PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 228 (13.459) Trst, sreda, 4. oktobra 1989 Uprla se je skupina mladih oficirjev V Panami je spodletel poskus državnega udara Vidno nezadovoljstvo Washingtona - Glavna tarča pučistov je bil general Noriega - Po nekaj urah spopadov so se uporniki predali PANAMA Z vidnim nezadovoljstvom je glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater včeraj priznal, da je v Panami spodletel poskus državnega udara skupine »mladih oficirjev«, ki so hoteli strmoglaviti poveljnika panamskih oboroženih sil in dejanskega gospodarja Paname, generala Manuela Antonia Noriego. Panamski radio je v zgodnjih jutranjih urah sporočil, da je skupina mladih oficirjev prisilila k odstopu generala No-tiego in več visokih častnikov. Kasneje so pučisti po radiu Prebrali proglas, s katerim so opravičili svoj »pronuncia-rnento«, ker se je Noriega izneveril izročilu pokojnega generala Torrijosa. Proglas so podpisali major Moises Giroldi ni kapietana George Palma in Javier Licona. Pentagon je takoj izključil, da bi bil vpleten v državni udar. Svojim enotam ob Panamskem prekopu je le ukazal stanje največje Pripravljenosti. Vse je že kazalo, da je državni udar uspel, saj so že •trožile vesti, da so pučisti izročili Noriego Američanom, ko kako uro po proglasu izbruhnili srditi spopadi, ki so se k°nčali s predajo upornikov. Usoda pučističnih oficirjev ni ,Zilana. Tuji dopisniki navajajo, da je bilo v spopadih več hudi ubitih in ranjenih, nepojasnjeno je tudi vprašanje, za-je prav major Giroldi, ki je pred časom preprečil držav-111 udar proti Noriegi, sedaj stopil na čelo pučistov. . General Noriega je torej v veliko nezadovoljstvo Was-uintona ponovno gospodar položaja. Začasni panamski Predsednik Francisco Rodriguez, ki so ga pučisti priznali trot svojega predsednika, pa je v New Vorku obsodil »novi Prevratniški poskus« in obtožil washingtonsko administracijo, da skuša z vsemi sredstvi »zrušiti zakonito panamsko oblast«. Poveljnik panamskih oboroženih sil in dejanski gospodar Paname, general Manuel Antonio Noriega (Telefoto AP) S svečanostjo na Prešernovem trgu v Ljubljani Proslavitev praznika slovenske državnosti Predsednik ljubljanske SZDL Jože Osterman poudaril pomen sprejetih ustavnih amandmajev BOGO SAMSA LJUBLJANA — Na Prešernovem trgu se je včeraj popoldne točno ob petih pričelo prijetno, ljudsko, veselo in sproščeno praznovanje na novo razglašenega praznika »slovenske državnosti«. Razpoloženje je bilo povsem v novem slovenskem vzdušju: na treh krajih pred starodavno cerkvijo so postavili stojnice, na katerih so podpisovali že konkurenčni spomenici: alternativa Majniško deklaracijo, socialistična zveza pa Temeljno listino. Ljudje so se gnetli, nedvomno pa je bila veliko daljša vrsta pred socialistično zvezo in bolj kratka pred stojnico Slovenske demokratične zveze, socialdemokrati pa so imeli pičel odziv. Pa vendar, ta slovenska politična mavrica ni bila bistvena značilnost včerajšnjega natanko po programu 25 minut trajajočega slavja. To je bilo prijetno srečanje ljudi, ki jih na shod niso pripeljali z avtobusi ali tovornjaki z delovnih mest, iz tovarn, šol, uradov, od vsepovsod. Prišel je tisti, ki je to želel, ki je imel čas in priložnost. Zato pa je bilo sproščeno vzdušje, med katerim so se spomnili sedaj že davnih vojnih dni, ko je slovenski narod vstal v uporu in so se zbrali njegovi predstavniki in ustanovili prvo slovensko državo. Uvodni govornik, predsednik mestne socialistične zveze, Jože Osterman, pa je poudaril politični pomen nove slovenske ustave, njeno demokratično vsebino in demokratični zgled za vse narode in narodnosti Jugoslavije. Poudaril je, da se je Jugoslavija ustvarjala z avnojskimi načeli in da Slovenci ne bodo nikoli privolili v novo Jugoslavijo, ki bi bila ječa narodov, kot to nekateri žele in pričakujejo. Slovesnost je začel pevski zbor z novo slovensko himno »Zdravljico«, končal pa z jugoslovansko himno »Hej, Slovani«. Obe himni je množica pozdravila z gromkim ploskanjem. Huda obtožba za nekdanjega britanskega generala Po včerajšnjem vdoru množice na ozemlje zahodnonemškega veleposlaništva h Prage bodo odpotovali drugi vlaki ZRN bo sprejela še 10 tisoč beguncev LONDON Britanska javnost z velikim zanimanjem sledi sodni ob-favnavi primera bivšega podpredsednika konservativne stranke Lorda Adlingtona, ki ga je grof Nikolaj Tolstoj obtožil, da je maja 1945 izročil Sovjetom in jugoslovanskim partizanom 70 tisoč kolaboracionistov in domobrancev. Po izjavah grofa Tolstoja, ki je daljni sorodnik slavnega pisatelja, je takratni general Tony Low na lastno pest izročil na tisoče oseb, ki 50 sodelovale z nacističnim okupatorjem, partizanom, le-ti pa naj bi lih vse usmrtili. Grof Tolstoj trdi, da lahko sedanjega Lorda Adlingtona Primerjajo kar z vojnimi zločinci. Lord Adlington je do danes ohranil precejšnjo mirno kri in je dejal, da ga Tolstoj obtožuje, ker bi se rad jnaščeval nad njim. Pred nedavnim je bil Lord Adlington namreč predsednik neke zavarovalnice, ki ni ho-^la izplačati odškodnine po smrti Tolstojevega zeta. BERLIN — Tudi tisti vzhodnonemški begunci, ki so od ponedeljka oblegali zahodnonemško veleposlaništvo v Pragi, bodo smeli v ZRN. Oblasti v Bonnu so se namreč odločile, da bo tudi teh 10 tisoč beguncev zapustilo Prago in se pridružilo tisočim, ki so odpotovali ob zaključku prejšnjega tedna. Zahodnonemški minister Rudolf Seiters je sinoči sporočil, da bodo tudi tokrat poskrbeli za posebne vlake, ki bodo begunce prepeljali v bavarsko mesto Hof. Prvi vlak bi bil moral odpotovati iz praške železniške postaje Liben v poznih večernih urah. Tudi tokrat so za transporte poskrbele oblasti Nemške demokratične republike. Po prvih izračunih, naj bi moralo na pot štirinajst izrednih vlakov. ZRN je pristala na nove posege po dramatičnih dogodkih, ki so spremljali prihod novih beguncev v Prago. Ko se je namreč razvedla vest, da je več kot 7.000 Vzhodnih Nemcev srečno zaključilo svoj beg na Vzhod prav v Pragi, kjer so dobili potne liste za v ZRN, se jih je še enkrat toliko zbralo pred poslopjem zahodnonemškega veleposlaništva v češkoslovaškem glavnem mestu. Zaradi množice, ki je pritiskala na vhodna vrata je policija zaprla vse vhode. Napetost je naraščala, število beguncev pa se je čedalje večalo, dokler ni nekaj sto beguncev vdrlo v park pred ambasado in se zagnalo proti visokemu zidu, ki ga obdaja. Med množico, ki je skušala pre- plezati zid in policijskimi agenti, ki so ji skušali to preprečiti, je prišlo tudi grobega suvanja. Deset oseb je bilo ranjenih, med temi pa je tudi moški, ki je bil težje ranjen v trebuh. Le nekaj ur pred bonsko odločitvijo, da sprejme tudi nove begunce, so vzhodnonemške oblasti uvedle nekaj novih restriktivnih pravil, ki so že stopili v veljavo. Po novem je Češkoslovaška postala povsem nedostopna vzhodnonemškim turistom. Do danes je bila to edina država vzhodne Evrope, v katero so smeli državljani NDR brez turističnega vizuma. Pokazatelj napetosti, ki je v zadnih tednih zavladala med ZRN in NDR, je tudi dejstvo, da se je Erich Honecker izognil slehernemu telefonskemu razgovoru s kanclerjem Kohlom. Zahodnonemške oblasti so zaman skušale vzpostaviti telefonski stik z vzhodnonemškim voditeljem, njegovo tajništvo pa je sporočilo, da bo Honecker dosegljiv šele po praznovanju 40-letnice ustanovitve NDR, ki bo v soboto. V zadnjih urah je zahodnonemška vlada stopila v stik tudi s poljskimi oblasti, saj je tudi Varšava postala mesto, v katerem se zbira na stotine beguncev. Na sliki (Telefoto AP): množica je včeraj spet vdrla v park pred zahodnonemškim veleposlaništvom v Pragi. JOŽE SMOLE PREDSEDNIK SZDL SLOVENIJE bo govoril o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji ob sprejetju nove slovenske ustave V PETEK, 5. OKTOBRA 1989, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Na srečanje vabi Slovenska kulturno-gospodarska zveza Za evropsko televizijo brez meja LUKSEMBURG Z nasprotnima glasovoma belgijskega in danskega predstavnika so zunanji ministri Evropske skupnosti včeraj v Luksemburgu sprejeli tako imenovano »direktivo o televiziji brez mej«, ki bo urejala televizijske oddaje v sklopu dvanajsterice na področju svobode oddajanja, proizvodnje programov in odstotka ekonomske propagande. Z včerajšnjim dogovorom so zunanji ministri dvanajsterice premostili nesporazume in težave, ki so zavrli za nekaj mesecev odobritev direktive. Sporna točka odloka, ki bo v bližnji bodočnosti urejal televizijske oddaje v Zahodni Evropi, je zadevala vprašanje programov. Na pritisk Francije je izvršna komisija ES predlagala, naj bi na televizijskih mrežah dvanajsterice oddajali vsaj 50 odstotkov programov evropske proizvodnje, da bi na ta način krepili evropsko kulturno identiteto in ovrednotili evropske kulturne korenine. Proti taki obvezi se je izrekla kopica držav, ki se je zbala, da bi predpis izzval komercialno vojno z ZDA, saj so trenutno ZDA skupno z Japonsko največji izvoznik televizijskih programov. Poleg tega pa je proizvodnja teh programov v Evropi znantno dražja in predpis bi lahko v še večji meri kot doslej bremenil evropske televizijske hiše, finančno stanje katerih ni ravno najboljše. Sporni problem so obšli tako, da je določilo o 50 odstotkih evropskih programov postalo politična in ne juri-dična obveza, se pravi cilj h kateremu je treba težiti, pravno pa ne zavezuje nobene od držav podpisnic. Zunanji ministri dvanajsterice so našli kom-promnisno rešitev in sprejeli sklep v zadnjem trenutku, saj bi predlog izvršne komisije evropske skupnosti zapadel v petek. K iskanju dogovora jih je nedvomno sililo tudi dejstvo, da bi brez sporazuma eter v Evropi ostal brezpravni prostor, izpostavljen najrazličnejšim posegom. Odlok, ki je bil sprejet včeraj v Luksemburgu, bo postal polnomočen 18 mesecev po objavi v uradnem listu Evropske skupnosti. Francoski minister Roland Dumas, ki trenutno predseduje šefom diplomacije dvanajsterice, je ocenil dogovor kot »prispevek k gradnji evropskega kulturnega prostora«. Komisar ES Bangemann je dodal, da sporazum ne izziva trgovinskih vojn, obenem pa lahko prispeva k oblikovanju enotnega evropskega trga, komisar Dondelinger pa je poudaril predvsem kulturni pomen dogovora. Direktiva, ki je bila sprejeta, zavezuje članice, naj ne omejujejo oddajanja preko mej v sklopu dvanajsterice, spodbuja proizvodnjo evropskih programov in postavlja določene NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vrhovni sovjet osvojil zakonski odlok Začasno zatišje v obtožbah zaradi ustavnih sprememb Izredni ukrepi za Zakavkazje V Srbiji vedno bolj glasno zahtevajo Markovičev odstop MOSKVA — Vrhovni sovjet SZ je včeraj odobril zakonski odlok, ki predvideva nujnostne posege za nemoteno obratovanje železnice in proizvodnje v ključnih gospodarskih sektorjih. Kot navaja tiskovna agencija Tass, odlok predvideva takojšnjo prekinitev gospodarske blokade Gorskega Karabaha in Armenije, obenem bodo prepovedane vse stavke. Po ponedeljkovem posegu Mihaila Gorbačova in glasovanju v vrhovnem sovjetu so bili vsi prepričani, da bodo danes začeli zakonski postopek za osvojitev kompletnega paketa ukrepov, ki naj bi ponedeljkove smernice uresničeval. Po vsem sodeč pa je v vrhovnem sovjetu prišlo do zapletov, tako da so se odločili za hitrejši zakonski odlok. Še najbolj verjetna pa je ugotovitev, da se je vladi skrajno mudilo, saj se položaj v Zakavkazju zaostruje. Namestnik notranjega ministra Vasilij Trušin je predsinočnjim izjavil, da se je položaj že izrodil v pravo državljansko vojno med Azerbajdžanci in Armenci. Medetnični spopadi zaradi Gorskega Karabaha so do sedaj terjali 117 mrtvih in več kot 3.000 ranjenih, 300 tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Armenci so namreč množično zapustili Azerbajdžan v strahu pred azerbaj džanskimi pogromi, Azerbajdžanci pa so bežali iz Armenije in Gorskega Karabaha, ker so se bali armenskega maščevanja. Da bi bil zakavkaški vozel še bolj zapleten, so pomagali zapleti med Gruzijci in Abhazi, ki so se prav tako izrodili v krvavo medsebojno obračunavanje. Sovjetska zveza se ne sooča samo z vprašanjem upora neruskih narodov pred postopno rusifikacijo, še nevarnejši so v svojem nacionalizmu do manjšin večinski narodi v zakav-kaških in srednjeazijskih republikah. Meshetinski Turki so morali pred pogromi zbežati iz Farganske kotline. Nihče jih sedaj noče, še najmanj pa Gruzijci, ki so se jih po Stalinovi zaslugi rešili ob koncu druge svetovne vojne. BEOGRAD - Srbski tisk je prekinil »ogenj« na slovenske ustavne spremembe. V preteklem tednu smo lahko preštevali številne strani s članki, komentarji in poročili o manifestacijah, protestnih izjavah in telegramih, ubranih na isto temo in na enake obtožbe na račun Slovencev. Vsega tega sedaj ni več, kot nekak rep polemike, ali kot začetek nove, se vlečeta komentiranje in dokazovanje utemeljenosti obtožbe o odcepitvi, ki jo je dnevnik »Politika« na veliko reklamiral na temelju pamfleta neke neobstoječe organizacije. Sedaj trdijo, da naj bi šlo za nekako emigrantsko skupino, ki pa govori isto kot nekateri vidni Slovenci in člani slovenskih vodstev. Kot dokaz navajajo oporoko Bojana Štiha iz 1984. leta in pisanje slovenskega revolucionarja Franceta Klopčiča, ki je umrl 1986. leta in je svoje besedilo napisal seveda veliko prej. Pozornost srbske politike je usmerjena k dvema v resnici osrednjima vprašanjema. Na zasedanju predsedstva CK ZK Srbije so namreč v navzočnosti predsednika republike Slobodana Miloševiča govorili o inflaciji in o partijskem programu. O inflaciji je govoril član predsedstva Jurij Bajec (slovenskega rodu), ki je zagovarjal ekonomsko logiko, vendar so v sklepih reševanja gospodarske problematike naložili neposredno partiji. Predvsem pa zahtevajo od vlade, da takoj uvede protiinflacijski program, ki mora delovati v nekaj mesecih. Predstavnik sindikatov je šel tako daleč, da zahteva v enem mesecu takojšnje učinke, drugače da bo delavski razred Srbije začel rušiti Markovičevo vlado. Član predsedstva Vladimir Štambuk pa je negativno ocenil načrt dokumenta za bližnjo reformo ZKJ, ki naj jo izvedejo na izrednem kongresu. Predvsem se ne strinja s formulacijo o pluralizmu, češ da ne more biti večstrankarskega sistema, temveč da je treba utrditi vodilno vlogo partije. Osnovno vprašanje in glavna zahteva sta usmerjena k »jedinstvu«, torej proti konsenzu in krepitvi »demokratičnega centralizma«, ki naj bi bil temelj demokracije v partiji in družbi. Konsenz bi privedel do razbijanja ZKJ, demokratični centralizem pa je podlaga njenega organiziranja. Seveda pa ga ne smejo izkoriščati zbirokratizirana vodstva. Zaradi tega je treba na kongresu ustvariti idejno, programsko in akcijsko enotnost komunistov, zagotoviti obnovo ZKJ kot avantgarde delavskega razreda, ki je nosilec nadaljnjega razvoja socializma v Jugoslaviji. Na koncu zahtevajo, da kongres izvoli CK, predsedstvo in predsednika, torej trdne osrednje organe - po vzorcu centralizirane partije leninskega tipa. B. S. S Za televizijo brez meja NADALJEVANJE S 1. STRANI omejitve z a reklamni prostor, saj predvideva eno prekinitev vsakih 45 minut za dolgometražne filme, ekonomski propagandi lahko postaje dodelijo največ 15 odstotkov dnevnih oddaj, vsaj dvajsetminutni presledek med vsako reklamno prekinitvijo za programe, ki niso dolgometražni filmi in kvečjemu dvajsetodstotno prisotnost reklamnih oddaj v eni uri programa. Dogovoru navzlic pa je evropska avdiovizualna industrija v prihodnjih letih pred velikim izzivom: evropske postaje potrebujejo že sedaj okoli 16.000 ur programa, njihove proizvodnje pa je le za 2.500 ur. Bodo sposobne zadostiti potrebam po konkurenčni ceni? Včerajšnji dogovor je drugi pomembni korak dvanajsterice v oblikovanju skupnega evropskega televizijskega prostora. Prvi korak je bil narejen predvčerajšnjim v Parizu, ko je bil podpisan dogovor za raztegnitev raziskovalnega načrta Eureka tudi na au-diovizualno področje in za oblikovanje evropskega standarda televizije z visoko definicijo. Luksemburški in pariški dogovor pa še nista odpravila nasprotij med članicami evropske skupnosti. Sporen je predvsem problem visoke definicije, pri katerem je Italija prišla navzkriž s Francijo in ZRN. Po eni strani je Italija že začela razvijati svoj program visoke definicije in v tem prehitela ostale evropske države, po drugi pa jo Francija dolži, da je v bistvu le osvojila japonsko tehnologijo in tako postala neke vrste »trojanski konj« Tokia. V ozadju je spor, kje bo sedež evropskega središča proizvodnje z visoko definicijo: Turin, za katerega se zavzema Italija, ali