Naši deželni poslanci. Ceprav smo vestno poročali sejo za sejo o delovanju naših poslancev v deželnem zboru štajerskem, vendar so nam zdi potrebnoi, da zberemo sedaj ob koncu prvega deželno-zborskega zasedanja vsa posamezna poročila skupaj ter podamo naŽim somišljenikom skupno sliko njihovega delovanja za svoje volilce. Ne bomo se o/irali pri tem na MLevetanje naših nasp^ofipikjovi ^er izpo^ibijfili njiHovat na^tolcieVanaa; vemo, da w naifih vrstaih itak nih5e ne verjame liberatnim besedam, ki jih rodi zavist in strankarska zlobnost. Za naše poslance bodo govorili podatki o njihovem flelu dovolj egovoroo. Nam ni treba psovk protl našim nasprotnikom, ker lahko pokažemo na dela svojih zastopnikov. Za slovenskl jezik. Lahko reSemo, ne da bi se nam trebaJo bati le enega ugovora, da je Šele letos avstrijska javnost izvedela, da so v Stajerskem deželnem zboru tudi slovenski poslanci navzočiv Njibov odloften nastop za pravice slovenskega jezika v ideželni zbornici j& izzval veekrat burns prizore, a njihova ineustrašenost je dosegla, da se je ob koncu že mirno poslušala slovenska beseda. Ni minul dan, da bi tu.di slovenskla besedai ne odmevala po dvorani gtajerskega deželnega zbora. Od slovenske liberalne, od nemškutarske ter neraške strani se je sicer uplivalo na naše poslance, naj zatajo svoj Jezik, toda tega niso storili, fcer so svojim ^olilcem obljubili, da bodo v Gradcu branili tudi pravice slovenskega , jezika. Narod, ki svojega jezika, ve5 ne spoštuje, je umirajoč narod. V našem taboru ne manjka tega epoštovanja in zato hvalimo kot Iskreni rodoljubi Boga, da je večina slovenskega naroda y našem (jaboru. Za ponesrečence. Rlazlične uime so obiskale tudi tekoCe leto naš Slovenski Stajer, kakor toča, nalivi, plazovi, in predvsem suša. Naši poslajnci so paS pazno zasledovali tudi te Salostne .dogodke, in v deželni zbornici so kot yestni poslanci opozorili deželno in cesarsko \^lado na nesreče, ki so zadole njihove volilce, ter so zaprosili podpore za nje, Ni8 manj kot 10 predlogov ,smo našteli, ki imajo za prodmet različne vremenske nesreče po posameznih voliinih oktrajffi. Za vinogradništvo. Država in dežola sta dovolili brezobrestno posojilo za nasajanjo noviK vinogradov. Sedaj je prišel čas, da morajo naši vinogradniki začeti Ddplačevati. Ker so pa letijie slabe, ker se oe more ni& prodati, viožili so naSi poslanci predlog, da se doba vraSanja brezobrestnih posojil podaljSa za nadaljnih pet let vsem posestnikom, ufi dokažejo slabe gmotne razmere. Stavil se je tudi predlog za ustanovitev trsnice v .St. Andrajžu pri Velenju ter s tem posvetila pozor- nost krajem, za katere se prej liberalna državna po- glanca Koblek in JeŽovnik nikdar nista fcrigala. Protl zajcu tn fazanu. Divja>5ina deia neizmerno Skode našim kmetom, posebno zajec in fazan. Kmet se ne sme braniti proti tem živalim, ker so kazni neizmerno visoke. Zaio pa jo ravno tukaj bilo treba, da nastopijo naši poslancj In se pokažejo zares kot IJudski zastopniki, V-sejidne 12. oktobra so vložili predlog, s katerim zabtevajo, da ge zajec in lazan jzlo6ita femed lovskib. živali ter da se dado obSinam veSje pravice glede lova. Mnog^CK brojna zalrjevanja iz različnih volilnih okrajev nam kažejo, (la so.si naSi poslanci s tem predlogom pridobili pri s\pjih volilcih neomejeno zaupanje, ker so uvideli, da naši pohianci v deželnem zboru tudi tako delajo, kaior na sbodih govoi-ijo. Ceste. Deželni proraCun ima ok(oli 300.000 kron ,vsako