Fonološki opis govora v Radencih Mihaela Koletnik IZVLEČEK: Radenci danes niso več točka v mreži za SLA. Kraj, kije bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami279,290in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel. Ker je raziskava slovenskogoriškega narečja1 (Koletnik 1999:1-433) pokazala, da so Radenci še zadnja vzhodna točka, kjer se govori slovenskogoriško narečje oz. njegovo vzhodno podnarečje (v sosednjih Petanjcih se govori prekmursko, na Kapelskem Vrhu in v Hrastju Moti pa prleško narečje), sem glasoslovje tega govora predstavila v obliki fonološkega opisa. ABSTRA CT: Radenci is no longera point in the SLA net. In Ramovs's net it carried the numbers279, 290 and304 (Benedik 1999:109), but was left out as the net was rearranged. The analysis of the Slovenske gorice dialect (Koletnik 1999: 1-433) showed that Radenci is the easternmost point where the Slovenske gorice dialect, i.e. its eastern sub-dialect is spoken (in the neighbouring Petanjci the Prekmurje dialect is spoken, and in Kapelski Vrh and Hrastje Mota the Prlekija dialect). These are the reasons for presentation of the phonology of this local speech in the form of a phonological description. 0 UVOD Radenci (2215 prebivalcev), ki so bili prvič omenjeni leta 1436 z imenom Radein (Blaznik 1988: 387), so razpotegnjeno mestno naselje in pomembno turistično središče. Kraj je kot zdravilišče zaslovel leta 1834, ko je zdravnik Karl Henn tu našel več zdravilnih vrelcev, uradno pa so ga odprli leta 1882. Večina prebivalcev živi od turizma in mineralne vode. Pravih kmetov je malo. Kmetijstvu dajeta poglavitne dohodke vzreja goveda za zakol in prodaja mleka. Osnovna šola v Radencih je od leta 1930, župnija pa šele od leta 1977; kapelica v zdraviliškem parku je iz leta 1852, cerkev pa iz leta 1987. Do tega leta so ljudje hodili k bogoslužju na Kapelo. Slovenskogoriško narečje je na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij tradicionalno poimenovano kot goričansko narečje. Spremembo imena sem predlagala v BREGANT 1995, str. 218, delitev na zahodno in vzhodno podnarečje pa v KOLETNIK 1999, str. 370. Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih 1 INVENTAR 1.1 SAMOGLASNIKI 1.1.1 Dolgi samoglasniki /; ü u: e: o: e:i o:u a: 1.1.1.1 Funkcijo dolgega naglašenega zložnika opravlja tudi /r:/. 1.1.2 Kratki samoglasniki 1.1.2.1 Naglašeni kratki samoglasniki i ü u e o e ' à 1.1.2.1.1 Funkcij o kratkega naglašenega zložnika opravlj a tudi /r/. 1.1.2.2. Nenaglašeni kratki samoglasniki il i u e o a 1.1.2.2.1 Funkcijo nenaglašenega zložnika opravljajo tudi /r/, /1/, /n/. 1.2 SOGLASNIKI 1.2.1 Zvočniki v m 1 r n j J 1.2.2 Nezvočniki p b f t d c s z č š ž k g x 1.3 PROZODIJA 1.3.1 Govor ne ločuj e tonemskih nasprotij. 1.3.2 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. 1.3.3 Govor pozna dolge in kratke naglašene in nenaglašene kratke samoglasnike. Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih 1.3.4 Iz povedanega sledi, da inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('V:, 'V) in nenaglašeno kračino (V). 2 DISTRIBUCIJA 2.1 SAMOGLASNIKI 2.1.1 Dolgi samoglasniki 2.1.1.