Pariz, za kar se poteguje Francija? Za tem sporom se skrivajo namreč tudi znatni gospodarski interesi: televizija z visoko definicijo bo namreč, trdijo izvedenci, ena od pomembnejših tehnoloških revolucij devetdesetih let in bo sprostila znatna sredstva in seveda možnost zaslužka za tistega, ki se bo uveljavil na tem področju. Evropa je z izjemo Rai v zamudi. Program Eureka predstavlja zato velik tehnološki in industrijski izziv ter seveda vzbuja tudi tekmovanje in zavist med članicami dvanajsterice, od katerih si vsaka skuša zagotoviti čim večji in boljši delež televizijskega kolača. Obenem pa ostaja tudi vprašanje, kako se bodo konkretno vključile v ta raziskovalni program tudi druge evropske države izven dvanajsterice, kot na primer Jugoslavija, ki je bila prisotna v Parizu s svojimi izvedenci in ki je prav tako pristopila k dogovarjanju. Vlada se ne bo skrivala za državno tajnostjo RIM — Kdor je pričakoval, da bo v gosto, neprosojno meglo, v katero je zavita skrivnostna letalska tragedija na nebu Ustice, prodrlo toliko svetlobe, da bi bilo mogoče razločiti vsaj obrise resnice o vznemirljivem dogodku izpred devetih let, je bil tudi včeraj krepko razočaran. Obrambni minister Martinazzoli se je namreč včeraj predstavil v senatu, da bi odgovoril na osem interpelacij in dvanajst pismenih vprašanj, ki so jih v prejšnjih dneh vložili parlamentarci vseh političnih skupin. V vidni zadregi je v bistvu dejal, da ne more povedati nič več od tistega, kar je prejšnji teden že povedal pred obrambno komisijo poslanske zbornice. To mu preprečuje sodna preiskava, ki je v teku. Karkoli novega bi povedal, bi prekršil tajnost preiskave. Treba bo torej počakati na zaključke preiskave. Nekaj pa je minister Martinazzoli v svojem kratkem, nekajminutnem posegu, vendarle povedal. Zagotovil je, da se vlada v zvezi z afero Ustica ne namerava sklicevati na državno tajnost, kajti »država sama ima danes nezadržno potrebo po popolni jasnosti, tako v notranjih kot v mednarodnih odnosih«. Hkrati pa je obrambni minister povedal, da vlada ne namerava ustanavljati novih preiskovalnih komisij, saj so se vsi dosedanji ukrepi žal izkazali prej poskusi za zameglitev celotne zadeve kot pa prispevki za dejansko razodetje resnice. Vlada torej ne namerava zakrivati več ničesar, pravi Martinazzoli. Zadevi želi priti do dna ter spoštovati do konca pravila igre pravne države. Po drugi strani pa je treba preprečiti, pripominja minister, kar je pripomnil že pred poslansko komisijo, da bi prišlo do pavšalnih sodb, s čimer bi se dosedanjim krivicam lahko pridružile nove. Pred Martinazzolijevim posegom je senat že na dolgo in široko obravnaval problematiko. Senatorji posameznih političnih skupin so namreč orisali svoje interpelacije. Nekakšen skupni imenovalec vseh posegov, tako iz vrst večine, kot opozicije, je bila odločna zahteva po »glasnosti« pri razkrivanju ozadja celotne afere ter odkrivanju odgovornosti tistih, ki so si celih devet let prizadevali, da bi prikrili resnico. Očitno so v senatu pričakovali od ministra, da bo povedal nekaj več. Zato pa je bila po njegovem kratkem posegu reakcija nekoliko ostrejša, kot bi verjetno bila sicer. Zanimivo je, da pripombe tokrat niso deževale na vlado samo iz opozicijskih vrst, temveč tudi s strani predstavnikov vladne koalicije. Splošna zahteva, kakor se je izluščila iz replik na izvajanje obrambnega ministra, je v strnjeni obliki naslednja: vlada naj v prihodnjih dneh pokaže stvarno pripravljenost, da želi v luči novih odkritij v zvezi z letalsko katastrofo pri Ustici dejansko ravnati drugače, kot so ravnale dosedanje vlade. V pričakovanju zaključkov sodne preiskave naj vsekakor sprejme ustrezne ukrepe, ki naj zaščitijo omadeževan prestiž italijanske vojske. Še zapleti v zvezi z zakonskim osnutkom proti narkomaniji RIM — Italijanska politična kronika tudi včeraj ni bila ravno skopa z vestmi. Ustica, gospodarski manever, zakon o mamilih so bili osrednji dogodki, katerim se je pridružila zlasti debata v CK KRI o Occhet-tovem poročilu. Glavna pozornost je bila vsekakor usmerjena v senat, kjer je v dopoldanskih urah obrambni minister Martinazzoli poročal o Ustici, zvečer pa sta zakladni in proračunski minister Carli in Pomi-cino orisala senatorjem glavne značilnosti finančnega zakona ter spremnih ukrepov, ki tvorijo ogrodje celotnega gospodarskega manevra. Ministra sta obrazložila filozofijo, ki je navdahnila nove gospodarske odločitve, sedaj pa bo te odločitve ocenjeval senat. Proračunska komisija senata bo uradno odločila jutri, kdaj in kako se bo lotila te zahtevne naloge. Senat bo imel vsekakor poldrugi mesec časa, da se izreče o gospodarskem manevru, nakar bo do konca leta na razpolago še poldrugi mesec, da se izreče še poslanska zbornica. Ce je gospodarski manever glavni predmet sedanje politične razprave, pa je zakonski osnutek o mamilih slej ko prej v središču pozornosti in novih polemik, še zlasti zaradi dodatnih zamud pri njegovi obravnavi. V strankah vladne koalicije je čutiti veliko nezadovoljstvo zaradi teh zamud. Največjo nestrpnost izražajo socialisti, ki se od samega začetka silno potegujejo za čim prejšnjo odobritev takšnega zakona, ki bi neizprosno udaril po vseh, ki se pečajo z mamili. Včeraj je bilo sklenjeno, da bo zakon o mamilih prišel v senatu na vrsto potem, ko se bo zaključila razprava o gospodarskem manevru. To je povzročilo reakcijo predsednika socialističnih senatorjev Fabrija, ki je govoril o obstrukciji. Ugotavljal je, da je mešana senatna komisija v devetih mesecih odobrila samo deset členov, kar je manj kot ena tretjina celotnega besedila. Zagotovil je, da se bo njegova stranka borila proti nadaljnjim zamudam. Poleg teh argumentov, o katerih bo do konca leta (in še naprej) veliko govora, je pozornost javnosti te dni usmerjena tudi na dogajanje znotraj strank. V komunistični partiji se je začela poglobljena razprava o poročilu, ki ga je predvčerajšnjim imel politični sekretar Occhetto. Moralno vprašanje, novi odnosi na levici, pa tudi interna polemika o lastni zgodovini so bili glavne teme včerajšnje neskončne razprave, h kateri se je prijavilo 76 članov centralnega komiteja. Prav tako zanimive so bile tudi reakcije drugih strank na Occhettove teze. Medtem ko se socialistična stranka še ni izrekla, so bile pomenljive reakcije v krščanski demokraciji. Po Forlanijevem mnenju je Occhettovo poročilo na dokaj skromni ravni. Tajnik mu vsaj v besedah (v mislih najbrž ne) ne posveča velike pozornosti. Novinarjem je z veliko dozo ironije dejal, da govora komunističnega tajnika ni prebral, da pa si predstavlja, kaj je Occhetto povedal: »Najbrž, da dopušča krščanski demokraciji preživetje«. Popolnoma drugačen pa je ton levičarskega predstavnika stranke Gallonija, ki je Occhettu priznal, da je omilil ostrino napadov iz Genove. Levica KD je zato pripravljena na soočenje s KPI, če že ne na dialog. DK DUŠAN KALC Inflacija v SFRJ presenetila tudi zvezno vlado BEOGRAD — Vlada je presenečena zaradi tako visokega odstotka rasti cen na drobno v minulem mesecu, je izjavil namestnik zveznega sekretarja za trgovino Branko Maričič v odboru skupščine SFRJ za trg in cene. To nikakor ne pomeni, da vlada dvomi v resničnost podatkov zveznega zavoda za statistiko, je poudaril Maričič in dodal, da vendarle ne razume, kako je prišlo do drastičnega razkoraka med napovedmi in med podatki statistike. Ekonomisti so v napovedih za september predvideli 33 do 34-od-stotno stopnjo inflacije. Zvezna vlada želi proučiti vzroke, ki so pripeljali do takšne rasti, o tem pa bo danes obvestila delegate. (dd) Včeraj obsojeni slovenski novinarji TETOVO — Na občinskem sodišču za prekrške v Tetovu so včeraj sporočili, da so novinarje iz Ljubljane Marjana Horvata, Tanjo Barišin in Adrijana Kršič kaznovali z zaporno kaznijo zaradi kršenja javnega reda in miru in zaradi zlorabe novinarskega poklica. Marjan Horvat, 36, novinar Mladine, bo moral v zapor za 60 dni, Tanja Barišin, 25 in Adrijano Kršič, 25, novinarja Radia Ljubljane, pa za 50 dni. 14. marca letos so omenjeni novinarji v času uradnega obiska pri občinski konferenci ZSM Tetova in v naselju Gornja Caršija delili priponke z dvoglavim orlom - simbolom Albanije, na katerih je v albanščini in srbohrvaščini pisalo: življenje damo - Kosova ne damo. Kazni so izrekli v odsotnosti obtoženih, ker na sodišče niso prišli. Predhodni dokazni postopek je vodil sodnik za prekrške v Ljubljani in sicer na prošnjo sodnika iz Tetova, ker se novinarji njihovim pozivom niso odzvali. ■ COLOMBO — Več kot 40 ljudi je umrlo v Šrilanki med raznimi spopadi, kar je ponoven dokaz, da je šestdnevno premirje, ki ga je oklicala vlada, klavrno propadlo. Večji del teh mrtvih gre pripisati napadom gverilcev, ki se borijo proti vladi v Colombu. Za večje vključevanje Jugoslavije v Evropo Pobuda slovenskih delegatov BEOGRAD Delegati SR Slovenije v zveznem zboru in zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ so predsedniku jugoslovanskega parlamenta dr. Slobodanu Gligorijeviču poslali predlog, da naj najvišji organ oblasti v državi sprejme deklaracijo o vključevanju Jugoslavije v procese združevanja v Evropi. Slovenski delegati so ponudili tudi osnutek dokumenta, v katerem med drugim piše, da se bo Jugoslavija zavzemala za polnopravno članstvo v svetu Evrope in za pristop k mednarodnim sporazumom, na katerih ta temelji. Skupščina SFRJ, piše v osnutku, izraža pripravljenost, da Jugoslavija pristopi tudi k evropskemu sporazumu o človekovih pravicah. Iz Ljubljane so tudi predlagali vstop Jugoslavije v Evropsko združenje svobodne trgovine (EFTA). Za ta sprejem pa bi bilo treba uradno prositi svet in države članice tega združenja. Vključevanje Jugoslavije v EFTA bi Jugoslaviji na temelju splošnega sporazuma o trgovini in tarifah (GATT) omogočilo vzpostavitev cone svobodne trgovine, ki bi temeljila na recipročnosti in simetričnosti koncesij. Jugoslavija bi se morala vključiti v integracijske procese v Evropi tudi s povezovanjem z ES. To bi omogočilo funkcionalno povezanost jugoslovanskega gospodarstva z gospodarstvom ES, za kaj takega pa bi bile seveda potrebne spremembe obstoječega sporazuma med ES in Jugoslavijo. V tej zvezi bi moral ZIS začeti s sistematskim prilagajanjem ukrepom poenotenja tako imenovanega skupnega evropskega trga, ki ga bodo uvedli 1. januarja leta 1993. Slovenski delegati so predlagali tudi jugoslovansko spodbujanje razvoja regionalnega sodelovanja v evropskem prostoru, ki postaja vse pomembnejša oblika mednarodnega sodelovanja v Evropi. Primere takšnega sodelovanja daje skupnost Alpe Jadran, velike možnosti pa ponuja tudi zamisel o podonavskem območnem sodelovanju. ZIS bi moral ustanoviti ustrezno medresorsko telo "na visoki ravni", ki bi skrbelo za povezano vključevanje Jugoslavije v integracijske procese v Evropi in skrbelo za izvrševanje nalog, navedenih v osnutku dokumenta. Predlog najlepše pojasnjuje kar besedilo osnutka: »Za mednarodni položaj SFRJ in njeno suverenost za krepitev njene politike neuvrščenosti, za razvoj in boljše življenje, za zaščito interesov njenih državljanov, za razvoj njenega gospodarstva, za nujno potrebno tudi tesno povezovanje z vsemi naprednimi tokovi na vseh področjih«, (dd) Streli na podružnico Adria Airways SARAJEVO — Predsinočnjim pozno ponoči je neznanec streljal v poslovne prostore ljubljanske letalske družbe Adria Airways v središču Sarajeva. Direktor predstavništva za BIH Muhamed Abadžič je izjavil, da nihče ni bil ranjen, ker so bili prostori takrat prazni. Uradno sporočilo o incidentu še pričakujejo. Namestnik glavnega in odgovornega urednika Večernih Novina Sergej Princip pa je povedal, da je neznanec telefoniral temu časopisu in zatrdil, da je za streljanje odgovoren nekdo iz ilegalne organizacije "Jugoslavija", katere član je tudi on. Ali je to res ali ne, bo pokazala uradna preiskava. Protest novinarjev državne televizije RIM — Sindikalni protest novinarjev RAI, ki so okrnili včerajšnje vesti, je popolnoma uspel. Kot navajajo sindikalne organizacije, so s tem hoteli opozoriti javno mnenje na nevzdržen položaj v državni televiziji, saj še vedno ni zakona, ki bi urejal televizijske storitve, državna televizija p* je še vedno v primežu lotizacije političnih strank. Prav to je po mnenju sindikalnih organizacij zavrlo ne samo dolgoročnih razvojnih načrtov, temveč tudi redno poslovanje. Da bi bila mera polna, pa je precej nejasnosti tudi glede finančnih sredstev, s katerimi naj bi RAI razpolagala. Jutri bodo sindikalne organizacij® ob 10. uri organizirale tiskovne konference, na katerih bodo pojasnili sedanje cilje in nadaljnjo strategijo. Evropska banka za investicije dodelila Italiji skoraj 1.000 milijard lir LUKSEMBURG - Evropska banka za investicije (BEI) je dodelila Italiji 611 milijonov Ecu, ali okrog 926 milijard lir. Več kot polovica tega prispevka je namenjena uresničevanju načrtov na jugu Italije. Tako sporoča komunike, ki ga je izdalo vodstvo BEI. Dober del prispevka je namenjen industrijskemu sektorju: 200 milijard lir je namenjenih Fiatu za razširitev Proizvodnih struktur v Cassinu (Frosi-none), 50 milijard lir družbi Sigma-Tau za razširitev farmacevtskega podjetja in raziskovalnega centra v Pometa (Rim), 30 milijard lir Zanussiju za Preosnovo obrata kuhinjskih strojev v Pordenonu, 27 milijard lir podjetju Lombardini za posodobitev tovarne dizelskih motorjev v pokrajini Reggio omilia. Te operacije so izpeljali v sodelovanju s primarnimi kreditnimi zavodi. Raznim kreditnim institutom je bilo dadalje podeljenih 374 milijard lir posojil, predvsem za finansiranje investi-C1j v mali in srednji industriji. Največ-P del teh posojil je bil podeljen v okviru komunitarne politike, ki podpi-ra mala in srednja podjetja. Del sred-stev je namenjen tudi ukrepom za energetsko varčevanje, za zaščito okova in za nove tehnologije. ^ okviru investicijskega in zaposlitvenega sklada (FIO) je bilo Italiji nadalje podeljenih 200 milijard lir. retežni del prispevka je namenjen za Zaščito okolja. Podrobneje: finansirali °odo infrastrukture za odpravo onesnaženosti voda v pokrajinah Pescara L'Aquila, za okrepitev službe za do-pavo vode v pokrajinah L’Aquila in erarno, za izboljšanje kakovosti pitne ode v pokrajinah No vara in Alessan-ria in za preosnovo vodovoda in jPeznične mreže v Maršali (Trapani). s°sojila so nadalje namenjena za po-'*ie9e, s katerimi odpraviti onesnaže-°st Tržaškega zaliva. Za bistriško čistilno napravo Mednarodno »ekološko« posojilo ILIRSKA BISTRICA — V petek se bo v Ilirski Bistrici mudila delegacija Svetovne banke, ki bo ocenila upravičenost bistriškega predloga, da z najetjem mednarodnega posojila za urejanje ekoloških problemov pospeši gradnjo centralne čistilne naprave z zmogljivostjo 40 tisoč oziroma 60.000 enot. Za to centralno čistilno napravo, v katero se bodo stekale tako komunalne kot delno prečiščene industrijske odplake, je že izbrana lokacija v Podevki. Pridobljeno je tudi lokacijsko dovoljenje, prav tako pa sta pripravljena idejni projekt in investicijski program. Ob tem, da že urejajo kanalizacijsko omrežje in polagajo zbirni kanal, v Bistrici upravičeno pričakujejo, da bodo v primeru, če bodo kmalu uredili vsa finančna vprašanja, čistilno napravo, ki naj bi bila dograjena v dveh letih, začeli graditi še letos. Naložbe naj bi po predračunu, narejenem v začetku letošnjega junija, stala skoraj 48 milijard dinarjev, oziroma 6,6 milijona nemških mark. Po najnovejšem predlogu naj bi to vsoto zbrali z 20-odstotnim deležem onesnaževalcev in 30-odstotnim sovlaganjem vodarjev, manjkajočo polovico pa naj bi začasno pokrili z omenjenim mednarodnim posojilom, ki naj bi ga potem odplačevali uporabniki. Še vedno pa ostaja odprto sodelovanje Jugoslovanske ljudske armade, ki ima sicer v Bistrici svoje čistilne naprave, pa po mnenju ekologov kljub temu še vedno precej pripomore k onesnaženosti tamkajšnih voda. Onesnaževalci bodo po veljavnem predlogu prispevali denar za gradnjo in obratovanje centralne čistilne naprave sorazmerno z oddano količino in onesnaženostjo svojih odpadnih vod. Na ta način naj bi po cenah izpred štirih mesecev na leto zbrali 4,15 milijarde dinarjev ali 1.114 dinarjev (oziroma 0,15 DEM) na kubični meter odpadne vode. Ko bo čez dve leti končan prvi del čistilne naprave, naj bi se BPK5 v vodi zmanjšal za 45 odstotkov, kar v sušnih obdobjih, ko bo pretok vode manjši od 1200 litrov na sekundo, za Reko še vedno ne bo zagotavljalo višjega kakovostnega razreda. Razmere se bodo lahko izboljšale le ob večjem pretoku oziroma takrat, ko bo končan tudi drugi del gradnje čistilne naprave. Kljub na videz počasnemu uresničevanju programa sanacije reke Reke je prav, da ponovno opozorimo na rezultate dosedanjih bistriških ukrepov za izboljšanje njihovih voda. Tako je pred začetkom ekoloških posegov v sušnih obdobjih organsko onesnaževanje Reke od 10- do 15-krat presegalo normative onesnaženosti za naj slabši IV. kakovostni razred. Z dokončno usposodobitvijo TOKOVE in prvega dela centralne čistilne naprave pa se bo kakovost reke tudi v najslabših razmerah približala IV. kakovostnemu razredu, medtem ko naj bi končni cilj, II. kakovostni razred, dosegli z dokončanjem drugega dela centralne čistilne naprave. JANEZ ODAR Dražje cestnine v Sloveniji LJUBLJANA — Že običajne podražitve ob začetku meseca tokrat niso obšle cestnin, ki so se v Sloveniji podražile kar za 80 odstotkov. Namesto dosedanjih 25.000 din bo vožnja s potniškom avtomobilom po avtocesti od Razdrtega do Ljubljane veljala 45.000 din. Nova cestnina od Ljubljane do Naklega (okoli 30 km) je 30.000 din. Podražila se je tudi cestnina na relaciji Celje - Maribor, čeprav gre za edino cesto v Evropi, za katero se plačuje cestnina, kljub temu da promet v obe smeri poteka po voznih pasovih, ki niso ločeni. Cena za avtomobile s tujo registracijo je dvakrat višja. S tem so cestnine v Sloveniji skoraj dosegle cene cestnin za približno enake razdaljd na avtocestah v Italiji. V Ljubljani razstava Sodobna elektronika 89 LJUBLJANA V ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 36. razstavo Sodobna elektronika 89, ki sodi med najimenitnejše prireditve v Ljubljani. Razstava je obsežnejša kot lani. Sodeluje 591 razstavljalcev iz 22 držav, največ izdelkov pa je seveda iz Jugoslavije. Na otvoritvi, katere se je med drugimi udeležil tudi Dušan Šinigoj, predsednik IS SR Slovenije, je Florjan Regovec, direktor GR, dejal, da je razstava Sodobna elektronika 89 tako mednarodno znana prireditev, da je lahko upravičeno v velik ponos mestu Ljubljana. Slavnostni govornik, ki je tudi odprl razstavo, pa je bil Jože Slokar, zvezni sekretar za promet in zveze, ki je dejal: »Razstava Sodobna elektronika je postavljena v obdobje najintenzivnejšega snovanja in izvajanja gospodarske in družbene reforme v Jugoslaviji. S pomembnimi in globokimi spremembami: na področju monetarne politike, lastnine, organizacije gospodarstva in bank, odnosov s tujino se ustvarjajo pogoji za oblikovanje integralnega trga, ki naj odločneje in pravičneje kot doslej odmeri vrednost delovanja nas vseh in naših rezultatov.« Jože Slokar je še poudaril, da so v minulih letih neupravičeno zanemarili razvoj prometa in zvez, zato so te panoge najbolj zaostale glede kakovosti storitev. »Ni mi treba poudariti,« je nadaljeval, »da so promet in zveze usodno povezane z najnovejšimi dosežki sodobne elektronike.« Če bo tem željam in pričakovanjem kaj ustregla zdajšnja razstava na GR, ki prinaša tudi kopico posvetovanj - najmočnejša so prav s področja telekomunikacij, bo seveda pokazal čas. Vse obiskovalce opozarjamo, da so vrata GR širši publiki odprta samo v četrtek in petek. (R. G.) Občina Koper: industrija povečala fizični obseg proizvodnje KOPER — Tako kot v drugih občinah, so se tudi v koprski analitiki poslovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti letos znašli pred dejstvom, da letošnji podatki skorajda niso primerljivi s tistimi iz 1988. leta. Razlik v načinu priprave bilance je namreč toliko, da je ocena kakovosti podatkov, ki so letos na voljo praktično nemogoča. S tem so se soočili tudi člani občinskega IS v Kopru. Ko so pred dnevi obravnavali rezultate gospodarjenja so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je industrija povečala fizični obseg proizvodnje kar za 8,7 odstotka, da se je povečal obseg prometa tudi v prometu in zvezah (v Luki denimo pretovor generalnih tovorov za 31 odstotkov, lesa za 3 odstotke, razsutih tovorov za 12 odstotkov, večji je promet tudi na cestah za 2 odstotka itn.), da je izgubo imelo 12 organizacij (2631 zaposlenih) in to 37,6 milijarde din, da je bil povprečni osebni dohodek v prvem polletju v občini s 3.379.913 din, skoraj 400 tisoč din višji od republiškega povprečja in za 550 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani itn. Seveda s,o ugotovili, da se tudi v koprski občini ozdi spopadajo s težavami pri zagotavljanju likvidnosti, ki že postaja merilo poslovne uspešnosti. Kljub nekaterim premikom na bolje, je položaj v družbenih dejavnostih še vedno kritičen, saj poteka borba za zagotavljanje sredstev za uresničevanje osnovnih programov in spričo težav nekaterih ozdov (Tomos v stečaju, Galeb, Vinakoper in Tiskarna Jadran v likvidaciji) že nastaja predlog za povišanje prispevnih stopenj za sise. Ukrep, predlog seveda ni priljubljen, je pa nujen za izpeljavo osnovnih programov. V občini se še vedno veča tudi število brezposelnih, kar bo zahtevalo nove analize in ukrepe. D. G. 11 Banca Agricola l Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE TRŽAŠKA BORZA V 29.9. 3.10. ^bne rotacije U®nara|i 44930 44300 Uoyd 18600 tedr*P 10600 10850 29600 8* ri$p 13500 13300 19560 u' r,sp 8260 H,°nledison 2314 2295 Pi?pnedison ri$P 1250 1233 3550 p !*!!! risp 3640 3550 $n* 'risp' nc 2465 2400 3210 !d|a risp 3190 Z* risp. nc 1690 1700 a^scente 7750 7700 'jnascente priv 3780 3750 P elSCen,e risp 3520 3520 n ®muda . . 1940 1940 S[pmuda risp 1270 1270 Sip 3290 BaJ'Sp 2660 °aStogi 410 Vomau 3931 3.10. spr. % KAINDUSTRIJA - KMETIJSTVO 12800 +5,78 pUitoni peruagt;;;:::::::::::: 7400 ~1'33 ^Avarovalstvo bančništvo Al!®®nza Ass......... 43300 sSta- ^ Asa- ord '•a:?aAs-A-SS:-" 442!9 Nille Fo ss. 1000 ......... 15000 U p°nd'aria spa.............. 59600 Llo,.^eyider|te RAqd, Adriatico . ......... 18600 Ra! raz' ............ Toro p- P°rt..................... dniBo,rd-.................. 23250 BanCaPnv..........,...... 18000 sanrG L°mm. Italiana .... 5260 Cr6rti? dl R°ma ........... 2250 lnterh° l,aliano .... Medi anca priv....... °°ar'ca................ 27900 Ca^IRNA 'NDUSTRIJA - CEMENT_______________ LESnlUr9° ord.............. 15970 —0.49 Sadn °..................... 25050 - Sdad°r' ................... 34800 -°'37 p°ligr ,0ri priv........... 28940 —1,22 cem6nt: Edit°riale.......... 5900 —0,67 lr ................... 3500 —1,40 43300 + 0,42 39030 —0,15 15600 —0,25 2197 —0,81 16560 —0,80 44210 —0,40 15000 + 0,06 118000 —0,84 59600 —0,68 24010 —1,91 18600 —1,58 29530 —0,80 13251 —0,36 23250 —0,21 18000 —0,16 5260 —0,66 2250 —0,88 2762 —0,19 68500 + 1,03 27900 —0,35 29.9. 3.10. Fidis........................ 8200 8070 Gerolimich................... 131 128 Gerolimich risp............... 91 93 SME ......................... 4180 4180 Slet......................... 4820 4550 Stel W 10 ...................... — Sle! W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3800 3610 Tripcovich .................. 9400 9360 Tripcovich risp. nc.......... 3700 3750 Alt. Immobiliari ............ 4750 4730 FIAT ....................... 11705 11669 FIAT priv.................... 7395 7310 FIAT risp.................... 7160 7090 Gilardini.................... 5690 5580 Gilardini risp............... 3750 3695 Dalmine ..................... 353 355 Marzotto.................... 8095 7870 Marzotto risp............... 8395 8340 Marzotto risp. nc........... 6309 6145 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 810 810 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 10800 11800 V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 3.10. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ___ BTP maj 1990 ........... BTP januar 1990 12,5% .. . ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10% . CCT julij 1992 IND . . CCT januar 1991 IND CCT julij 1993 IND . . MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE _____________________________3.10. spr. % Italcementi................ 126450 —1,44 Unicem...................... 26800 —0,92 Unicem risp................. 14289 —0,59 — — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4415 + 0,11 Fidenza Vetrar 1000 8200 —2,38 Italgas 2660 —0,82 Mira Lanza 57500 —1,54 Montedison 1000 . . 2285 —1,29 Montefibre 1501 —0,13 Pirelli 3542 —2,15 Pirelli risp 3539 —1,00 Recordati ord 12700 —0,07 Saffa 11050 —0,54 Siossigeno 45200 + 0,08 Snia BPD 3195 —1,38 Snia Fibre 1866 —1,73 Snia Tecnopolimeri 7500 —0,66 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7690 + 0,81 Standa 32400 + 0,93 Standa risp. pori. . . 12850 —1,15 Alitalia cat. A 2450 —0,40 Alitalia priv 2000 + 0,25 Italcable 15590 + 0,58 SIP 3265 —0,51 SIP risp. port 2630 —1,49 Sirti 10910 —3,35 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti . 5545 —0,10 Tecnomasio ...... 3381 —0,99 3.10. spr. % Bastogi 406 —0,55 Bonifiche Siele 38280 + 1,37 Bonifiche Siele risp 10250 + 1,99 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5744 —0,19 CIR risp 5670 — Golide 5195 + 0,87 Comau Finanziaria 3931 + 0,53 Editoriale SpA 3815 —0,90 Euromobiliare 6590 + 1,1.9 FerrUzzi Agric 2563 —1,61 Fidis 7995 —0,18 Fimpar 2750 —0,18 Finarte 6150 —0,48 Fiscambi Holding 6980 + 4,17 Fiscambi risp 2200 — Fornara 3199 —0,03 Gaic 24100 + 0,83 Gemina 2435 —0,20 Gemina risp 2458 —0,28 Gerolimich 128 —2,84 Gerolimich risp. port. . . . 93 ' IFI priv 25900 —1,44 IFIL fraz 7040 —0,28 IFIL risp. port. fraz 3490 —0,76 Italmobiliare . 191900 + 0,73 Pirelli & C 9301 —0,25 Riva Finanziaria 9300 —1,58 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3405 —2,01 SME 4165 + 1,46 SMI Metalli 1510 —0,78 SMI Metalli risp 1136 —1,21 SOGEFI 4995 —0,10 Štet 4540 + 0,02 Štet risp. port 3601 —0,24 99,85—0,15 + 101.00 —0,49 102.00 +0,20 101,90 +0,89 98.50 +1,23 98.85 +0,05 97.40 +0,10 99.40 —0,15 95.50 —0,10 97.85 +0,05 99,60 — 98,25 +0,10 3.10. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,90 —0,10 CCT februar 1991 IND .... 99,50 — CCT februar 1997 IND .... — — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,25 — CCT marec 1991 IND 99,50 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,50 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,80 — CCT avgust 1992 IND 98,15 — CCT avgust 1993 IND 98,00 — CCT avgust 1990 IND 99,70 — CCT avgust 1991 IND 99,90 — CCT avgust 1995 IND 93,95 —0,05 CCT avgust 1996 IND 93,20 + 0,11 CCT april 1991 IND 100,40 + 0,05 CCT april 1995 IND 92,90 + 0,11 CCT april 1996 IND 93,25 + 0,27 CCT december 1990 IND . . 101,35 + 0,10 CCT december 1991 IND . . 100,05 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 94,40 + 0,16 CCT december 1996 IND . . — — P 3.10. spr. % Tripcovich 9360 —0,47 Tripcovich risp. nc 3750 + 1,35 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4710 —0,38 Calcestruzzi 18310 —1,61 Cogefar 6590 —0,90 Del Favero 5990 + 0,16 Grassetto SpA 14800 —3,58 IMM Metanopoli 1460 —0,68 Risanamento Napoli 36705 + 0,28 Vianini 4100 + 2,37 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3515 —1,40 Danieli & C 8950 + 0,78 Data Consyst 12930 —0,30 Fiar SpA 23550 + 0,21 Fiat 11605 —0,98 Fiat priv 7280 —0,80 Fiat risp 7074 —0,44 Franco Toši 30550 —,016 Gilardini' 5538 —0,66 Magneti Marelli 2175 —0,68 Merloni 3160 —0,62 Necchi ord 3570 —1,38 Olivetti ord. 8660 + 0,11 Olivetti priv 5592 —0,65 Pininfarina 13527 — Rodriguez SpA 10000 + 3,09 Safilo 10000 —1,08 Safilo risp 10200 + 2,05 Saipem 2580 — Saipem risp 2522 —1,86 Teknecomp 1452 + 0,76 3.10. spr. % CCT februar 1991 IND . . . 100,75 — CCT februar 1992 IND . . 98,10 + 0,10 CCT februar 1992 9,8% . 99,75 — CCT februar 1995 IND . . 95,50 + 0,05 CCT februar 1996 IND . . 93,90 + 0,11 CCT februar 1997 IND .. — — CCT jan. 1990 BA 12,5% . 100,15 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . 100,25 + 0,05 CCT januar 1991 IND . . . . 101,00 —0,05 CCT januar 1992 IND . . . 99,10 + 0,05 CCT januar 1992 11% .. 98,45 — CCT januar 1993 IND . . . 98,35 — CCT januar 1996 CV IND 95,00 + 0,21 CCT januar 1997 IND . . . — — CCT januar 1995 IND . . . 93,20 + 0,05 CCT januar 1996 IND . . . 94,35 — CCT julij 1990 IND 99,90 + 0,05 CCT julij 1991 IND . 100,10 — CCT julij 1995 IND 94,55 + 0,11 CCT julij 1996 IND 93,85 —0,16 CCT maj 1991 IND . 100,45 — CCT maj 1992 IND ..... . — — CCT maj 1995 IND 93,10 — CCT maj 1996 IND 93,65 + 0,21 CCT maj 1997 IND — — CCT marec 1991 IND . . . . 100,10 — CCT marec 1995 IND . . . 93,00 + 0,27 CCT marec 1996 IND ... 93,50 + 0,27 CCT marec 1997 IND . . . — — CCT nov. 1990 IND 99,75 + 0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . 101,25 + 0,05 CCT nov. 1991 IND . 100,15 — CCT nov. 1992 IND . . . . 97,55 — CCT nov. 1995 IND 94,60 + 0,21 CCT nov. 1996 IND — — CCT oktober 1993 IND . . 97,70 —0,10 CCT oktober 1990 IND . . 99,75 — CCT oktober 1991 IND . . . 100,15 — CCT oktober 1995 IND . . 94,70 + 0,11 CCT oktober 1996 IND . . 93,65 + 0,11 CCT sep. 1990 IND 99,65 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 99,85 — CCT sep. 1995 IND 94,05 + 0,11 CCT sep. 1996 IND 93,40 + 0,11 CTS marec 1994 IND ... 73,75 — CTS april 1994 IND .... 73,65 — ED SCOL 1975/90 9% . . . 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% . . . 100,60 — ED SCOL 1977/92 10% . 99,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . 103,20 + 0,10 RENDITA — 35 5% 72,50 —0,14 Ob paralizi osrednjih tržaških uprav Lista se pripravlja na vstop v koalicijo CGIL ostro kritizira družbo Monteshell Naprave bivše rafinerije v Žavljah še naprej ogrožajo okolje in ljudi Lista za Trst se pripravlja na vstop v tržaški občinski in pokrajinski odbor. V petek bodo pokrajinski tajniki pet-strankarske koalicije tako rekoč vzeli v vednost rešitev deželne krize in odprli vrata malonarskemu gibanju, ki je medtem na nedeljski skupščini ponovno izvolilo Cecovinija za predsednika. Demokristjani in socialisti so se glede vstopa LpT v obe upravi baje že sporazumeli za upravno "neboleči postopek", torej za odstop treh odbornikov (dveh na Občini in enega na Pokrajini), katere bi takoj nadomestili trije listarji. Kdo bo pravzaprav odstopil, pa se niso še sporazumeli. Na petkovem srečanju večinske koalicije, ki ga je zahteval tajnik PSI Perelli, sklical pa demokristjan Tripani, bo tekla beseda tudi o imenovanjih predsednikov nekaterih pomembnih ustanov. Za vstop v tržaško koalicijo se poteguje tudi Slovenska skupnost, stvarna pogajanja o tem pa se niso sploh še začela. Tržaški občinski svet pa kljub izteku krize na Deželi še ni premostil upravne paralize, ki traja že nekaj časa. Na ponedeljkovi seji so spet odložili vse pomembnejše sklepe na dnevnem redu, vključno z načrtom za preureditev mestnih parkov in zelenja, o katerem se bo znova ukvarjala pristojna svetovalske' komisija. Spet so odložili tudi obravnavo načrta za korenito urbanistično ureditev starega pristanišča in dela nabrežja, ki ga je oblikovala družba Polis. Tudi o tem načrtu obstajajo v večinski koaliciji precej različna gledanja, kar ne obeta nič dobrega, da bo to vprašanje v kratkem celovito rešeno. Precejšnje zatišje vlada tudi v pokrajinskem svetu, ki se že nekaj časa ukvarja z zgolj upravnimi zadevami in tekočimi vprašanji redne uprave. Načelnik KPI v občinskem svetu Pessato je glede teh vprašanj izdal tiskovno noto, v kateri z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se upravna paraliza na Občini nadaljuje in hkrati zaostruje, za kar nosijo prvenstveno odgovornost socialisti in demokristjani. Morebitni vstop Liste za Trst v koalicijo - pravi Pessato — pa bo samo zaostril že sicer zelo težko situacijo, ki jo na lastni koži neposredno plačujejo predvsem občani. Na seji občinskega sveta Kodrič počastil lik Sava Spacala Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji počastil spomin nedavno umrlega psihoanalitika Sava Spacala. O njegovem liku in o njegovi bogati znanstveni ustvarjalnosti je spregovoril občinski svetovalec KPI Ravel Kodrič, ki je med drugim podčrtal, da je slovenska manjšina, a tudi širša tržaška in deželna stvarnost, izgubila pokončnega človeka ter prizadevnega strokovnjaka, ki bi imel še marsikaj povedati. Njegova prezgodnja smrt pomeni veliko izgubo za vse, ki so ga poznali in spoštovali. Kodrič je v imenu občinskega sveta izrekel prizadeti družini globoko sožalje, kateremu so se pridružile vse politične stranke, ki so zastopane v občinski skupščini. Zdaj že bivša rafinerija Aguila v Žavljah sicer ni več v središču pozornosti sindikalne kronike, kot je to bila kar nekaj preteklih let, vendar vsi problemi, ki jih je zapustila za seboj, niti približno niso rešeni. Poleg tistih najtežjih, ki zadevajo bivše delavce rafinerije, so tu še problemi opuščene strukture. Ni namreč dovolj ustaviti proizvodnjo in poskrbeti za najnujnejše varnostne ukrepe, saj tovrstni močno onesnažujoči kemijski obrati ostajajo nevarni za