leto doloSenih za zgradbo novih okrajnih cest. Vsled tega je žoleti, da okrajni zastopi izrabijo deželni kredit in Jtite na zgradbo različnib potreblnili cest. Ceste so za vsak oikraj velik kapitaK in cestne doklade ni^ so prož vržen denar. Sedanji kmeCki poslanci bodo okraje na cestne zadeve neprenehoma opozarjali ter Jim Sli na roko,; .To se je )tudi že pokazalo x\ zadnjem zasedanju. Stavili so se predlogi glede preložitve državne ceste Slov. Blstnca—Konjice, glede1 izgotovitve ceste med mariborsko in cmureško cesto ekbzi Ploderšnico in Malno ter glede podpore za poškodovane ceste, mostove In pota v občinab: Mislinje in St, Ilj pod Turjakom. Zeleznice. Slovenski Stajer je bogat nai železnignib nafiiv tihv Vsled tega so naM poslanci morali v deželni zbornici kot zvesti tolmafii Želj svojih volUcev tudi zagovarjati lo železnično nafirte. Izjavili sq se za nujnost proge Sv. Lejnart-PtujRosateo-Brežice-Novo Mesto. Zahtevali so zgradbo železnice deželna meja do Krapine. Toplo so zagovarjali železniške jiačrte PolzelaKamnikj in Pak!a-Gornji grad. Regulacija rek in potokov. Poslanci Slov. kmečke zveze so se že y prvem zasedan]u, deželnega zbora zavzeli za naslednje urayinave rek in potokov: Za; uravnavo Drave, za unavnaATD Pake in za uravnavo Mislinje. Sole. Na vinarski §oli v Mariboru so zahtevali naSi poslanci slovenskih teSajev zai sloveuske mladeniče. Za kmetijsko Solo v St Juriju ob juž. žel. Še je trebalo bude \"0jsk9 v linanSnem odseku, Za kmefiko gospodinjskjo Šolo v Teharjih in slovensko dekliško Šolo v Ce]ju so so tudi morali naži poslanci toplo zavzeti. Nadalje sq vJožili predlog, da prispeya država 50 % k Solskkn stroškom. Za Velenje se je zabtevala slovenska strokovna šola za losno in stavbinsko obrt', ker je znano, kako pomanjkanje mo(jstrov; je ravno vl tebj strokaii na deželi. Za Trbovlje, kl je odličjno rudareki kraj, se je zahtevala slovenska spodnja realka. Ker bioSejo Nemci v Radgoni imeti šolo, na kateri bi se naobraževali opekarji fn cementni izdelovatelji, so zahtevali naši poslanci tudi slovenski u5ni jezik. Zavarovalnice. Stara zabteva naše kmečke Btranke je ustanoyitey deželnih, oziroma državnib zavarovalnio, Za to so naSi poslanci pri vstopu y, deželni zbornici vložili tudi predlog, ki se panaša na to upravičeno strankino zabtevo. Zivinoreja. Potegnili so se naSi poslanci ob dani priliki za žreborejo v Ijutomerskem okraju proti nasprotnikom iz nemškega veleposestva. Poslanci kmeSkih obSin so govtorili in glasovali pitoti predlogu, da naj se odpro meje tuji živini. Politične p^avice. Ker sedanja volilna pravica ustvarja politifina nasprotstva med našim narodom, so zahtevali poslanci Kmečke zveze sploSno in enaKo volilno pravico ter za državno-zborske volitve volilno dolžnost Itazno. Da so govorili naši poslanci pfoti podpori za sudmarko, Sulveroina in druge nemške zadeve, da 80 izvojevall podporo za planinska društva, branili razne postavke za Siovekoljubne naprave medi Slovenci,'O tem nočemo niti obširneje poročati. Sklepna beseda. Ce so časniki vse poroeali, so naši poslanci v prvem, komaj mesec trajajofiem zasedanju stavili 44 predlogov, 6 peticij (prošenj), 3 interpelacije (vpraŠanja), ter imeli blizu. 20 govorov. Kdor sodi brez strasti o detovanju našiH poslancev, jim mora dati izpričevalo, da so pridno in pošteno delali ter se res vi najširjem obsegu ozirali na želje in zabteve svojih volilcev. Že med suhoparnim naštevanjem njih korakov mora umolkniti vsak