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom. 2.1.1.2 /o:/ je razmeroma redek samoglasnik. Pojavlja se v prevzetih in knjižnih besedah ter imenih: 'fo:lgan; e'no jna; S'lo:mšek 2.1.1.3 V skupinah umi:, ubi: se namesto /i:/ pojavlja [u:] : 'mu j ti, 'mujen 'umiti ', 'bujti, 'bujen 1 ubiti '. 2.1.1.4 /u:/v vzglasju ne nastopa; dobi protetični v. 'vüjec, 'vü:ra, 'vii:š. 2.1.1.5 /e:/ se govori v nekaterih redkih položajih na mestu fonema /e/: 'seje, t're:tji. 2.1.1.6 V položaju pred /j/ se /e:i/ ne pojavlja; zanj se govori [e:]: ' veje. 2.1.2 Kratki samoglasniki 2.1.2.1 Naglašeni kratki samoglasniki 2.1.2.1.1 /u/ v vzglasju ne nastopa; dobi protetični v. 'vüsta. 2.1.2.1.2 V položaju pred /n j / se /o/ govori kot [u]: 'gunin, 'kunec, 'kuj. 2.1.2.1.3 V položaju pred /m n/ se na mestu /e/ govori [e] : 'Nemčija, 'pena. 2.1.2.1.4 V položaju pred /r/ se /e:/ govori kot [i]: 'cirkef. 2.1.2.1.5 Namesto /o:u/ se pred /j/ govori [o:]: g'noj, 'loj. 2.1.2.2 Nenaglašeni kratki samoglasniki 2.1.2.2.1 /r/, /1/, /n/ ne nastopajo ob samoglasnikih. 2.1.2.2.2 /i/ se govori samo v izglasju. 2.1.2.2.3 V nenaglašenem položaju nastopi /i/ namesto /u, e < e/: vi'ši:, 'pa:zdixe; si'deti, 'orix. 2.1.2.2.4 Fonem /u/ je redek. Govori se v knjižnih besedah: xu'dic. Če nastopa kot predpona, se zanj govori [f]: fk'râla, fsexne. V položaju pred /b m/ se vzglasni/u/izgublja: 'bo:ugala, 'bo:ugo, m'rejti. 2.1.2.2.5 V nenaglašenem položaju redko nastopi /o/ namesto /u/: Lob 'la:na, po 'ra:n. 2.1.2.2.6 V vzglasju, ko je naglašen naslednji zlog, se namesto /r/ govori zveza ar: or'deca. 2.1.2.2.7 V breznaglasnicah če, že ima /e/ položajno različico [e]. 2.2 SOGLASNIKI 2.2.1 Zvočniki 2.2.1.1 /v/, ki se premenjuje z nezvočnikom /f/, lahko prištevamo med zvočnike, ker pred njim lahko nastopajo zveneči in nezveneči nezvočniki. 2.2.1.2 Za /v/ se v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki govori [v]: c'vek, t'ra:va,piv'nica, vb'rejk. Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih 2.2.1.3 /v/ ima varianto [u] samo za samoglasnikom v redkih posameznih besedah: 'Aiustrija, 'a:uto. 2.2.1 A Zvočniki ostajajo zveneči v vseh položajih, le /v/ se asimilira sledečemu nezvenečemu nezvočniku in da /f/. 2.2.1.5 Zvočnik /v/ ne nastopa v izglasju in pred nezvenečimi soglasniki, ampak se tam menjava s [f]: mla'ti:tef, 'či:fkamo, f korito. 2.2.1.6 V izglasju se v večini primerov (redno v končnicah) za /m/ govori [n]: 'pi:šen, 'din, s 'si:non. 2.2.1.7 V položaju za /m/ se /n/ ne pojavlja; zanj se govori [1]: 'gùmla, kâmla. 2.2.1.8 /1/ se redko premenjuje z /u/ v položaju za samoglasnikom in pred premorom: 'ba:u, o'ra:u. 2.2.1.9 V položaju pred /z s/ se vzglasni /v/ izgublja: 'zemen, 'sa:ka. 2.2.1.10 Soglasniški / se pojavlja samo v dvoglasniku /e:i/: d've:i, k'ie:it. 2.2.2 Nezvočniki 2.2.2.1 V položaju pred /t/ se za vzglasni /p/ govori [f]: ftič, ftiči. 2.2.2.2 V položaju pred Ixl se za 1x1 pojavlja [š]: š'te:ila 'hotela', s'tçli 'hoteli'. 