okolje tudi potem, ko se je ustavila še zadnja naprava. Zadnji iz vrste incidentov, ki so se na območju bivše rafinerije primerili v zadnjih dveh letih, se je pripetil v nedeljo, 1. oktobra, in še enkrat razgalil dejstvo, da družba Monteshell sploh ni poskrbela za načrt hitrih posegov v primeru podobnih in žal dokaj pogostih okvar. Opuščene tovarniške naprave namreč hitro propadajo, medtem ko družba Monteshell še vedno uporablja skladišče nafte in torej tudi cevi, ki to tekočino dovajajo neposredno iz rezervoarjev Siot pri Dolini. Z zaprtjem rafinerije pa je Monteshell število delovne sile skrčila na minimum, ki sedaj ne zagotavlja primernega vzdrževanja naprav in hitrih posegov v primeru njihove okvare. Pa se vrnimo k nedeljski epizodi, ko je počila cev, ki je svoj čas služila za dovod nafte iz dolinskih rezervoarjev neposredno v zbiralnike Aguile. Alarm je sprožil mimoidoči občan, ki je po naključju opazil široko razpoko in o okvari takoj obvestil pristaniško poveljstvo. Le-to se je obrnilo na osebje družbe Siot, ki je s hitrim strokovnim posegom omejilo posledice okvare in tako preprečilo večjo škodo. Zadeva je seveda zbudila največ ogorčenja v sindikalnih krogih. Tajništvi CGIL in sindikata kemijskih delavcev sta izrazili globoko zaskrbljenost nad ponavljanjem okvar na območju bivše rafinerije, ki jih - kot beremo v njihovi tiskovni noti - ne gre podcenjevati in niti arhivirati kot gola naključja. Brez zadostnega osebja in brez učinkovitega preventivnega načrta vzdrževanja naprav, ki so še v rabi, Monteshell ne more in ne sme nadaljevati svoje dejavnosti, pravijo sindikati. Okvare so v delni meri nedvomno naključne, dobršen del vzrokov zanje pa gre pripisati premajhni odgovornosti pri upravljanju naprav z vidika varnosti. To poleg nedeljske dokazujejo vsaj še štiri druge okvare iz zadnjih dveh let: ko je v rezervoar št. 702 treščila strela, se je izkazalo, da protipožarne naprave niso zanesljive; puščanje cevi naftovoda na Krasu je dokazalo prešibko tesnenje in da inštrumenti ne registrirajo puščanja; požar v rezervoarju za varjenje je pokazal popolno pomanjkanje preventivnih uk- repov, povrhu pa so morali zapleniti ladjo, iz katere se je izlila nafta. Sindikalna tajništva CGIL in kemijskih delavcev ob vsem tem menijo, da ni več mogoče mimo posega pristojnih oblasti, ki morajo z vso zanesljivostjo opredeliti stopnjo varnosti in preventivne zaščite, katero mora družba Monteshell izvajati v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. CGIL pa se bo s svoje strani zavzela za čimprejšnjo izdelavo načrtov za preustroj celotnega obrata, in to ob polnem spoštovanju okolja in ljudi, bodisi delavcev kot prebivalcev. Kultura razvoja namreč ne more več sloneti na žrtvovanju okolja, pač pa na njegovi sanaciji in ohranjanju, zaključuje tiskovna nota CGIL. Na sliki (foto Križmančič) pogled na opuščene naprave bivše rafinerije Aguila. Nekonvencionalno razmišljanje Ferruccia Clavore v DSI Od mita združevanja k resnični enotnosti Jutri otvoritev razstave štirih koroških slikarjev Bogastvo avstrijske likovne scene na ogled v Galeriji TK Po sončni in južnoameriški arhitekturi Viktorja Sulčiča, ki je v Argentino odpotoval s sončnih kriških bregov, bo Galerija Tržaške knjigarne jutri predstavila umetnost s "senčne strani Alp". V Galerijo TK bodo namreč dopotovali štirje avstrijski, pravzaprav koroški slikarji, ki so delno že znani slovenskemu in tržaškemu občinstvu. Svoja novejša dela bo predstavil Valentin Oman, ki je od četverice najbolj znan, saj je pred nekaj leti že sodeloval na razstavi tapiserij iz dežel Alpe-Jadran na Gradu sv. Justa, letos spomladi pa je s Spacalom in Furlanom Zigaino postavil v ljubljanski Mestni galeriji obsežno skupinsko razstavo, ki je predstavljala ustvarjalnost naših dežel ob meji. Ob Omanu, ki je med drugim tudi naj starejši, pa bodo razstavljali še Robert Primig, Franz Berger in Thomas VJorgotter. Prvi trije živijo in ustvarjajo v Beljaku ter imajo redne stike s slovensko likovno sceno (Oman je celo študiral na specialki za grafiko ljubljanske Akademije za likovno umetnost), zadnji pa živi v Berlinu. Z raznolikostjo svojih likovnih posegov predstavljajo štirje slikarji, katerih ne vežeta ne generacijska pripadnost, še manj pa likovna enotnost, raznolikost avstrijskega kulturnega sveta, ki ima — kot piše v katalogu kritik Enzo Santese — na prizorišču mednarodne umetnosti središčno vlogo. »Kljub ozemeljski majhnosti, kaže Avstrija vitalnost, ki je delno posledica dejstva, da se nahaja v privilegiranem položaju opazovalke za sprejemanje novosti iz drugih krajev Evrope. "Kulturne delavnice" raznih središč onstran Alp pa z individualnostmi lastnih predstavnikov opravijo še ostalo. Razstavo bodo odprli ob 18. uri, na ogled pa bo do 18. oktobra. Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek pričelo svojo novo sezono z živahnim diskusijskim večerom. Za živahnost je poskrbel znani kulturni in politični delavec Ferruccio Clavora, ki je govoril na temo »Od mita združevanja k resnični enotnosti«. Šlo je za predavanje, ki bi ga ravnatelj čedajskega SLORI moral pravzaprav imeti že na letošnji Dragi, a mu je bolezen to preprečila. S tem, da ga je podal v Peterlinovi dvorani na prvem iz novega niza ponedeljkovih večerov, pa je po drugi strani nehote poskrbel za zaželeno večjo povezavo med Drago in ostalim rednim delovanjem DSI, kot je ob otvarjanju sezone z zadovoljstvom ugotovil predsednik Sergij Pahor. Clavora je svoje razmišljanje o položaju in perspektivah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji razvil, izhajajoč iz osebnih izkušenj. Povedal je, da se s pozivi k enotnosti med Slovenci v Italiji srečuje skorajda na vsakem koraku, odkar je pred 13 leti prišel semkaj iz Belgije, prav tako redno pa da žal mora ugotavljati, kako malo takšni pozivi zaležejo. Toda po njegovem bi bilo zgrešeno sklepati, da so med Slovenci globoka razhajanja, kar zadeva specifične probleme naše narodnostne skupnosti. Nasprotno, po njegovem je v tem oziru mogoče na splošno ugotoviti veliko enotnost pogledov. Kar vnaša razdor v slovenske vrste, naj bi torej ne bila toliko slovenska problematika, kolikor doslej prevladujoč način njenega reševanja, način, ki ga bistveno pogojuje različna strankarska pripadnost članov naše skupnosti. Clavora meni, da bi Slovenci morali opustiti misel na združevanje na strankarski ravni tudi zato, ker smo priča procesu nezadržnega razpr-ševanja slovenskih glasov oziroma vse večje. strankarske razdrobljenosti naše narodnostne skupnosti. Kot Slovenci naj bi v bodoče raje nastopali in se udejstvovali predvsem v novi organizaciji sindikalnega tipa, ki bi prav zaradi svoje osredotočenosti na narodnostno problematiko lahko bila vsem skupna. Poleg tega bi se po Clavorovem mnenju morali otresti stereotipov, ki so značilni za našo manjšinsko ideologijo. Tako je npr. po njegovem globoko skregana s stvarnostjo predstava, po kateri smo Slovenci v Italiji subjekt oziroma naj bi to bili. Clavora namreč meni, da smo kot manjšina lahko kvečjemu partner, in sicer po možnosti ne toliko partner, ki stalno jadikuje in moleduje, ampak predvsem partner, ki zaradi svoje razgledanosti po dveh kulturah lahko nekaj nudi tako večinskemu kot matičnemu narodu. Izhajajoč iz teh premis je ponedeljkov gost v DSI natresel še veliko misli in opazk. Tako je npr. povedal, da bi v Benečiji, pa najbrž tudi na Tržaškem in Goriškem, bolj kot sedanji model slovenskega šolstva ustrezal model dvojezičnega šolstva. Večkrat se je tudi obregnil ob prepad, k* zija med tako imenovanimi »belimi« in »rdeči' mi« Slovenci. Svoja izvajanja je Clavora razvijal tudi ob spodbudi številnih razpravljalcev, ki s° se oglasili ob koncu predavanja, mestoma tudi polemično. Vsi so mu priznali, da s svojimi izvirnimi pogledi prinaša dragoceno svežino v naše dokaj zatohlo ozračje. Toda marsikdo se je vprašal, ali bi nakazana alternativna strategija res omogočila naši skupnosti rast in krepitev in al> ni v njej mogoče dobiti elemente, ki so premalo zasidrani v realnosti, pa tudi takšne, ki v resnic' pomenijo prilagajanje procesu asimilacije, (mb) Na sliki (foto Križmančič) Peterlinova dvo-ranamed srečanjem s Ferrucciom Clavoro. pismo uredništvu PSI še naprej po svoji poti Dragi glavni urednik, izražam iskreno obžalovanje ob odločitvi Srečka Colje, ki jo je sam publicizi-ral na straneh Primorskega dnevnika, in sicer, da ne bo obnovil svojega članstva v Socialistični stranki Italije. Kot tajniku stranke, ki je v zadnjih letih v Trstu dosegla zgodovinske vrhunce konsenza in potrojila število vpisanih, mi ne preostaja drugega kot obžalovati to dejanje, ki je sicer epizodno, a kjub temu negativno. Moram pa dodati, da bodo politično linijo PSI v Trstu v skladu z odločitvami, sprejetimi na zadnjih kongresih, še naprej navdihovale tiste vrednote svobode in demokracije, ki so značilne za vso zgodovino socialističnega gibanja. Vrednote, ki jih hočemo povezati v reformistično in moderno sintezo, ki bo v službi skupnosti za njeno ekonomsko, socialno in civilno rast. V tem boju se bodo še naprej angažirali tržaški italijanski in slovenski socialisti. Delo, ki smo ga skupaj opravili v vseh teh letih z doseženimi volilnimi uspehi, nam omogoča, da gledamo v prihodnost z zaupanjem. ALESSANDRO PERELLI pokrajinski tajnik PSI Tudi na šolah propagandna akcija za pridobivanje novih abonentov SSG V začetku tedna je tudi na slovenskih višjih srednjih šolah stekla reklamna akcija za pridobivanje novih abonentov našemu gledališču. S pristankom ravnateljev so dijaki, ki so si prevzeli dolžnost nabiranja abonentov za sezono 1989-90, razdeljevali sošolcem letake SSG z vpisom repertoarja in cen. Opozarjamo vse dijake, da so naši poverjeni spodaj navedeni: na Državnem tehničnem zavodu Žiga Zois Sara Schmidt, Barbara Supe-rina in Umberto Acerbi, na oddelku za geometre Danjel Malalan, na Državnem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan Igor Ostrouška, na Državnem učiteljišču Anton Martin Slomšek Ljuba Legiša, na Državnem znanstvenem liceju France Prešeren Barbara Mauri, Helena Volpi, Maša Bandelj, Nastja Colja in Kristina Rusija. A. R. Panoji po naših višjih srednjih šolah vabijo dijake, naj postanejo abonenti Slovenskega stalnega gledališča. Na sliki reklamni pano na Državnem tehničnem zavodu Žiga Zois (Foto Magajna) Kritike na račun občinske uprave V Borštu sestanek dolinske sekcije SSk V Borštu se je sestala sekcija Slovenske skupnosti ^ občini Dolina, ki je imela na dnevnem redu več točk. Bese' da je najprej stekla o letošnjem Našem prazniku v Boljuri' cu, ki se je moral, kot znano, zaradi slabega vremena odv> jati več dni, kot je bilo prvotno predvideno. Kljub tej n® všečnosti in še prej težavam glede primernega prireditve nega prostora, je večina odbornikov in drugih članov vloZ la vse svoje moči v priprave, da bi se. praznik larik nemoteno odvijal po začrtanem programu. Zal je slabo vr me preprečilo izvedbo kulturnega in večine zabavne!) programa. ,.w V nadaljevanju seje - kot beremo v tiskovnem porod* sekcije - je bil govor o krajevnih problemih in dogodki ' posredno ali neposredno povezanih z delovanjem in prist J nostmi krajevne občinske uprave. Posebna pozornost je b’ posvečena problemom v zvezi s skorajšnjim odprtjem Pr. metu hitre ceste od Sv. Ane in Lakotišč, Ricmanj in Loti^ do Katinare, to se pravi v glavnem po ozemlju dolms občine. V prvi vrsti gre za omejevanje ropota ter onesna vanja ozračja ter dvojezičnih napisov ob njej. } Obravnavali so tudi dnevni red zadnje seje občinske«, sveta, ki je med drugim obsegal ratifikacijo 60 sklepov ° g činskega odbora, resolucijo o zaščiti manjšin, varianto s ■ k splošnemu regulacijskemu načrtu ter predlagano naj j posojila 270 milijonov lir za gradnjo centra z zelo splosm funkcijami pod nazivom »občinska knjižnica«. . ja Na seji je bilo potrjeno stališče, piše v tiskovni noti, j, sekcija ne more odobravati pobud posameznikov, o kate ni prej sama razpravljala in se do njih opredelila. Medtem ko SSk ocenjuje resolucijo o manjšinskem vprašanju Zelo različne politične ocene o premostitvi krize na Deželi Nedavna premostitev politične in uPravne krize na Deželi je predmet učen in komentarjev političnih sil. včeraj so izvolitev novega odbora ocenili deželni voditelji PSI, ki so na hskovni konferenci v Vidmu poudari-U' da je bila kriza neobhodno potreb-na za pospešitev izvajanja nekaterih temeljnih in prioritetnih programskih obvez deželnega odbora. Deželni tajnik Zanfagnini, član strankine vsedržavne direkcije Renzulli in podtajnik na ministrstvu za pravosodje Castigli-one, ki je trenutno najvplivnejši vodi-toij Craxijeve stranke v Furlaniji-Ju-“jskim krajini, so novinarjem poveda-da po njihovem mnenju kriza ni bila iz trte izvite, ampak je treba zato njene korenine iskati v neurejenih razmerah znotraj šestrankarske večinske koalicije, posebno pa med socia-bsti in demokristjani. KD in PSI sta si sedaj razčistili marsikateri pojem, je Podčrtal Zanfagnini in dodal, da osnovne vzroke za krizo ne gre iskati v Potezi odbornika Gonana, ki je za-Pustil PSDI in pristopil v PSI, ampak nojansko v delni paralizi, ki je označeni0 delo prejšnjega deželnega odbo-,a' Socialisti so tudi, kot je bilo priča-Kovati, z zadovoljstvom pozdravili vstop Liste za Trst in zelenega Vivia-a v novo programsko večino, ki šteje edaj kar osem strank, kar predstavlja 9°tovo svojevrsten rekord. Povsem nasprotnega mnenja pa je eIena lista s simbolom smejočega se »o^ca, ki bo še naprej v opoziciji. Slabše kot tako se res ni moglo kon-vatle' je odločno izjavil načelnik pra-°vernih zelenih Rossi, ki je mnenja, a je šlo pri reševanju te krize le za 9°m oblastniško igro, saj je v bistvu ostalo vse pri starem, nekatere stvari pa so se celo poslabšale. Rossi zelo negativno ocenjuje vstop Liste za Trst in zelene marjetice v tako imenovano programsko koalicijo. »Gibanja deželnega svetovalca Viviana se je prilagodilo logiki oblasti in stolčkov, Lista za Trst, ki je konservativna sila, pa se odlikuje s framazonstvom in s protislovensko in protifurlansko politiko«. Predsednik Biasutti je po Rossije vem mnenju ostal vezan na deželno stvarnost pred 15 leti in je dejansko v svojem programu spregledal vse bistvene in kočljive probleme deželne stvarnosti. »Nova deželna vlada in dve večini, ki jo podpirata, so povsem neustrezne za reševanje problemov naše stvarnosti, zato si želim da bi sedanji odbor trajal čim manj«, zaključuje Rossi, ki samoumevno napoveduje ostro opozicijo v deželni skupščini. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar pa zelo polemično ocenjuje zadržanje komunistov do resolucije o problemih Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji, ki jo je deželni svet, ob vzdržanju KPI, s široko večino glasov odobril v ponedeljek zvečer, takoj po politični zaupnici Biasut-tijevi vladi. Brezigar je mnenja, da predstavlja resolucija zelo pomemben dokument, ki pomeni korak naprej na poti reševanja odprtih problemov obeh manjšin. Temeljnega pomena je po mnenju svetovalca SSk jasna obveza proti preštevanju manjšin, »ki je prvič prišla do izraza v neki deželni resoluciji in ki so jo sprejele tudi nekatere politične sile, ki so do včeraj zagovarjale nujnost takega sredstva«. Tak dokument bi zaslužil široko pod- poro vseh tistih, ki od vedno zagovarjajo taka stališča - nadaljuje Brezigar -komunisti, Proletarska demokracija in Zelena lista pa so ubrali pot vzdržanja, češ da je šlo za nejasne postopke pri izvajanju pravilnika deželne skupščine. Nejasnosti pa je premostil sam deželni svet, ki se je izrekel o pravilnosti postopka. Brezigar kritično ocenjuje stališče KPI in v zelo ostrih tonih napada zadržanje dveh svetovalcev slovenske narodnosti (Bratino in Budina, op. ur.), »v zadržanju katerih so interesi stranke znova prevladali nad splošnimi interesi slovenske manjšine«. Odobritev resolucije je po mnenju SSk važen dosežek, »ki bi lahko bil še važnejši, če bi v deželnem svetu izolirali Listo za Trst in MSI, ki sta edini nasprotovali vsebini tega dokumenta«. Tiskovno sporočilo SSk, ki bo nedvomno imelo negativne posledice na splošne politične odnose med SSk in KPI, se zaključuje z dodatno kritiko na račun komunistov, »ki niso razumeli in izkoristili te priložnosti, ki za KPI mogoče nima velike politične vrednosti, je pa zelo pomembna za slovensko manjšino«. V zvezi s ponedeljkovim glasovanjem v deželnem svetu se je včeraj oglasila tudi ena izmed dveh podpredsednikov skupščine De Piero Barbino-va (KPI), ki je izrazila vrsto kritičnih pomislekov nad vodenjem seje s strani predsedujočega demokristjana Braide, ki se v ponedeljek res ni izkazal in ni znal narediti reda med razburljivo obravnavo sporne resolucije o manjšinski problematiki. Mreža priprav za merjenje onesnaženosti V teh dneh se je pod predsedstvom pokrajinskega odbornika za teritorij in okolje Giovannija Cervesija sestal na sedežu Pokrajine v Trstu pokrajinski posvetovalni ekološki odbor. Obravnaval je predvsem dve točki, in sicer ureditev mreže za merjenje onesnaženosti zraka ter izdelavo pokrajinskega načrta za odpravljanje odpadkov. Kar se tiče prve točke, se je odbor strinjal z namero pokrajinske uprave, da poskrbi za namestitev mreže fiksnih merilcev in za nakup prenosnega merilca onesnaženosti zraka. Mrežo bo upravljala Tržaška krajevna zdravstvena enota. Nekoliko zahtevnejše je vprašanje pokrajinskega načrta za odpravljanje odpadkov. Načrt bi morala izdelati tržaška pokrajinska uprava v skladu z novimi pristojnostmi, ki jih je dobila z decentralizacijo deželne uprave. V njem bi morala na osnovi natančne ugotovitve obstoječega stanja nakazati, kdo in kako bo odpravljal odpadke in kje bi uredili potrebna odlagališča. Odbornik Cervesi je poudaril, da bo njegova uprava izdelala načrt v tesnem sodelovanju z občinami, pa tudi z drugimi ustanovami in upravami, ki imajo pristojnosti na tem področju. Na sestanku je prišla do izraza tudi potreba, da bi natančneje preučili pojav kislega dežja v naših krajih in da bi preiskovali tudi onesnaženost morja. Pokrajina namerava v ta namen vzpostaviti tesnejše stike sodelovanja z Univerzo v Trstu, Laboratorijem za morsko biologijo in z Miramarskim morskim parkom. Našemu gledališču samo drobtinice , . Deželni odbor FJK je porazdelil deželnim gledališkim 'sam, ki jim zakon priznava status prvenstvenih kulturnih t0 atl°v, dodatna sredstva v znesku milijarde in pol lir. S 1q,odločitvijo bi morali biti vsi veseli, pa niso. Naj pred Un 6Van^em veselih in žalostnih zapišemo, da je deželna pP.rava omenjenim gledališčem že porazdelila 3 milijarde in n, llr- Kako naj porazdelijo novo vsoto, je predlagal deželni p^kornik za kulturo Antonini, ostali odborniki so se stri-J. 1 in tako bodo odposlali različno težke kuverte dežel-nungledališčem. Te UPerna hiša Verdi bo prejela 600 milijonov lir, tržaški iz v0 stat)ile 600 milijonov, Deželna gledališka 'ustanova Oti l?ma 280 milijonov, ob koncu pa je še Slovensko stal-pr gledališče, ki bo prejelo 20 milijonov lir. Številka je ni. Va in noben tiskarski škrat ni odščipnil ene ničle; odbor-ten Za kulturo je slovenskemu gledališču odrezal resnično hiisr k°s torte in s tem na svoj način tudi povedal, kaj ne 11 0 teJ naši ustanovi. Dejstva so namreč dejstva in nihče n m°re oporekati, da je vsota dvajsetih milijonov narav-li n S»me^na v primerjavi z milijardo in pol, ki so jo razdeli- n?Kri dele- 2pa Qn°rnik Antonini je doma iz Pordenona, morda ne polo lnn^e®a teatra in njegove umetniške vrednosti, vendar v ffior'?Cn° dvomimo in tudi ko problema ne bi poznal, bi se maj zamisliti nad takšnimi razlikami. Je res SSG tako sta 0 vredno v primerjavi z drugimi? So res njegove pred-ke? Isti 5>r razkko določa prav to, da je gledališče slovensko, v (jt,"aP'.Pa le upamo, da je šlo "samo" za neljubo "pomoto". q1® Je pač zadnje, ki umre. valo t- neveseli še bolj veselo novico, ki nam jo je posredo-ke d tlsk°vno sporočilo SSk: osrednja komisija za gledališ-rpjjj^Nvnosti v Rimu je na zadnji seji podelila prispevek 14 onc» °n°v Ur Slovenskemu stalnemu gledališču iz Trsta za g°stovanje v tujini. A. M. Amaterska filmska proizvodnja dežel Alpe-Jadran v Trstu Tržaški kinematografski klub FNC-CAPIT prireja dve zanimivi filmski prireditvi, posvečeni amaterski filmski proizvodnji dežel Alpe-Jadrana. Na prvi bodo predvajali filme, na drugi pa bodo izvedenci iz teh dežel razpravljali o amaterski kinematografiji. Od jutri do 7. oktobra bodo v dvorani Nazionale priredili mini-festival Alpe Adria film '89, na katerem bodo predstavili 40 amaterskih filmov iz Slovenije, Koroške, Veneta, Tridentinske in Južnega Poadižja. Filme bodo predvajali 5. in 6. oktobra od 16. ure do 18.30 in od 20.30 do 23. ure. V soboto, 7. oktobra, ob 20.30 bodo proglasili zmagovalce letošnjega festivala. Žirijo bodo sestavljali Anna Gruber, Jože Babič, Francesco Bia-monti, Sigfrido De Seeman in Carlo Ventura. Istega dne ob 16. uri, prav tako v kinodvorani Nazionale, pa bo na vrsti mednarodni simpozij o videokinematografiji v obmejnih deželah. Razpravo, med katero bodo ugotovaljali, kakšno bodočnost ima pravzaprav amaterska kinematografija, bosta vodila predsednik Italijanske federacije filmskih in video-avtorjev Enrico Verita in filmski kritik Carlo Ventura. Na prefekturi o nujnosti odlagališč Kam s celo goro trdih gradbenih odpadkov? Da bi se znova lotili hudega problema pomanjkanja odlagališč za trde industrijske odpadke v tržaški pokrajini, je prefektura sklicala sestanek s predstavniki gradbenikov, pokrajinske uprave ter občinskih uprav Trsta, Milj, Devina-Nabrežine in Doline. Srečanje je vodil podprefekt Vergone, kateremu so predstavniki gradbenikov (Clementi za tiste, ki so vključeni v Združenje industrijcev, in Pesamosca za skupino gradbenikov v okviru Združenja obrtnikov) najprej postregli s podatki: v zadnjih 24 mesecih sta se v pokrajini nabrala kar dva milijona kubičnih metrov trdih gradbenih odpadkov, ki jih bo treba uničiti oziroma odložiti, vendar trenutno na Tržaškem ni niti enega samega odlagališča! Tržaški občinski odbornik Cernitz si je že pred meseci naložil nelahko nalogo usklajevanja iniciativ, s katerimi bi končno prišli do prepotrebnih odlagališč, ki so med drugim neobhodno potrebna za normalno delovanje nekaterih velikih javnih gradbišč. S tem v zvezi je odbornik orisal etape za neposredno prihodnost, ki pa ne predvidevajo prav nič drugega kot prehodne rešitve z odpiranjem začasnih in zelo omejenih odlagališč, in sicer dveh v Križu in enega v dolinski občini. Gre za nujnostne rešitve, dosežene z veliko vztrajnostjo - je priznal Cernitz - ki bi morale omogočiti "preživetje" vse dotlej, dokler ne bo nared veliko odlagališče v Bevedu v Barkovljah. Tržaški gradbeniki pa so od odbornika zahtevali, naj v svoj program vključi tudi možnost poprejšnje uporabe odlagališča v Barkovljah, kamor bi lahko začasno odlagali primerno zaščitene gradbene odpadke. To naj bi se zgodilo vzporedno z začetkom del, ki je predviden za sredino prihodnjega leta, sicer po mnenju gradbenikov ne bo na noben drugačen način mogoče rešiti tega vprašanja. Dr. Vergone je na koncu srečanja zagotovil svoje angažiranje za čimprejšnjo izdajo dovoljenj, ki so potrebna za odpiranje odlagališč, kot tudi to, da bo prefektura še naprej - kot je to delala doslej ob priznanju vseh ekonomskih kategorij - pozorno sledila razvoju problema odlagališč. Vsedržavni kongres AICA na pomorski postaji . Trst bo za tri dni središče informatike in računalništva n0 ^nes pa do petka bo Trst glav-v ita?'St° 'nf°rmatike in računalništva Pom ‘]!' ^ kongresnem središču na na ,°r. Postaji bo namreč zasedalo jansV°lem 2®' lotnem kongresu Itali-svtnm združenje za informatiko in žii0 c atsico računanje (AICA). U Jelenjad 6 9a bo kakih štiristo strokov-tiajnnV' na nJern pa bo tekla beseda o teqa Vejših dosežkih in perspektivah SektorjareC*n° hitro razvijajočega se °tvor>e h°do danes dopoldne ob hettj1 V1 Pozdravili tržaški župan Ric-pr6(j' Predsednik Pokrajine Crozzoli, DnivJr ndc Dežele Biasutti in rektor bod0 Ze v Trstu Fusaroli. Besedo Uli0 2.at0 imeli predsednik AICA Gi-eleijtr cc,ni, ravnatelj Oddelka za matikn01*0, oloktrotehniko in infor-Milo te na Univerzi v Trstu Sergio INsipr r P0dravnatelj tržaške družbe ilnenu Uorrado Bonfanti, ki bodo v konqres ^''Rediteljev obrazložili potek vanji kV Sadili bosta uvodni preda-ska izVpiU °osta imela dva neitalijan- ^®nC3. 1 Tl C i cor Rranlrn Qrvi i _ gen iz Glasgowa. Prvi bo govoril o novih težnjah v analoških in digitalnih sistemih ter v nevročipih, drugi pa o verodostojnem in negotovem izvajanju. Kongres bo polno zaživel popoldne, ko bo ob 15. uri na sporedu okrogla miza o informatskih mrežah na raziskovalnem področju, hkrati pa bodo stekla znanstvena zasedanja o novi računalniški arhitekturi, o umetni inteligenci ter o obdelavi podob, besedil in glasov. V prihodnjih dveh dnevih se bodo predavanja in razprave dotaknile nekaterih izmed najaktualnejših problemov sodobne elektronike. Govor bo med drugim o računalniškem virusu, o računalniški didaktiki in divulgaciji, o računalniškem programiranju, o informatskem pristopu do zdravstvenih, ekoloških, jezikovnih, industrijskih in drugih problemov. S posebnim ozirom na tržaško stvarnost so prireditelji pripravili tudi okroglo mizo o informatiki v zavarovalnih podjetjih in zasedanje o storitvah, ki jih računalnik lahko nudi športnemu pomorstvu. Družba Tripcovich se je začela širiti tudi v zavarovalništvu Skupina Tripcovich iz Trsta je v prvem letošnjem polletju zabeležila 2,164 milijarde lir prebitka, medtem ko je njen prebitek v istem obdobju lanskega leta znašal 2,51 milijarde, poleg tega pa so se od lani njene udeležbe povečale od 25,3 na 60,6 milijard lir. Tako piše v semestrskem poročilu, ki ga je v teh dneh odobril upravni svet te pomembne tržaške finančne družbe pod predsedstvom Raffaela de Banfielda Tripcovicha. Iz poročila je tudi razvidno, da se je družba Tripcovich, ki tradicionalno deluje v pomorskem sektorju, začela pomembno uveljavljati tudi na finančnem in zavarovalniškem področju. Tako je v zadnjem času povečala svojo prisotnost v zavodu Banco Carnico ter kupila zavarovalnico Rhone Mediteranee. Znatno je povečala tudi svojo dejavnost v prevozih in v ladjarstvu. Zdaj ima med drugim 28 vlačilcev v pristaniščih v Trstu, Tržiču, Benetkah in v Chioggi, prevzela pa je tudi 55 odstotkov delnic družbe Sadarincop iz Ancone, tako da opravlja vlečno službo v vseh italijanskih severnojadranskih pristaniščih, razen v Anconi. Posebne uspehe pa je družba Tripcovich imela v prvem letošnjem semestru v mednarodnih špedicijah, kjer se uveljavlja predvsem s svojim podjetjem Ruffoni iz Milana. Priprava za uničevanje smeti Tržaško podjetje "Ecotermar" je patentiralo posebno domačo smetišnico, ki zmelje odpadke in jih nato odvrže v straniščno cev. Domačo pripravo za uničevanje smeti lahko namestimo ob straniščni školjki. Gre za večji zbiralec, v katerega lahko vržemo najrazličnejše odpadke, od kosti pa do papirja in zelenjave. Ko vržemo v zbira- lec odpadke, prične delovati močan mlin, ki odpadke tako zdrobi, da jih lahko brez kakršnekoli škode odplaknemo v stranišče. Težko je predvidevati, kakšen uspeh bo imel izum na tržišču, vsekakor pa je to poskus, kako temeljito uničiti smeti kar na domu. t Dne 2. t. m. je preminila Damiana Gergic vd. Polissa Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 10. uri iz Nabrežine naravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: sinova Walter in Adriano ter vsi sorodniki. Opčine, 4. oktobra 1989 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) t Sporočamo, da nas je zapustila naša draga Pina Kravos por. Rustia Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: mož Nino, sestra Benedikta s Pinom, svakinja Anica z Radom in drugo sorodstvo. Zahvaljujemo se dr. Renatu Štoklju in gospe Gini Sauro. Trst, Ajdovščina, Celje, 4. oktobra 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Danile Starc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja in pevskemu zboru Vasilij Mirk. SVOJCI Kontovel, 4. oktobra 1989 Pogreb Karla Rudeža bo jutri, 5. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev, kjer bo pogrebni obred s sv. mašo. SVOJCI Trst, 4. oktobra 1989 Ob izgubi dragega prijatelja Karla sočustvujemo z Lauro in Alessio Nadja, Eva in Dušan Ob nenadomestljivi izgubi dragega brata se pridružujeta žalosti Pina Rudeža in družine Maja in Marino Kokorovec Ob prerani, težki izgubi dragega Karla Rudeža, izrekata Lauri, Alek-siji, bratu Pinu in staršem iskreno sožalje družini Klobas in Pavlica Dijaki poklicnega zavoda Jožef Stefan izrekajo gospodu ravnatelju Rudežu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega brata Karla. Alessia, ob težki izgubi očeta izrekamo tebi in mami iskreno sožalje Mojmir, Samo, Moreno, Marko, Aleksander in Paolo Ob boleči izgubi dragega Karla Rudeža izrekata svojcem globoko sožalje Andrej Baldissin in družina. Ob izgubi dragega očeta Alojza izrekajo globoko sožalje Dragu in družini Zadruga Kriški breg V Barkovljah lepo uspela roženvenčna procesija Lepa in sončna nedelja je botrovala uspehu že tradicionalne roženvenčne procesije v Barkovljah, ki se je je tokrat udeležilo še posebno lepo število narodnih noš. Med temi so bili tudi učenci domače osnovne šole, pa tudi Marija Baša, ki je bila pred dvema letoma nevesta na kraški ohceti. Procesija se je začela z mašo v barkovljan-ski cerkvi, ki se je je udeležilo veliko vernikov, v glavnem Barkovljanov, pa tudi takih, ki so po rodu iz tega predela, pa žive sedaj drugje. Pri maši je pel mešani pevski zbor Milan Pertot, ki je pod vodstvom Aleksandre Pertot lepo zapel Vrabčevo Mašo, pa še nekaj nabožnih pesmi. Na orgle je zbor spremljal Štefan Bembi. Procesija, ki jo je spremljala godba na pihala, se je nato odvijala delno v samih Barkovljah, delno vzdolž bar-kovljanske obale (na sliki - foto Magajna). Popoldne je bil v prostorih barkov-ljanskega društva tudi že tradicionalni praznik "karamalov", s katerim so člani društva uspešno začeli letošnjo delovno sezono. Udeležencev, ki jih je zabaval harmonikar Bogateč, je bilo zelo veliko, domače kuharice in njihove pomočnice pa so jim postregle z izvrstnimi "karamali", mineštro iz "bo-bičev" in z raznimi vrstami odličnega peciva. Vse to so obiskovalci zalili še z dobrim vinom in popestrili z družabnostjo, ki je trajala pozno v večer. Kljub temu da je dvorana barkov-ljanskega društva potrebna nujnih obnovitvenih del, saj je voda, ki je prišla iz stanovanja v prvem nadstropju, močno pokvarila strop, so Barkovljani in člani društva trdno odločeni, da bodo s sezono nadaljevali in da bo leta uspešna. . Obisk z Delavske univerze v Krškem V prejšnjih dneh je Založništvo tržaškega tiska in uredništvo Primorskega dnevnika obiskala skupina delavcev Delavske univerze iz Krškega, ki jih je spremljal predstavnik DDU iz Sežane. (Foto Magajna) izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Sekcija SSk v občini Dolina priredi v nedeljo, 15. t. m., enodnevni izlet v San Daniele del Friuli, Sello Chianzutan ter k jezeroma Verzegnis in Cavazzo. Vpisovanje na tel. št. 228481 v večernih urah. 50-letniki dolinske občine organizirajo izlet 22. t. m. Kdor ni bil obveščen naj se javi v mlekarni pri Lauri ali na tel. št. 280754 v večernih urah do sobote, 7. t. m. razne prireditve SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine Openski glasbeni večeri V petek, 6. oktobra 1989, ob 20. uri ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske koncert VESELJE IN ŽALOST S PESMIJO SKOZI VALVASORJEVO SLAVO. Izvaja MePZ LIPA ZELENELA JE (nekdanji člani APZ T. Tomšič), dirigent J. HABJANIČ, recitacije MILENA GRM in ALEŠ VALIČ, režiser ALEŠ JAN. Vablje-ni! čestitke Danes slavi 13. rojstni dan ANDREJA VATOVEC iz Hrpelj. Vso srečo ji želijo teta in stric ter sestrični. Naši NEVENKI za njen včerajšnji rojstni dan voščijo vse najboljše in vse kar si sama želi starši in sestra. Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi jutri, 5. t. m., na otvoritev razstave slikarjev FRANZ BERGER VALENTIN OMAN ROBERT PRIMIC THOMAS \VORGOTTER včeraj-danes Danes, SREDA, 4. oktobra 1989 TEBIDRAG Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.40 - Dolžina dneva 11.33 - Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 19.16. Jutri, ČETRTEK, 5. oktobra 1989 DUMNOVKA PLIMOVANJE DANES: ob 4.15 najnižje -18 cm, ob 10.30 najvišje 45 cm, ob 17.30 najnižje -42, ob 23.46 najvišje 12 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1011,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuseppe Mila, Valentina Ulcigrai, Denis Ota, Barbara Antoni-ni, Sarah Finzi. UMRLI SO: 81-letna Lucia Salvi vd. Bandi, 78-letni Domenico Predonzan, 83-letna Maria Giassi vd. Strizzolo, 79-letna Ludmilla Cerda vd. Ouerel, 83-letna Ro-salia Calligaris, 78-letni Marcello Visin-tin, 81-letni Giovanni Bernes. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - sama po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Strada senza ri-torno, r. Samuel Fuller, i. Keith Carra-dine, Valentina Vargas. EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. ENCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Indio, i. F. Ouinn, M. Marvin Hagler. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Femmine morbose per animali in calore, DO NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Great Balls Of Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. MIGNON - 16.30, 22.15 II piccolo diavo-lo, i. Roberto Benigni, VValter Matthau. EDEN - 15.45, 22.00 Vanessa tigre del sesso, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Alibi seducente. LUMIERE FICE - 16.30, 22.15 Storia di fantasmi cinesi. ALCIONE - 17.15, 22.00 La sarta. RADIO - 15.30, 21.30 Dolci visioni, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Tržaška pokrajina Odborništvo za šolstvo Dan Za Tvojo 1 V vuv Bodočnost gledališča koncerti ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 Tržaški Teatre Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989/90 Jutri,5. oktobra, ob 20.30 (red A) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent S. Argiris, pianist P. Bordoni. Izvajali bodo Beethovnove in Brahmsove skladbe. Ponovitvi v petek, 6., ob 20.30 (red B) in v soboto, 7. oktobra, ob 18. uri (red S). Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989/90 Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. razna obvestila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Društvo mladih raziskovalcev sporoča, da bo drugi sestanek letošnje sezone danes, 4. t. m„ ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino NŠK, Ul. Petronio 4. Mladinska skupina Pinko Tomažič vabi nove pevce in pevke na redne vaje, ki so ob sredah s pričetkom ob 20.45 na sedežu v Bazovici. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. razen ob sobotah. V Bazovskem domu bo rekreacija za odrasle. Vpisovanje do sobote, 7. t. m., pri odbornikih KD Lipa. mali oglasi PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548. TROBENTO za začetnike in klaviaturo Bon tempi prodam po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 753938. PRODAM 180-litrski hrastov sod in 600-litrsko smrekovo posodo v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 825845. PRODAM stroj za čiščenje na vodni curek (idropulitrice) tecnopompe 150 atmosfer. Tel. (0481) 884182 v večernih urah. PRODAM A 112 letnik '75 v dobrem stanju. Cena ugodna, tudi po dogovoru. Tel. 228252. PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. na št. 731226 (urnik trgovin). PRODAM campagnolo benzina letnik '81 odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin). PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577. PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje C), tel. 761884 - zjutraj. PRODAM alfo 33, 1500 TI, letnik 1987, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 200939 v večernih urah. PRODAM lancio fulvio coupe 1300 S, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tel. 237425 v večernih urah. PRODAM otroške knjige: italijansko Walt Disneyevo enciklopedijo in enciklopedijo CONOSCERE ter knjige Pisanega sveta VValta Disneya. Obenem prodam tudi otroško sobo, kot novo. Tel. v popoldanskih urah na št. 220430. IŠČEM Mary Poppins za dva otroka. Tel. 578005. GOSTILNA pri Mirotu v Sovodnjah išče natakarico. Tel. (0481) 882017. PODJETJE išče nujno tehnike mehanske industrije orodjarje in rezkalce (stam-pisti - fresatori) z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 821225. LJUBITELJU starega pohištva prodam zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sobo. Tel. 229470 ob uri obedov. DAJEM v najem trgovino na Opčinah. Tel. 212061. ZADNJA odkritja firme SHISEIDO za nego kože in las so v prodaji tudi na Opčinah KOZMETIKA 90. Repentabrska cerkev V nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CON-SORT. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989/90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m« od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE-! V galeriji Cartesius je do 12. t. m-odprta razstava umetnice ELETTRE ME- j TALLINO. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JAS-; NE MERKU in sicer od ponedeljka do j petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do j 12.30 in od 14.00 do 18.00. V občinski galeriji razstavlja umetnik ALFREDO PERUSKO. Na sedežu Letoviščarske ustanove V i Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDLA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 bodo jutri, 5. t. m., ob 17.30 odprli razstavo ilustracij za ! otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijske- j ga centra za mladinsko literaturo A. Al- ‘ berti. --------- tržno obvestilo----- KHEM01/1 Znanost ni neobčutljiva za njihove bojazni Tveganje bodočih plešcev BASEL - Plešavost je eden naj večjih estetskih problemov našega stoletja (samo v Italiji je sedem milijonov plešcev), vendar ugotoviti vzroke, ki povzročajo izpadanje las, ni lahko. Temu se je z nekim revolucionarnim odkritjem precej približal dr. Uno z univerze v Wis-consinu. Pred dvema letoma je namreč za odpravljanje učinkov androgenetske alopecie (plešavosti) uporabil neko zdravilo, ki ga je medicinska znanost namenila zdravljenju visokega krvnega pritiska, in dosegel z njim presenetljive rezultate pri rasti las. Uporaba tega zdravila na z alopecio prizadetih mestih je po določenem času povzročila rast dlak, ki so se postopoma krepile, vendar je zapustila tudi stranske učinke oziroma tveganje za zdravje plešastih: motnje v delovanju jeter, nihanje krvnega pritiska in srčnega utripa. V Baslu, kjer imajo sedež svetovni kemijski velikani, so laboratoriji Labo, raziskovalne družbe neke znane multinacionalke, pred kratkim izdelali nov kozmetični proizvod proti izpadanju las. Le-ta vsebuje 0,11-odstotno razstopino benzil j nikotinata za zunanjo rabo, katerega lokalna uporaba povzroča le začasno pordelost lasišča, ki izgine v kaki uri, in nobenega drugega stranskega učinka. Nov proizvod, ki so ga začeli takoj prodajati v švicarskih lekarnah, bo v kratkem na voljo po vsej Evropi in v Ameriki. V nekaterih italijanskih lekarnah ga je že mogoče najti. menjalnica 3. 10. 1989 I TUJE VALUTE FIXING ; MII.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVC' trst Ameriški dolar . 1373. 1365.— Japonski jen 9,782 9,3° Nemška marka . 731,500 728,— Švicarski frank 844,430 8% Francoski frank 215,510 212,- Avstrijski šiling 104,050 Holandski florint ... 648,180 642,— Norveška krona 198,300 195^ Belgijski frank 34,838 34,20 Švedska krona 213,650 21iS Funt šterling .. 2215,500 2190.— Portugalski eskudo . 8,636 S,1 Irski šterling .. 1950,350 1920,— Španska peseta 11,529 M' Danska krona . 187,860 184,- Avstralski dolar 1069,50 I0l°n2j Grška drahma. 8,331 7,80 Jugoslov. dinar — ofiv Kanadski dolar 1169,050 1110. ECU 1508,950 Tik pred premiero zadnjega slovenskega fdma za otroke Ženska in njena stvarnost Coprnica Zofka, Pajkova vešča, plahi škrat Šotek, povodni mož Akvilin, črni Krempelj, rdeči Škopnik in siva Mora so pobegli iz knjige in se, medtem ko je pedagoška oseba nemočno obležala pod kupom knjig, razkropili po mestu. Sicer ne gre vse gladko. Metla, denimo, noče več nositi coprnice Zofke, morda ker se je rdečelasa coprnica v zadnjih letih preveč zredila. Ne zaležejo ne prošnje ne divje jage, zato si coprnica zadene metlo na hrbet in odide po svoje. Medtem ko sladko zaspi, se metla odplazi v noč in izgine nekje v predmestju. Coprnica Zofka se mora tako odpraviti Peš k čarovniku po pripomočke za hudo' vreme, ki bi si ga rada privoščila za svoj god, medtem pa Šotek zvesto išče njeno metlo. Oba - metlo in škrata - zaprede v svojo začarano pajčevino Zofkina sovražnica Pajkova vešča. Ko se Zofka vrne, razčara Šot-ka z razklenitvijo, ki pa obenem tudi njo samo oropa čarovniške moči. Pošasti se, razočarane nad našim stoletjem, vrnejo v knjigo. Coprnica Zofka se spremeni v »teto Zofko«, Šotek postane črni muc. Vendar - nikar ne mislite - nekatere coprnije se nikoli ne nehajo. Zato teta Zofka nikoli ne bo le navadna teta, kot ne bo črni muc nikoli le navaden domači maček. Kdor je prestal izkušnjo prijateljstva, ne more biti navaden. Navadni so samo tisti, ki se brigajo le sami zase in jim tuja stiska ni prav nič mar. Tisti, naj se le spravijo nazaj v knjigo... Taka je zgodba o coprnici Zofki, junakinji zadnjega slovenskega filma, ki je seveda posvečen najmlajšim po letih in duhu in katerega premiera bo v četrtek, 5. oktobra, v ljubljanskem kinu Komuna. Scenarij, osnutki lutk in songi so delo Svetlane Makarovič, režijo je oskrbel Matija Milčinski, pri filmu pa sodeluje še cela vrsta pošasti in oseb, lutk in mojstrov, da je iluzija tega fantastičnega sveta in osebnosti v njem čim popolnejša. »Angeli« Da živimo v času precejšnjega nasilja, vsakdo ve iz svoje vsakodnevne prakse. Odmaknjenost dežele in njenih glavnih središč nam sicer v tem primeru pomaga, saj je v povprečju vsak posameznik v Furlaniji-Julijski krajini manj ogrožen kot na primer prebivalci velikih italijanskih mest. Med drugim v deželi nimamo podzemske železnice, ki je po zagotavljanju statističnih podatkov eden izmed najbolj nevarnih prostorov v vseh velemestih, še zlasti v nočnih urah. Ob naraščanju raznih oblik nasilja se je v zadnjem času kakovostno in številčno razbohotil pojav prostovoljnega zavzemanja prebivalcev, ki se z različnimi prijemi skušajo zoperstaviti poraščajočim nevarnostim. Po eni strani to kaže na neučinkovitost državnih organizmov in na nezaupanje državljanov do njih, na drugi pa je odraz osebne prizadetosti posameznikov in splošne želje, da se pojavi nasilja vsaj zajezijo, če že ne odpravijo. Če se spet povrnemo k statističnim podatkom, moramo podčrtati, da so žrtve raznih oblik fizičnega nasilja večinoma še vedno ženske in da je v velemestih še najbolj nevarna vožnja s podzemsko. Ta dva podatka, za katera je sicer zvedela na osnovi osebne izkušnje, sta spodbudila drugače uspešno manekenko Liso Sliwo, da se je vključila med »angele varuhe«, ki v New Yorku »bedijo« nad varnostjo potnikov mestne underground. Po precej uspešnem delu skupin »Guardian Angel« v New Yorku so »angeli« prenesli svoje metode še v druga ameriška mesta in tudi v tujino. V Evropi so se najprej pojavili v Londonu, letos poleti pa še v Parizu kmalu po objavi alarmantnih podatkov o naraščanju primerov nasilja v metroju. Francozi so sicer ameriške »angele varuhe« sprejeli s precejšnjo dozo skepse, z velikim odobravanjem pa so občudovali privlačno Liso in njene tovarišice (na sliki je Lisa na levi). v metroju Takšno nezaupanje ni nič novega, je po pariški izkušnji priznala Lisa Sliwa, ki ima v organizaciji, hote ali nehote, tudi funkcijo, da pridobiva nove člane. Povsod so šestčlanske skupine prostovoljnih paznikov, ki so se oblekli v črne hlače in bele majice z razpoznavnimi rdečimi napisi, najprej izzvale začudenje, nato nezaupanje ali indife-renco. Sele naknadno, pravi najslavnejši obraz »angelov«, ko so s svojim nastopom preprečili razne fizične napade ali vsaj nadlegovanja, so si te nekoliko nenavadne stražarske skupine pridobile širše zaupanje uporabnikov podzemske železnice. . [J|__Ram__________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Dok.: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Speciale Scuola Aperta 15.30 Dok. oddaja: Novecento 16.00 Nan.: Pika Nogavička 17.00 Nanizanka: Anna dai capelli rossi 17.55 Iz parlamenta, vesti 16.05 Nan.: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, dnevnik 20.30 Film: Attraverso le grandi colline (pust., ZDA 1987, r. B.Kennedy, i. Bruce Boxleitner) 22.00 Dnevnik 22.10 Dokumentarec: Frances-co e Caterina 22.55 Športna sreda: rugby Francija-British Lion, podvodno potapljanje 24.00 Nočni dnevnik 0-15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni * 5 cr CANALE5 2-00 Nanizanki: Fantasilan-dia, 8.00 Hotel 9-00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 ln Cerco e offro O.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano ■30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-1_ pie '°6 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 lfi nn <“erco e offro '60 Nanizanka: Love Boat - 16 55 Re,C0?Pie 1? nn ^^mske novosti 00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O-K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 2q ■)„ Tra moglie e marito 0 TV film: I miei primi 40 22 rv, anni (kom., 2. del) Aktualno: Dossier I miei 22 3n Primi 40 anni 23 i - Aktualno: Forum Variete: Maurizio Co-0-45 ?tanzo Show 0-54 Yariete: Sogni d oro Nanizanki: Petrocelli, 1.50 Lou Grant RAI 2______________ 7.00 Risanke 8.00 Film: II bosco degli amanti (vojni, It.-Fr. 1960, r. Claude Autant-Lara, i. Laurent Terzieff) 9.30 Božanska komedija 10.30 Aktualno: Aspettando mezzogiorno in Mezzo-giorno e 13.00 Dnevnik, gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.45 Lassie 16.10 Iz parlamenta, vesti 16.20 Film: I ribelli dell Hon-duras (pust., ZDA 1953, r. J. Tourneur) 18.00 Dok. oddaja: II ritorno di Amedeo Modigliani 18.30 Šport 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Modi -Vita di Amedeo Modigliani (r. F. B. Taviani, i. Richard Berry) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Variete: Cinema, che follia! 23.20 Dnevnik in vreme 23.30 Aktualno: Druga polovica noči 0.05 Film: Cielo rosso alVal-ba (kom., ZDA 1971, r. James Goldstone) RETE 4________________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14,45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle deipini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: L'assassino di pie-tra (krim., It.-ZDA 1973, r. M. VVinner, i. Charles Bronson, Martin Balsam) 22.20 Dok. oddaja: Cina - 40 anni e un mese 22.50 Film: Tre donne (dram., ZDA 1977, r. Robert Al-tman, i. Shelley Duvall, Sissy Spaček) 1.00 Nanizanki: Ironside, 2.00 Agente speciale RAI 3 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Šport: Hokej na ledu, 16.15 kolesarstvo (prenos iz Rietija) 17.00 Glasbena oddaja: Dada-umpa 17.15 Nanizanka: I mostri - Il grande campione 17.45 Nanizanka: Vita da stre- ga 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci 19.55 Nogomet Under 21: San Marino-Italia (iz San Marina), vmes 20.45 dnevnik 21.50 Film: E' tornato Sabata... hai chiuso un altra volta (vestern, It. 1972, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef, Reiner Shi-ne, Giampiero Albertini) 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti |Hfer RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 TV Mozaik. Dokumentarec: Črni bor 11.00 Oddaja o kulturi: Osmi dan 11.40 Svet na zaslonu 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Osmi dan, 17.30 Svet na zaslonu 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Živalski karneval (na glasbo Camila Saint-Saensa riše Božo Kos) 18.25 Lutkovna igrica: Lovska zgodba 19.10 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma: Mona Liza (dram., VB 1986, r. Neil Jordan, i. Bob Hos-kins, Cathy Tyson) 21.50 Dnevnik 22.00 Vremenska napoved 22.05 Svet poroča 23.05 Video strani ITALIA 1_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Cannon, 9.30 Ope-razione ladro,10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Barzellettieri dltalia 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Glasbena oddaja: Zuc-chero - Oro Incenso & Birra (Tour '89) 22.20 Variete: Televiggiu 23.20 Dok. oddaja: Jonatan 23.50 Italijanske smešnice 24.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 1.00 VVonder VVoman 2.00 D J Television (pon.) 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: II mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zampa, i. Johnny Dorelli, Sydne Rome) 22.30 Reportaža o Kampučiji 23.00 Film: Blackfire (pust., ZDA 1986, r. Teddy Page, i. Ron Kristoff) TMC___________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII -Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Sammy va al sud (pust., VB 1963, r. Ale-xander Mac Kendrick, i. Edvvard G. Robinson) [~pP| TV Koper______________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: Aston Villa-Derby County (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski programi 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 Dok. oddaja: Pred izbiro poklica - Fizioterapevt 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Športna sreda 22.10 Izbor iz JRT sporedov 18.00 Aktualno: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.10 Nogomet: ZRN-Finska, kvalifikacije za SP (iz Dortmunda) 22.10 Aktualno: Radar 22.50 Vesti in šport 24.00 TV film: La torre della morte (dram., ZDA 1975, r. Jerry Jameson) TELEFRIULI 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 Rubrika 12.30 Dokumentarec 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 20.30 Film: Il negozio al corso (dram., ČSSR 1965, i. I. Kaminska) 22.30 Morski športi 23.00 Glasbena oddaja: Jazz -Lino Patruno ricorda 24.00 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4 _________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Narodnostne skupnosti v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Z revije Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: fagotist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio, Full-contact kviz; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Igra pianist Aci Bertoncelj; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Zamenjave na Občini - morda že v ponedeljek Republikanci bodo spet v odboru Izstopa krščanski demokrat Baresi Od jutri dalje v kinu Soča V Novi Gorici na ogled izbor filmov s puljskega festivala Po zamenjavah, ki so na vidiku na Pokrajini, kjer bo odbornika Franca Vi-sintina, ki pripada socialistični stranki zamenjal njegov strankarski tovariš Dos-so, bo v kratkem prišlo do zamenjave tudi v občinskem odboru. V odbor bodo stopili republikanci. Odborniško mesto jim bo prepustila krščanska demokracija. Tako se bo v celoti uresničil zadnji dogovor, ki so ga sklenili predstavniki petih strank na pokrajinski ravni pred kakšnim tednom. Iz odbora izstopa Dario Baresi, ki je do zdaj odgovarjal za vprašanja osebja. V odbor bo vstopil eden od dveh republikanskih predstavnikov Dario Drufuca, ali Franco Obizzi. Kako se bodo stvari zasukale in kakšne pristojnosti mu bodo poverili, še ni povsem znano. Republikanci bi radi odborništvo za kulturo, vendar je krščanska demokracija že dala vedeti, da bo ta resor še naprej vodil odbornik Ubaldo Agati. Ob tem velja ugotoviti, da je na čelu tega odborništva bil dalj časa republikanec Franco Obizzi. Se bodo zadovoljili z drugim resorjem, ali pa je na prihodnji seji občinskega sveta pričakovati, poleg zamenjave odbornikov, tudi zamenjavo pristojnosti? Kakor je slišati, se bo občinski svet sestal v ponedeljek, 9. oktobra, in poleg drugih zadev odločal tudi o napovedanih zamenjavah, do katerih prihaja v zadnjem času sicer zelo pogosto. Tale naj bi bila recimo zadnja pred zapadlostjo mandata. Spomladi bodo namreč upravne volitve in priprave nanje so se pravzaprav že pričele, tako v vrstah krščanske demokracije, kakor tudi v vrstah drugih strank. Obnovljena in utrjena koalicija na občini, naj bi torej v zadnjem delu mandata nadoknadila dosedanje zamude in skušala predstaviti pozitivno bilanco. Naloga vsekakor ne bo lahka. Do zamenjave naj bi torej prišlo v kratkem, vendar pa je tudi možno, da se zadeva odgodi za kakšen teden, po kongresu goriških mestnih sekcij KD, ki je napovedan za 14. in 15. oktober. Mestna sekcija je zamenjavo, oziroma izstop svojega odbornika že javno napovedala, kakor tudi, da namerava obdržati zase odborništvo za kulturo. Prav to pa utegne biti razlog za krajšo odgoditev in premislek. Kongres KD naj bi bil, po napovedih, v celoti namenjen pripravam na upravne volitve. V okvir priprav na volitve pa sodi seveda tudi uspešno delo- vanje občinskega odbora vsaj v zaključnem delu mandata. Podpore Pokrajine tudi dijakom zavoda Žiga Zois Goriška pokrajinska uprava bo dodelila 25 podpor v višini 500 tisoč lir dijakom, ki bodo v šolskem letu 1989/90 obiskovali sledeče višje srednje šole: tehnični trgovski zavod Žiga Zois (7 podpor), tehnični zavod za agronomijo v Gradišču (11 podpor) in krminsko podružnico trgovskega zavoda Fermi (7 podpor). Interesenti morajo oddati pravilno izpoljeni obrazec, ki ga lahko dobijo na pokrajinskem uradu za šolstvo, Korzo Italia 55 (tel. 385228), najkasneje do 30. oktobra do 12. ure. Obrazcu bodo morali priložiti overovljeno izjavo družinskega poglavarja, na kateri bo moral prikazati družinske prejemke za prejšnje leto, potrditi vpis sina ali hčere na omenjeno šolo in njegov-njen končni učni uspeh v šolskem letu 1988/89. Podrobnejše informacije lahko dobite na pokrajinskem uradu za šolstvo v Gorici. V prodaji sladkor proste cone Trgovinska zbornica obvešča, da je že v prodaji zadnji letošnji kontingent sladkorja proste cone in sicer za trimesečje oktober-december. Vsak upravičenec ima pravico do petih kilogramov sladkorja po znižani ceni. Za dobavo omenjene količine sladkorja je treba izročiti odrezek št. 12. Razdeljevanje sladkorja se nepreklicno zaključi 31. decembra. V kinu Soča v Kulturnem domu v Novi Gorici bo od jutri, 5., do 12. oktobra revija nagrajenih filmov letošnjega 36. festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Vsakoletna revija "Pula po Puli" je letos sicer nekoliko v zamudi, po eni strani, ker se je puljski festival odvijal kasneje kot prejšnja leta, po drugi pa zaradi organizacijskih težav, ki so jih imeli v zvezi z dobavo kopij filmov. Filme bodo vrteli vsak večer ob 20.15. Ljubitelji si bodo tako drugega za drugim lahko ogledali osem med naj zanimivejšimi novimi jugoslovanskimi filmi. Po vrsti bodo v Novi Gorici vrteli filme Poltron, Vampirji, Kuduz, Hamburg Altona, Zbirni center, Hudičev raj, Kavarna Astoria in Kako je propadel rock'n'roll. Film Poltron/Lizum bo jutri pričel revijo. V zdajšnji družbeni krizi je film še posebej aktualen. Poltron je drama o socializmu izpovedana z nevrotičnim, agresivnim, po narativnosti značilno srbskim humorjem. Naslednji film Vampirji je nekakšna parodija na srhljivke, namenjen pa je predvsem sladokuscem. Film Kuduz sarajevskega režiserja Ademira Kenoviča je bil že v Pulju najbolj priljubljen pri gledalcih, pa tudi kritiki so ga dobro sprejeli. Melodramska zgodba o ljubezni med očetom in hčerko se pod pritiskom okolja konča precej žalostno. Film Hamburg Altona sestavljajo tri med seboj tesno povezane zgodbe. Vsaka od njih je miniatura socialne drame v ljudeh, ki so pod težo neke iracionalne usodnosti določeni, da ostanejo žrtve. Ta nepretenciozni film je presunljiv predvsem zaradi močnega čustvenega naboja, tako da si ga je vsekakor vredno ogledati. Zbirni center režiserja Gorana Markoviča so v Pulju ocenili kot najboljši film festivala. Na specifičen način, ki je na meji med poezijo in parodijo, govori o bistvenih eksistencialnih vprašanjih sodobnega človeka. V svoji občuteni izpovedi je zabaven in žalosten obenem. Film Rajka Grliča Hudičev raj so v Pulju nekoliko spregledali, zato pa ga zelo laskavo ocenjujejo v tujini. V sporedu puljskega pregleda je edini slovenski film Pogačnikov Ka- Bencinske bone dvigniti do sobote, 14. oktobra Avtomobilisti na Goriškem imajo samo še nakaj dni časa za dvig bencinskih bonov letošnjega tretjega (in zadnjega) kontingenta. V soboto, 14. oktobra, namreč nepreklicno poteče rok za dvig nakaznic. Gre, kakor znano, za dodatni, izredni kontingent goriva po znižani ceni. Avtomobilisti, ki razpolagajo z avtomobili z nad 11 konjskimi silami imajo pravico do nakaznic za 280 litrov bencina, tisti z manjšimi avtomobili pa do 220 litrov. Precej dolga vrsta pred okenci avtomobilskega kluba na Tržaški cesti kaže na to, da se avtomobilisti doslej niso pobrigali za bone, bodisi ker razpolagajo še s tistimi, ki so jih prejeli v začetku, oziroma ob koncu prvega polletja, bodisi ker je bencin preko meje precej cenejši od bencina proste cone. Bencinske bone je treba izročiti na črpalkah do konca novembra, cenejši bencin pa nabaviti do konca leta. V Krminu odpirajo enoteko V Krminu bodo v petek, 6. t. m., ob 19. uri slovesno izročili namenu obnovljene prostore zadružne enoteke. Prenovo so izpeljali s prispevkom Goriškega sklada in s sredstvi Občine. Enoteko so uredili v stranskem krilu palače Locatelli na Trgu 24. maja, v starem krminskem mestnem jedru. Na slovesnosti ob odprtju prenovljenih prostorov bodo tudi uradno izročili priznanja, ki so jih vinogradniki briškega območja osvojili na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Predstavnikom Občine, oziroma enoteke bodo izročili tudi grb vsedržavne zveze vinskih mest. Vsedržavni shod bo v soboto v Rimu Na voljo avtobusni prevoz za manifestacijo proti rasizmu V bodoče možnost eksperimentalnih tečajev V Rimu zagotovili delovanje oddelka šole Fermi v Krminu Na vsedržavnem shodu proti rasizmu, ki bo prihodnjo soboto v Rimu bodo tudi udeleženci iz naše pokrajine. Pokrajinski odbor za človekove pravice je v sodelovanju s sindikalnimi zvezami CGIL-CISL-UIL organiziral avtobusni prevoz za omenjeno zborovanje, ki ima kot cilj odločno zavračanje vseh pojavov rasizma, uveljavljanje večnacionalne skupnosti, ki naj ovrednoti različnost in utrdi enakopravnost. Avtobusi bodo odpeljali s Trga Republike v Tržiču v petek, 6. t. m., ob 24. uri, povratek pa je predviden v nedeljo v prvih jutranjih urah. Zaradi organizacijskih zadev pobudniki prosijo, da se udeleženci najkasneje do jutri zglasijo, (lahko tudi po telefonu) in najavijo svojo udeležbo. To lahko naredijo po telefonu 34165 (Pokrajinski odbor za človekove pravice), 410832 in 33411 (Sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL) ter pri tovarniškem sindikalnem svetu na delovnem mestu. Sobotna manifestacija, ki je odgovor na v zadnjem času vse pogostejše primere rasne nestrpnosti, zlasti do črno-poltih priseljencev, čeprav ima rasizem zelo različne odtenke in imamo opravka s tem pojavom tudi v naših krajih, ni samo protest spričo pasivnosti vlade. Pobudniki bodo na njej glasno postavili svoje zahteve in predloge za izboljšanje položaja priseljencev v Italiji, kakor tudi za omejitev in odpravo vseh oblik rasisma v svetu. Padec rojstev se že močno pozna tudi med prebivalstvom večinskega naroda. To je opaziti predvsem v številu osnovnih šol, kjer so v nekaterih šolskih okrajih zaradi preskromnega števila osnovnošolčkov že ukinili nekatere šole. Tudi krminski podružnici goriškega trgovskega zavoda Fermi preti prerano zaprtje šolskih prostorov. Goriški pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Spazzapan je v preteklih dneh obiskal v Rimu ravnatelja 5. tehničnega oddelka Šolskega ministrstva dr. Paradisija, da bi skušal rešiti pereč problem omenjenega zavoda. Paradisi je Spazzapanu potrdil, da ne namerava Šolsko ministrstvo ukiniti zavoda v Krminu. Ukinitev bi namreč postala neizbežna le v primeru, da bi Na dvorišču občinskih skladišč Posodi za odpadno motorno olje Na dvorišču, kjer so občinska skladišča v Ul. Barzellini, so te dni namestili dva kovinska soda, kakršne uporabljajo za naftne derivate. Kot je razvidno iz napisov, sta soda namenjena zbiranju odpadnega strojnega olja, predvsem avtomobilskega olja. Posodi je namestila goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja WWF sporazumno s Konzorcijem za zbiranje rabljenega olja. Podobne posode imajo na bencinskih črpalkah, doslej pa ni bilo javnih zbirališč za voznike, ki sami poskrbijo za menjavo olja v svojih avtomobilih. Pri WWF pričakujejo, da se bo s tem zmanjašla količina olja, ki vsako leto onesnažuje okolje. Čeprav je namreč zbiranje odpadnega olja obvezno in so proti kršilcem predvidene dokaj stroge kazni, so lani v Italiji zbrali nič več kot 60% vsega rabljenega olja. Zbrano olje lahko ponovno uporabijo: če gre za "čisto" olje, tj. brez primesi nafte ali vode, ga lahko uporabijo, seveda po ustreznem postopku regeneracije in čiščenja, na ladjah, če pa primesi ne presegajo 20%, je olje še uporabno kot kurivo v cementarnah. Predstavnika WWF dajeta zgled avtomobilistom (Foto Marinčič) se število dijakov v naslednjih letih skokovito zmanjšalo. Ravnatelj Paradisi je med drugim omenil, da bi krminski oddelek zavoda Fermi lahko postal nekak šolski eksperimentalni center, čigar bienij bi postal skupen za vse bodoče usmeritve. Po prvih dveh letih bi namreč dijaki izbirali med številnimi trgovskimi usmeritvami, klasično ali realno usmeritvijo itd. Trienij bi seveda deloval na podlagi števila vpisanih dijakov. Tako usmerjeni zavod bi bil nekak predhodnik šolske reforme, o kateri je sploh vprašljivo, če jo bo sedanji šolski ustroj dočakal. Ravnatelj Paradisi je sicer menil, da bodo odgovorni šolski organi še podrobneje analizirali ta načrt. Tak zavod bi bil nedvomno idealna rešitev za krminske dijake, ki se sedaj morajo vsak dan voziti z avtobusom ali vlakom na višje srednje šole v Gorico ali v Videm. Odbornik Spazzapan je ravnatelju Paradisiju zagotovil, da bo pokrajinska uprava skušala po svojih močeh podpreti in uresničititi to zamisel. V Štarancanu Tatovi v občinskem skladišču Pred približno enim mesecem so neznanci vlomili v občinsko skladišče v Ronkah in odpeljali dokaj bogat plen. Podoben podvig so v noči_ od ponedeljka na torek opravili v Štarancanu in sicer v občinskem skladišču v Ulici Edmondo De Amicis. V skladišču so si prilastili tovornjak fiat 900 in nanj naložili nekaj strojev in opreme v skupni vrednosti okrog 20 milijonov lir. Odpeljali so stroj za pomivanje na vodni curek, električni agregat (kupili so ga šele pred kratkim), nekaj prenosnih strojev za čiščenje vejevja. Nočnega obiska so se o vedli občinski uslužbenci, včeraj ob 7. uri, ko so se predstavili na delo in ko so ugotovili, da je skladišče napol prazno. Preiskavo vodijo karabinjerji. Tatinski podvig je zelo podoben tistemu v Ronkah in prav zato se porajajo sumi, da ga je najbrž zagrešila ista skupina. varna Astoria, dobitnik zlate arene za režijo in moško vlogo (Janez Hočevar). Osemdnevni program bo zaokrožil film Kako je propadel rock'n'rolI, sestavljen iz treh zgodb in nagrajen za ton in montažo. Vstopnice za pregled so že v prodaji v kinu Soča, kjer je na voljo tudi abonma za celotno revijo po 25% znižani ceni. Na Goriškem valu Danes ob 14.30 se bo na Goriškem valu Radia Trst A odvijalo 2. srečanje sodelavcev in poslušalcev iz Goriške. O kulturno-prosvetnem delovanju bo spregovoril Marko Čubej, o športnem dogajanju pa Marko Lutman. Breda Pahor in Niko Klanjšček bosta poročala o modni reviji Flash moda in o njenih vzporednih prireditvah. Zapis o nastopu zbora Consortium musicum iz Ljubljane v Gorici je prispeval Andrej Bratuž. Daljši pogovor s kulturnima delavcema novogoriškega muzeja Natašo Nemec in Dragom Sedmakom je namenjen odprtju razstave Soške fronte na Sveti gori. Župnik v Koprivnem ranjen v trčenju Župnik v Koprivnem, 43-letni Gio-acchino Raugna, se je predsinoči ranil v trčenju med tremi avtomobili v Koprivnem, na križišču z državno cesto Gorica-Videm. Župnik se je peljal v fiatu 126 proti Gorici. Na križišču se je ustavil, toda od zadaj je trčil vanj fiat 128, ki ga je upravljal 61-letni Giuseppe Olivo iz Gorice, Ul. Papa 15. Župnikov avto je odbilo na drugo stran ceste, kjer je vanj trčil renault 5, v katerem se je peljal Emilio Feliciano iz Gorice, Ul. Cordaioli 33. Ranila sta se Raugna in Feliciano. Prvega so v splošni bolnišnici pridržali na 20-dnevnem zdravljenju, drugi pa bo predvidoma okreval v štirih dneh. razna obvestila SPD Gorica obvešča člane, da bo 27. oktobra redni letni občni zbor v Kulturnem domu v Gorici. Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice sporoča, da bo avtobus za izlet v Prekmurje v nedeljo, 8. t. m., odpeljal s Travnika ob 8. uri mimo gostilne pri Pavlinu na Oslavje, v Štandrež in Sovod-nje. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Gorici obvešča, da sprejemajo še do petka, 6. oktobra, prijave k sledečim tečajem: tečaj za programerje elektronskih računalnikov, tečaj za operaterje v zunanji trgovini, izpopolnjevalni tečaj za strojepis in tečaj ažuri-ranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju. Interesenti naj se javijo v uradu SDZPI, Ul. Croce 3, tel. 81826, v dopoldanskih urah. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Le finte bionde«. VERDI 18.00-22.00 »Arma letale II«. VITTORIA 17.30-22.00 »La spudorata«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »La signora e la bestia«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Stabilizator«. 20.00 »Nemoralne zgodbe«. SVOBODA - Šempeter Ni predstave. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna (Comunale), Ul. A-Manlio 14, tel. 480405. __________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 11. uri Silvio Pic' herle iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.30 Amabile Franzo por. Donati iz hiš® žalosti v Ul. Della Stesa 4 v Moš, o*5 13.15 Francesco Azzarello iz splošne bol' nišnice v Gradišče, ob 13.15_ Umberto Dorio iz splošne bolnišnice v ŠtarancaO' Jutri v Portorožu začetek Zborovanja slavistov 1989 Jutri ob 10. uri prične v portoroškem Avditoriju z delom Zborovanje slavistov 1989. Soorganizatorji prireditve so Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Koper in Slavistično društvo Trst-Gorica. Po pozdravih predsednikov omenjenih društev se bo ob 11. uri pričel dopoldanski del predavanj, ki ga sestavljajo naslednji referenti: Lučka Abram, Reginald Vospernik, Salvator Žitko in Lucija Čok. Popoldanski del bo potekal med 15.30 in 17.30, predavatelji pa so: Janko Kos, Marija Pirjevec, Mitja Skubic, Aleksander Skaza in Silvija Borovnik. Ob 18. uri bo ogled Pirana pod strokovnim vodstvom, ob 20. uri pa se bosta odvijali dve spremni prireditvi: v Kosmačevi hiši bo literarni večer, na katerem med drugim sodelujejo Marko Kravos, Marjan Tomšič in Fulvio Tomizza, v Tartinijevi hiši pa bo okrogla miza na temo dvokulturnosti in sicer s Skupino 85 pod vodstvom Pavleta Merkuja ter Skupino 88. V petek, 6. oktobra, se jutranje delo zborovanja prične ob 8.30, predavatelji dopoldanskega programa pa so: France Žagar, Olga Kunst-Gnamuš, Silvo Fatur, Zoltan Jan, Tine Logar in Janez Dular, popoldanski del pa bo obsegal nastopa Ade Vidovič-Muhe in Jožeta Toporišiča. Ob 16.30 bo občni zbor Slavističnega društva Slovenije, zvečer ob 20. uri pa družabni večer z nastopom R. Koštial in Šavrink. V soboto, 7. oktobra, je ob 7.30 odhod treh strokovnih izletov: na ogled Trsta in slovenskih vasi, ter na ogled istrskih vasi. Letošnje Zborovanje slavistov, je za naše področje še posebej pomembno: v prvi vrsti zaradi osrednje teme, ki obravnava jezik v stikanju z drugimi narodi; zaradi soorganizacije prireditve, ki jo sestavlja Slavistično društvo Trst-Gorica — sodelovanje s koprskim društvom je vodila Vera Ban Tuta; in ne nazadnje zaradi aktivnih predavateljskih prispevkov Lučke Abram in Marije Pirjevec kakor tudi Silva Faturja ter Zoltana Jana, ki sta ali pa še vedno aktivno delujeta v našem kulturnem prostoru. Udeležbo na zborovanju je profesorjem slovenščine priporočil tudi deželni šolski skrbnik dr. Čorbi s posebnim pismom naslovljenim na vse ravnatelje srednjih šol v Trstu in v Gorici. JANEZ POVŠE Škedenjski slikar razstavlja svoja olja v galeriji II Tribbio v Trstu Možinovo vračanje v slikarsko preteklost ■ /.<• V -1 Llvio Možina: Deček in psiček Po krajšem poletnem premoru je tudi ena središčnih tržaških galerij in sicer II Tribbio ponovno odprla vrata. Kot prvi njen gost v novi sezoni se predstavlja s svojimi deli zanimiv, a na neki način svojevrsten tržaški likovni mojster - Livio Možina, ki je za to razstavo pripravil kar tri ducate večjih in manjših del, izključno olj. Možina, po rodu iz Skednja, se je prvič pojavil s svojimi deli pred publiko pred malone dvajsetimi leti. V prvem obdobju je pogosto razstavljal, v zadnjih časih pa je svoj korak nekoliko upočasnil. Žadnjič je razstavljal v galeriji, kjer razstavlja sedaj, pred štirimi leti, leto kasneje pa je pripravil samostojno razstavo v tržaški občinski galeriji. To se pravi, da so od njegove zadnje razstave minila tri leta. Za likovnika srednjih let in torej v dobi največje ustvarjalnosti je to nekoliko dolg premor in bi lahko bil znak pešanja. Vendar pri Možini ne moremo o tem govoriti, kajti Možina je zelo delaven, vendar so njegova dela ustvarjalno zelo zahtevna. V začetku smo zapisali, da je Možina zanimiv in hkrati svojevrsten slikar. Svojevrsten pa za sedanje čase. In to tako glede sloga, kot tudi glede načina slikanja, če hočemo glede tehnike. Njegov slog je najpreprostejši realizem, to se pravi preprosto prenašanje resničnosti na osnovo, na platno in to vse, prav vse stvarnosti, do najmanjše podrobnosti. Lahko bi tudi rekli, da gre za preslikavanje realnosti. Seveda je za to potrebna svojevrstna sposobnost in tehnika, ki je ne zmore vsakdo. K temu bomo dodali še eno misel: danes, ko se v likovnosti mojstri kar se da odmikajo od realnosti ali resničnost povsem predrugačeno prenašajo na osnovo, je slikarstvo, kakršno nam ga ponuja Možina, nekako pogumno vračanje v preteklost. Sicer pa je nekdo zelo posrečeno ugotovil, da je takšno slikarstvo pravzaprav slikanje po spominu. Konkretno pa ne mislimo le na način slikanja, pač pa tudi na mo- tiviko, ki jo mojster upodablja. Livio Možina slika našo stvarnost, konkretno naš Kras in to v vseh njegovih značilnostih, Kras sredi zime, sredi sveže pomladi, ali pa tudi v času tiste čudovite kraške jeseni, ko ves Kras rdi od skoraj ognjeno rdečega ruja. Možina nadalje skuša posredovati tudi kraško ali vipavsko kmečko resničnost, ko slika kmečka dvorišča ali kmečke borjače. Rekli smo skuša, kar bo tudi držalo, kajti Možina se v svojih oljih vrača nazaj v dobo, ko na kmetih še niso poznali kmečke mehanizacije, ko na dvoriščih še ni bilo traktorjev in drugih kmečkih strojev, ko na Krasu še nismo govorili o ekoloških problemih, o kislem dežju in še o marsičem. Na Možinovih kmečkih dvoriščih je še vedno le kmečki voz - lojtrnik, številna jata perjadi, nad katero bedi seveda gospodar dvorišča - petelin, tu je tudi koza z mladičem, seveda so povsod gorečke ali drugo cvetje, skratka tipično kmečko dvorišče na Krasu ali na Vipavskem, vendar ne več sedanje, pač pa iz bližnje preteklosti, izpred še vedno hudo idealizirana je tudi njegova kraška pokrajina, saj je vse tako lepo urejeno, rekli bi snažno, poleti vse zeleno, jeseni vse, prav vse v pristnih jesenskih barvah, skratka Kras je takšen, kakršnega bi si želeli, a je takega Krasa žal bolj malo. Seveda si more Možina privoščiti tako nadrobno in stvarnosti bližnjo upodabljanje motivov zato, ker je popoln gospodar risbe in barve. Prav tako zna mojstrsko uporabljati senčenje, da vsak predmet pride do polne veljave, tako da lahko tudi najmanjši predmet postane osrednji predmet celotnega motiva. Odveč bi bilo govoriti o tem, kako Možina ustvarja več ali bolj mnogop-lastno globino. Skratka Možina ustvarja dela, ki »so preveč popolna«, kot je nekdo zapisal. Razstava bo trajala do 13. oktobra. (Ere) kakega desetletja. Bolj stvarna, a V Kopru so z lutkami začeli niz prireditev za najmlajše Z nastopoma lutkovnih skupin WO Markovec in OŠ Podgrad, ki sta se predstavili z lutkovnima igricama Smehiša in Koledar, se je minulo soboto dopoldan v koprskem gledališču pričela letošnja sezona kulturnih prireditev za najmlajše. Zveza kulturnih organizacij v Kopru je pripravila tudi tokrat pester program, žal pa s propagando niso bili kdo ve kako agresivni. To seveda še ne pomeni, da je bilo minulo soboto koprsko gledališče prazno. Nasprotno, nabralo se je kar precej obiskovalcev, saj je med najmlajšimi in starši za ponudbo koprske ZKO letos večje zanimanje kot lani. In kaj so pri ZKO pripravili za naslednje mesece? V oktobru bodo nastopili lutkarji iz Kranja s predstavo Ne, človek nima prav, z Armando in Jolijem se bodo v novembru predstavili Mariborčani, domači Papilu bo otroke decembra razveselil z Zlato ribico, januarja pa prihajajo na obisk osnovnošolci iz Litije z Mojco pokraculjo, nakar spet gostujejo Mariborčani s Pojedino pri smetnjaku (februarja), marca meseca Bežigrajčani s predstavo Racman, aprila pa bo na vrsti poslastica Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Kaj bo to za otroke, ostaja skrivnost. Razen za najmlajše so pri ZKO pripravili še 5 abonmajskih predstav za starejše otroke (gostovali bodo gledališčniki iz Nove Gorice, Celja, Maribora, Trsta in Ljubljane) in seveda kot vsako leto vesele urice delavnice ter posebne tečaje za otroke, ki so se že odločili za ples, gledališče, likovno udejstvovanje in podobno. Za vse bodo ob sobotah dopoldan mentorji poskrbeli za organizacijo gledaliških, glasbenih, plesnih, likovnih, filmskih, lutkovnih, etnoloških in drugih delavnic, skratka zelo zanimivih oblik vzgoje najmlajših. DUŠAN GRČA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Čuk: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana) ABONMA V TRSTU Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. ABONMA V GORICI Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. Strniša, Grafenauer in Rupel pri Državni založbi Slovenije Nova dela izvirne slovenske književnosti Pred dobrim tednom dni je Državna a(Ožba Slovenije predstavila svojo ■Nnovejšo književno bero, ki jo se-tavljaj0 tri zanimiva dela že prizna-'b slovenskih avtorjev. Na prvem naj omenimo postumno izdani Krožni besedili Gregorja Strniše ^Jiornbos, potepuška povest ali povest ^ Prostoru in koncu, ter literarno razbijanje Relativnostna pesnitev, v "terem se nam nedavno tega premi-pesnik Strniša predstavi kot velik 2 j^avalec sveta umetnosti in njenih 0nitosti. Izdajatelja je treba pohva- sk KSai le v relativno kratkem času po-2,rbel za izdajo knjige, v kateri so b^ru doslej še neobjavljeni zapisi iz ter S®ve zaPuščine. Eden največjih li-ja arnih ustvarjalcev zadnjega obdob- boh6 nam tak° prikaže ne samo kot Dr a r Pesnik, marveč tudi kot zanimiv Zni pisec in globoko razmišljujoča Gregor Strniša ustvarjalna osebnost. V povesti Rhom-bos sledimo prigodam lepe sestre »svojega odljudnega brata tudi Mala irajla poimenovani, ki pove o njej komaj več kakor nič, čeprav govori samo o nji na vseh teh listih od začetka do konca.« Na videz lahko berljiva proza pa skriva v sebi odtenke tistih, za Strnišo značilnih občutij globalnih dimenzij vesolja, časa, prostora. -»Nikjer nikoli ni prigod, bo povedala pozneje nekoč Mala irajla — na tem svetu so samo dogodki. £dina prigoda,« bo v zadnji, Tretji knjigi zapisal pripovedovalec, »ki sem jo kdaj doživel, in ki jo bom kdaj doživel, je zmeraj bila in zmeraj bo edino s tole Malo frajlo.« V drugem delu knjige je priobčena Relativnostna pesnitev, kjer kot že rečeno avtor razmišlja o svojih pogledih na umetniško ustvarjanje, hkrati pa izkazuje široko poznavanje ne samo literature, ampak tudi problemov in iskanj, ki ostajajo praktično skozi stoletja in tisočletja enaki in jih človeštvo ne preneha izražati v svojih umetniških stvaritvah. Izbrisi je naslov nove pesniške zbirke Nika Grafenauerja. Zbirko sestavlja deset daljših pesmi, elegij, ki se zavestno poslužujejo te menda najžlahtnejše lirične oblike še iz časa stare Grčije. Niko Grafenauer je znan po tem, da so njegove pesniške zbirke izhajale v relativno dolgih časovnih presledkih, so pa zato jasno začrtale vsakič novo etapo v individualnem razvoju avtorja in njegove pesniške skušnje. Po začetku (Večer pred praznikom - leta 1962) Se je Grafenauer kmalu soočil s težavami, ki jih prinaša literarno, to je besedno ustvarjanje; zbirka Stiska leta '65. Sledilo je modernistično obdobje, v sozvočju s tedaj nasploh močno prisotnim in t.i. zapoznelim slovenskim modernizmom. Imaginarni pesniški prostor se je izpraznil, sledi padec vsebine, izvotlitev Niko Grafenauer smisla in, kar ostane, je zgolj čista, tako rekoč nesmiselna forma, oblika: Štukature iz leta '75. Za modernizmom pride pač postmodernizem, mučno pobiranje relikvij, ponekod cinično poigravanje z različnimi stili, ki jih je naplavila zgodovina, zavest o izgubi velikih zgodb, tu in tam pa je mogoče zaslediti tudi napor iskanja nove identitete. Kaže, da je po Palimpsestih, Grafenauerjeva zbirka Izbrisi usmerjena predvsem v slednje, morda ne toliko v iskanje novega lirskega subjekta, kolikor v možnost vzpostavitve nekega sozvočja med bitjo in časom. Zato imamo opraviti z elegijami: z njimi se skuša avtor prebiti ven iz materialnega časa, iz konceptualnih, konjunktur-nih zastavitev, v vase zagledano trajanje - »Koliko večnosti, suho zvrtinče-ne / v preteklost!« Če smemo reči, da je slovenska duša usodno razpolovljena na dvoje polovic, na katoliško in protestantsko, potem je pesnik Niko Grafenauer bližji tej drugi: njegova lirika je hladno nor-dična, resna, lahko bi rekli intelektualistična, v njej je več izbrušene miselne ostrine, kakor bogastva podob. To velja tudi za elegije v zbirki Izbrisi. Kot tretjo književno novost naj predstavimo leposlovno besedilo Dimitrija Rupla Levji delež. Avtor v tem romanesknem delu zaključuje pripoved o zgodah in nezgodah junakov, ki jo je pričel z romanom Maks (1983) in potem nadaljeval v Povabljenih pozabljenih (1985). Levji delež na ta način zaključuje trilogijo, ki naj bi po besedah samega avtorja predstavljala določeno celoto. Osrednji junak najnovejšega Ruplovega proznega besedila je Gorazd Bal-dad, vneti raziskovalec zgodovine Slovencev in slovenskih krajev, ki brska po raznih arhivih in skritih zapiskih, osebnih spominih in drugem materialu, da bi odkril gradivo za alternativno zgodovino Slovencev. Avtor, ki se že v Uvodu iz prvoosebnega pripovedovalca zakrije med urejevalca dokumentov, uporablja v nadaljnjem razpletanju zgodbe še vrsto tipičnih in tradicionalnih pripovednih tehnik, od npr. pisemske komunikacije, kriminalne štorije, esejističnih prijemov in zgodovinskih razprav, do značilnega pisanja basni, ki v knjigi pravzaprav prevladuje. Nekatere resnice se v živalskih zgodbah bolje izrečejo, poleg tega pa si je Rupel izbral basen najbrž tudi zato, ker mu je ta prijem omogočil svojevrstno humornost in duhovitost, ki sta zanj značilni. Zaradi kopice med seboj prepletenih stilov pisanja je zgodba mestoma raztrgana in težje berljiva, zaradi česar njena romanes-knost pogostoma zdrsne v lahkotnejše esejistično spisje. Konec zgodbe, ki predstavlja nekakšen vrhunec ali vsaj dokončni razplet slehernega romana, je v Levjem deležu precej neizrazit. Osnovna tema knjige je slej ko prej slovenstvo, njegove peripetije, ki jih Rupel izbira tako iz sodobnih zdrah kakor iz oddaljenega srednjega veka. Nemara sta najzanimivejši in literarno najučinkovitejsi pripovedi o potovanju Riharda Levjesrčnega čez naše kraje (baje se je s svojo tolpo klatil Dimitrij Rupel mimo Gorice, o Trstu Rupel ne govori), in pa obdelava mitičnega boja starin Slovencev za časa Črtomira m Bogomile. Odveč je pripominjati, da lahko vešče oko v Ruplovem besedilu zasledi marsikaterega živečega, ali pa ne več živečega Slovenca, tragične dogodke, mestoma spretno ironizirane, tako da je Levji delež pravzaprav nekam hudomušno in razvedrilno branje, zlasti pa neobvezujoče, česar pri zgodovini Slovencev nismo najbolj vajeni. IGOR ŠKAMPERLE V sinočnjih srečanjih 4. kola italijanskega košarkarskega pokala San Benedetto »radodaren«, pričakovan poraz Stefanela SAN BENEDETTO - ALNO 69:71 (40:26) SAN BENEDETTO: Gnecchi 4, Pa- ravella 5 (2:2), Borsi 10, Biaggi 6, Ar-dessi, Marega, Vargas 15 (3:4), Vitez 19 (4:4), Esposito 10, Braini. ALNO: Talevi 2, Minelli 11 (2:2), Nardone 8 (3:5), Del Cadia 3 (1:1), Sala, Mingutti 4, Solomon 27 (3:5), Servadio 4, Israel 12 (2:3), Tamborino. PON: nihče; ON: San Benedetto 19, Alno 13; TRI TOČKE: Biaggi 2, Para-vella, Vitez, Nardone, Minelli 1; SODNIKA: Pigozzi iz Bologne in Guerrini iz Faenze. GORICA — San Benedetto res ni rojen pod srečno zvezdo. Tudi tokrat, ko je že kazalo, da bodo Bosinijevi varovanci visoko zmagali (v 24. minuti je bil rezultat 47:30), so potegnili krajši konec. Alnov temnopolti Američan Solomon je namreč pet sekund pred zaključkom srečanja v napadu ulovil odbito žogo in z natančnim metom s srednje razdalje zapečatil končni izid. V prvem polčasu so domači igrali res učinkovito, večkrat prav atraktivno. Z ostro obrambo (sodnika sta ta način igre prevečkrat zaustavljala z nerodnim žvižganjem) so igralci San Benedetta dosegli tudi prednost 20 točk. Toda od 24. minute dalje so začeli slabo igrati v napadu, saj se je nasprotnikom učinkovito upiral le razigrani Vitez. V zadnjih dveh minutah je Biaggi res nespretno zapravil dve žogi in tako so domači podarili Solomonu odločilno žogo. (mč) STEFANEL - ENIMONT 65:75 (32:45) STEFANEL: Middleton 8 (2:2), Pilut-ti 2, Bianchi 7 (2:4), Tyler 20 (2:2), Ca-vazzon, Lokar, Cantarello 6 (2:2), Za-rotti, Maguolo 16 (4:4), Sartori 6 (2:2). ENIMONT: Ceccarini, Bonsignori, Tonut 8 (1:2), Forti 7 (2:2), Fantozzi, Pi-etrini, Alexis 27 (7:7), Lottici 3 (0:1), Carera 10 (0:1), Binion 20 (4:5). SODNIKA: Indrizzi iz Ferrare in Facchini iz Massalombarde; TRI TOČKE: Lottici, Tonut, Forti, Bianchi; PON: Tyler (39). TRST V prvem povratnem kolu izločilne skupine italijanskega pokala je Stefanel kot predvideno izgubil proti italijanskemu podprvaku Eni- montu iz Livorna. Gostje so bili vsekakor bolj motivirani od Tržačanov, saj imajo še možnost, da osvojijo prvo mesto v skupini. Posebno dober vtis sta zapustila oba Američana, Alexis in Binion. Pri Stefanelu, ki je skozi celo tekmo zaostajal, je Tyler potrdil, da je tržaško društvo imelo srečno roko, ko ga je izbralo. Middleton pa je po odlični nedeljski tekmi tokrat igral še bolj brezglavo kot običajno. Od domačih igralcev je zadovoljil le Maguolo, ostali pa so opravili le zahtevnejši trening za nedeljsko prvenstveno srečanje, na katerem je pričakovati, da bodo igrali bolj zbrano. (Marko Oblak) SKUPINA A: Panapesca Montecati-ni - Ipifim Turin 93:109 (47:62); Philips Milan - Banca Popolare Sassari 103:78 (46:38). LESTVICA: Philips 8, Ipifim 6, Panapesca 2, Popolare 0. SKUPINA B: Stefanel Trst - Eni-mont Livorno 65:75 (32:45); Messagge-ro Rim - