana Adamiča in Jožeta
Privška (nadomestil je Mika
Sossa, ki je odšel v svet z
Avseniki ter igral s Celjanom
Mojmirjem Šepetom in Laš-
čanom Miranom Ferležem).
V času, ko Slovenci še nismo
potovali, so bili na odrih vse
od Pariza do Moskve. V ljub-
ljanskem obdobju je igral tudi
v študentskem akademskem
plesnem orkestru, tudi s po-
zavnistom pisateljem Rudi-
jem Šeligo.
Iz Ljubljane je prihajal v
Celje, kjer je bil vključen v
orkester Žabe ter v ansambel
Metronom. V tistem času si je.
v Celju ustvaril družino. Ker v
prestolnici ni bilo stanovanja,
se je za vedno vrnil v domače
mesto ter se posvetil pravu.
Glasbi je ostal zvest vse do
danes: med Žabami je bil sko-
raj pol stoletja, vse do nedav-
nega, v celjskem godalnem
orkestru je igral dolga leta,
kadar so potrebovali pozav-
nista, več desetletij je bil član
celjske železničarske godbe
na pihala, velikokrat je bil z
godbeniki štorske železarne.
Marjan Ašič se je s starši
preselil v Celje v gimnazijskih
letih iz Zdol nad Krškim, z
obrobja Kozjanskega. Danes
tam z veseljem obdeluje vino-
grad, v celjski Vrtnici je član
stalnega upokojenskega
omizja, v pravni stroki dela
kot pooblaščenec nekaterih
prijateljev, ki so denacionali-
zacijski upravičenci.
S soprogo Darinko, ki je
bila nazadnje v celjski srednji
zdravstveni šoli asistentka
biologije ter ima veselje do
petja, živita na Ostrožnem.
Zakonca sta starša Miklavža
in Jerneje Ašič-Rihter, višje
rentgenske tehnice celjske
bolnišnice, dolgoletne pevke
Celjskega pevskega društva.
Tenorsaksofonist, sklada-
telj, aranžer in pevec Miklavž
Ašič, ki je poklicni glasbenik,
je uspešni naslednik očeta.
Med bogato glasbeno potjo je
• igral v RTV-jevem Big Bandu
pod vodstvom Jožeta Privška
ter v orkestru slovenske voj-
ske. Med drugim je bil v an-
samblih Modrina, Amadeus,
Hazard in Marela, zdaj pred-
vsem v orkestru Petra Ugrina.
Njegova največja glasbena
ljubezen je jazz, zato igra
med drugim v kvintetu Žarka
Živkoviča ter v skupini Of
course.
Začel je v Celju, kjer je z
violino nastopal na priredi-
tvah glasbene šole, v gimnazi-
ji je sodeloval s klarinetom v
orkestru štorskih železarjev
ter igral v gimnazijskih an-
samblih kot Darma in Poli-
karp (kjer sta bila kitarista
brata Tratnik, bobnar Željko
Cigler ter klaviaturist Andrej
Pavlina, ki so danes v mestu
na odgovornih položajih). V
Ljubljani je samostojni kultur-
ni ustvarjalec, njegova sinova
Matevž in Matic igrata klavi
oziroma kitaro. S Celjem os
taja povezan tako po družin
ski kot glasbeni plati: na po
vabilo Žab sodeluje kot tenor
saksofonist ali aranžer.
Glasbena tradicija Ašičevil
sega vsaj v začetek stoletja
Matevžev in Matičev praded
sodnik Maks Ašič je igral n
dijaških letih v Mariboru rQ
ter dolgo pel v različnih zbo
rib, nazadnje v Celjskem pev
skem društvu. Njuna praba
bica Anica Ašič je dolga de
setletja igrala v družinsken
krogu klavir ter pela na kon
celjske opatijske cerkve.
V zvezi z orglami pa na
spomnimo na celjske glasbe
ne družine Jagrič, Kink ii
But. Med ljubitelji narodno
zabavne glasbe so priljublje
ne družine Ašič iz Zagrada
Galič iz Šempetra ter še kate
ra.
mmmmm brane jerankc
Tri generacije celjskih glasbenikov: mali pevec Oto Pestner z
mamo Ruža, očetom Otom in dedkom Antonom.
V Pestnerjevem družinskem krogu v Celju. Pevčeva starša
Ruža in Oto Pestner starejši z vnukoma Ines in Alenom, na
praznovanju rojstnih dni.
Tenorsaksofonist Miklavž Ašič ter pozavnist Marjan Ašič. Oče
je bil najprej nekaj let poklicni glasbenik v Ljubljani (pod
taktirko mojstrov Adamiča in Privška).
Študent prava Marjan Ašič i
Celja leta 1956, med igra
njem na Bledu.