2.2.2.3 V položaju pred /č/ se za 1x1 lahko govori [š]: š'če:rka\ Ixl se že tudi izgublja: 'če:rka. 2.2.2 A V položaju pred /n/ se /d/ ne pojavlja; namesto njega se govori [g]: g'nes. 2.2.2.5 V položaju pred /1/ se za /t/ govori [k]: k'iâcitj za /d/ pa [g]: g'le.jtva. 2.2.2.6 V položaju pred /j/ se za /z/ govori [ž]: ž 'five, ž Jo:u. 2.2.2.7 V položaju za /n/ se za /g/ govori [d]: ka:ndla. 2.2.2.8 V položaju pred /c n/ se izgublja /t/: m'la:cj 'lii:šna. 2.2.2.9 Za /s/ v skupini sk- se govori [š]: škeden, sk'rija, skorja. 2.2.2.10 Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku. 2.2.2.11 Zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, ampak imajo tam svoje nezveneče pare. 2.3 PROZODIJA 2.3.1 Naglas je možen na katerem koli zlogu besede. 2.3.2 Dolgi samoglasniki so le naglašeni. 2.3.3 Distribucija dolgih in kratkih samoglasnikov glede na mesto v besedi ni omejena. 3 IZVOR 3.1 SAMOGLASNIKI 3.1.1 Dolgi samoglasniki i: < stalno dolgega /: 'i:vje,k'ri:š, 'li:st, 'pv.šen, 'si:n, t'ri:, 'zi.% 'zi:ma; < v prevzetih besedah: 'ci:mprana, ma'ši:na, 'ri:blen, št'ri:xan; < v imenih: Ci'rid, fLi:ška, 'Mi:xalič, Ra'di:n. ü: < stalno dolgega u. 'du:ša, g'rii:ška, k'lii:č, kü:xa, 'lu:č, 'lü.plen, o'lü.p; Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih < v prevzetih besedah: 'fü:rtox, 'pü:ngrat. u: < stalno dolgega / (sam.), 'gu.% 'su:nce, 'vu:k, 'žu:ta; < stalno dolgega u pred drugotnim j. 'mu:jca; < stalno dolgega /v skupinah umi:, ubi: : 'mu j ti, 'bu j ti; < v prevzetih besedah: 'ču:nta, 'mu:rke, 'pu:mpala; < v redkih knjižnih besedah: ra'ču:n, 'žu.pnik e: < stalno dolgega e: je'se:n, 'le: t, 'pe:č, pe'peja, s'me: t, sfce:, 'še:st; < stalno dolgega e: de've:t, g'le:dan, i'me:, 'pe:t, 've:žen, 'ze:be; < stalno dolgega o: 'de:n, 'le:n, 've:s, z 'me:no; < stalno dolgega ë v položaju pred j: 've:jala, 'veje; < redko novoakutiranega p v nezadnjem besednem zlogu: 'pe:sji, 'seje; < redko novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: t're:tji; < zgodaj podaljšanega novoakutiranega e\ 'me:tel 'se:ster, 'že:n (vse rod. mn.); < v prevzetih besedah: 'fe:xtala, 'ke:ks, ma'še:tli, 'pemzija, 'se:lxala; > < v knjižnih besedah: 'je:lka, mo'dej o'de:lek; ^ < v imenih: 'Demis, G're: ta, 'Me:lje, Z're:če. o: < stalno dolgega o v položaju pred j. g'noj, 'loj; ™ < v prevzetih besedah: 'fo.igan, kast'ro.ia, 'o:fnas; < v imenih: 'Bo:sna, 'Po.xorje, S'lo:mšek w e:i < stalno dolgega ë. be'sejda, b'rejk, c'vejt, g'rejx, jejn, k'lejt, ^ 'le: i s, m'lejko, 'mejšan, 'rejč, 'rejžen, s'mejx, s've: iča, ^ z'vejzda. ^ o:u < stalno dolgega o: 'bo:uk, gos'po: u t, 'go:ut, me'so:u, 'mo:uč, ^ 'mo:ust, 'no:uč, 'no: us, 'o:us, si'no:u, s'po: u vet, s'to:u, 'šo:ula, 'vo:usek; < stalno dolgega q. 'go:ubec, go'lo:up, k'lo:up, ko:ut, k'ro:uk, 'mo:uš, ob'ro:uč, 'zo:up, že'lo:udec; < zgodaj podaljšanega novoakutiranega o: ko:uža; 'ko:us, 'o:us (rod. mn.); < v prevzetih besedah: pla'fo:un, 'šo:uštar, 'to:uplšna, 'zo:us. a: < stalno dolgega a\ d'va:, g'la:va, g'ra:t, x'ra:st, k'la:s, ko'va:č, k'ra:l, 'la:s, 'maj,m'la:da, 'pa.iec, 'pa:vok,p'ra:x, t'ra:va; < redko stalno dolgega o: 'ča:st, 'la:š; < v prevzetih besedah: 'ba:na, 'fa:rban, flajšter, 'šajba, 'žajfa; < v imenih: 'A:ustrija, Bo'raxova, 'Lajbnic, 'Ma:rko, Pe'tajnci. r: < stalno dolgega p. 'bp:f, 'kp:f, 'mr:kefca, pos'tp:f. 3.1.2 Kratki samoglasniki 3.1.2.1 Naglašeni kratki samoglasniki i < staroakutiranega / v nezadnjem besednem zlogu: brada'vica, 'xisa, 'lipa, li'sica, 'riba, 'žila; < staroakutiranega /v zadnjem besednem zlogu: 'din, f tič, 'miš, Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih ^ 'nič, 'nit, 'rit, 'sit; ^ < v prevzetih besedah: 'cigel, friška, 'giftna, g'lit; N < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega /: 'pijan, p'rim eni, ^ p'rinas, p'riteb i, 'visoko. ^ ü < staroakutiranega u v nezadnj em besednem zlogu: 'bükef, 'južna, o kura, kiišar, 'müxa, 'vüsta; ^ < staroakutiranega u v zadnjem besednem zlogu: jük, k'rüx, küp, 'tu; q < prevzetih besedah: g'rünt, 'lüft, 'sure, 'žiipa; 4* < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega u: s'tüdenec, 'šiirka, ^ 'vüxa. ^ u < staroakutiranega/v nezadnjem besednem zlogu: 'vuna, 'žuna; < staroakutiranega / v zadnjem besednem zlogu: 'pux, 'pun; N < prednaglasnega /po umiku naglasa s končnega kratkega zloga > nanj: 'buxa; *s < novoakutiranega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'gunin, 'kuj; ^ < umično naglašenega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'kunec, 'una; ^ < v prevzetih besedah: 'durx, 'furt, kuhava, 'pucan. e < staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: b'reza, 'cesta, ^ 'dekla, 'delo, 'de vati, d'reto, 'leto, 'mesto, m'reža, ne'dela, ne'vesta, p'leve, po'vedati, 'repa, 'rezati, st'rexa, 'veter, že 'lezo, zi'veti; ^ < staroakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: 'det; S < v prevzetih besedah: 'deka, ketna, 'leder. ° o < staroakutiranega s 'nexi; 've vrča; df'go:uč1 drugi č '. »o < po onemitvi samoglasnika ob /: p'reslce, p'riklt, 'za:bl. « n < po onemitvi samoglasnika ob n: 'nesnca, pok'leknla, s'veënca. m rs 3.2 SOGLASNIKI 3.2.1 Zvočniki ^ Zvočniki /j 1 r m n/ so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih glasov ( Logar 1981:32), poleg tega pa še: v < u^pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: ^ s'vejt, 'vola; de've: t, 'pa:vok; v'ra:k, v b're:ik; o < w v redkih posameznih besedah: 'A:ustrija, 'a:uto; ° < kot proteza: 'vü:s, 'vüsta, 'vo:ugel'*ogeV; < -/za samoglasnikom in v izglasju: 'ba:u, b'ra:u, o'ra:u; < redko m. 'venda 'menda'. j < 0v položaju pred /d c š n z ž/: 'xu.jdo, 'mu:j ca, 'najšla, s'tajnga, 'vüjzda, 'vu.jžgalo; < redko r 'fajmašter 1 < n v položaju za m: 'gumla, kamla; < /': 'bü.rkle, 'detelca, k'lu:č, k'ra:l, 'melen, 'zemla; < primarne skupine ti, di. šilo, 'vile; < redko v. 'lamp. n < n 'razen na začetku besede in v položaju med dvema samoglasnikoma: kostan, 'lü:kna, 'ogen, p're.jdna; < -m v večini primerov (redno v končnicah): 'din, p'ra:vin, s 'si:non, ž'mi:kan; < redko r. 'mamtrala, z'ma:ntrana. J < /2'na začetku besede in v položaju med dvema samoglasnikoma: 'jiva,'je:na, ž 'jo:u; fstaje.je, ka'me:je, mrav'li'.jak, 'ro:umaje, 'žegnaje, živ'le:je. 162 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih 3.2.2 Nezvočniki Nezvočniki so se razvili iz enakih glasov v izhodiščnem splošnoslovenskem sistemu, poleg tega pa še: f < wpved nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede: fča:si, fkiip, nafsk'ri:š; 'cirkef, kf:f, mla'ti:tef, zd'râf; < vzglasni p pred t. ftič, ftiči; < nenaglašeni vzglasni u: fk'ràla, fsexnla; < začetni p/1 v starejših izposojenkah: 'fa.jmašter, 'fa.rof; < v mlajših prevzetih besedah: 'fa.rba, k'nof, 'lüft, 'ža.jfa. d < g v položaju pred h ka:ndla; < redko j. 'žeiden. š < x v položaju pred t s'tejla, s'teli; < skupina šč: 'ni:še, 'pkšanca, 'teša, ti'ši:\ < sv skupini sk-: škeden, skorja, sk'rija. ž < z v položaju pred f. ž 'jo:u, ž ji ve. k < t v položaju pred /: k'lâciti; < redko g. 'du:kša; < redko j: s'râkica. g < d v položaju pred n: g'nes; < dv položaju pred h g'le.jtva; < redko k. muzïgaint. Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče zveneče nezvočnike, nezveneči pa iz zvenečih z ustrezno asimilacijo na sledeče nezveneče in v izglasju. 3.3 PROZODIJA 3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu, le zlogi, ki so bili tam pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, so naglašeni: 'žena, 'kosa, 'megla. Zaradi umika naglasa z zadnje cirkumflektirane dolžine ali kračine, zlasti zaradi predloga ali predpone, je v posameznih besedah naglašen prvi besedni zlog: 'vüxa, 'pozna, p'rinas. 3.3.2 Kolikost je kot v izhodiščnem sistemu. 3.3.3 'V: < naglašeni V:; 'V < naglašeni V (novoakutirani, skrajšani staroakutirani); < umično naglašeni e o o; < po umiku naglasa z zadnje cirkumflektirane dolžine ali kračine, zlasti zaradi predloga ali predpone. 3.4 ONEMITEV GLASOV 3.4.1 Moderni samoglasniški upad ni močen. 3.4.1.1 Samoglasniki i, ein p najpogosteje onemevajo v nenaglašenem položaju Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih ob zvočnikih: 'well'imeli'; 'go:usanca, s'tâlce, 'vilce; 'vejdla, 'vedli, 'vislo; 'de:kl, 'za:bl. Pogosto onemi le / v nenaglašenem velelniškem obrazilu v mn., dv.: na'pi:šte, pog'îednte; pfnesta, s'pecta. Do onemitve glasov prihaja še v posameznih redkih primerih: z'lo:u, 'kak, 'tak Onemitev soglasnikov je posamičen pojav. Vzglasni Ivi onemeva v položaju pred /z s/: 'zemen, z'di:gnejo, ša:ka. Vzglasni /s/ onemeva v položaju pred Ipl: p'reddni, p're:idna, p'ro:uti, vzglasni 1x1 pa pred I čl: 'če:rka. V položaju pred /c n/ onemeva Iti: m'la:ci, 'liiišna, v izglasju tudi 1x1: fča:si Zaradi morfološkega izenačevanja se odpravlja /j/ v fleksijskih oblikah pri samostalnikih na -r, -rja : k'ra:mara, 'mežnara, pa'pi:ra, 'šo:uštara. PREMET Premet vzglasnega u v položaju pred m in b: 'mujti/mujen, 'bu.jti, 'bujen. Navedenke Francka BENEDIK, 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas, Ljubljana, ZRC SAZU. ^ Pavle BLAZNIK, 1988: Historična topografija slovenske Štajerske in jugo-o slovanskega dela Koroške do leta 1500, Maribor, Založba Obzorja. ° Mihaela BREGANT, 1995: Severozahodni goričanski govori, Magistrsko delo, Ljubljana, Filozofska fakulteta, računalniški iztis. Mihaela KOLETNIK, 1999: Slovenskogoriško narečje, Doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta, računalniški iztis. Tine LOGAR, 1981: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi... Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. N 3.4.1.2 ^ 3.4.1.3 O c*> 3.4.2 3.4.2.1 O 3.4.2.2 Z 3A2'2 3.4.2.3 N ^> *s 3.5 ^ 3.5.1 Literatura IVIČ, Pavle, 1981, (ur.), Fonološki opisiSarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega govora, Slavistična revija, Ljubljana, 1999, letnik XLVII, št.l, str. 69-87. RAMOVŠ, France, HGII, Konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. — HG VII, Dialekti, Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1935. — Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: Akademska založba, 1936. --Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija, Ljubljana, 1950, letnik III, št. 1-2, str. 16-23. Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora v Radencih RIGLER, Jakob, K problematiki dalj sanja starega akuta, Slavistična revija, Ljubljana, 1977, kongresna številka, str. 83-99. — Razprave o slovenskem jeziku, Ljubljana, Slovenska Matica, 1986. TOPORIŠIČ, Jože, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1992. ZORKO, Zinka, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Maribor, Slavistično društvo Maribor, 1998. Phonological Description of the Local Speech of Radenci Summary Kg* The local speech of Radenci belongs to the eastern Slovenske gorice sub-dialect of the Pannonian dialect group. Preserved is the quantitative opposition M between the long monophthongs or diphthongs as the successors of the permanently ^ long vo weis, and the short vo weis as the successors of the old and new acute vo weis > in non-final and in the final or only syllable. There is no tonemic stress in the o Slovenske gorice dialect Both Slovenian stress-shifts and the shift-back from the ^ short syllable in final position to the pre-stress short vowel occurred: žena > žena; kosà > kosa; these stressed vowels remained short. The short stress was shifted r\ back to the pre-stress semivowel as well: msglà > màgla; the reflex being the short Sfi broad e. ^ The most recent are the stress shift-backs in individual words (1) from the primarily circumflexed long final, especially open syllable: 'lexko, 'vüha and (2) from the primarily short circumflexed syllable: 'pozna, p'rinas. A tendency to generalize the stress-position for all or the majority of the forms of an individual word can be observed: 'nosa, 'nosla, 'nosli; 'zemi, 'zemte, 'zemta (the imperative). The vowel system of the Radenci speech consists of: long stressed vowels: v., ü:, u:, e:, o:, e:i, o:u, a:, r:; short stressed vowels: i, ü, u, e, o, e, â, r and short unstressed vowels: i/i, u, e, o, a. The vowel reduction is not heavy - most frequently it affects the unstressed i, e and3 in combination with the sonorants when they become silent. The consonant system of the Radenci speech consists of the sonorants 1, r, m, n, j, j and v with the variant \x, and the voiceless and voiced consonants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c and x with the following peculiarities in their development: 1' > 1; -m > -n; n' > n/J; v is [v], before voiceless consonants and in word-final position it becomes I fl ; the groups ore- and žre- are preserved; pt > ft; xt > št, dn > gn; tl, kl > kl, gl; sk > šk; šč > š. 165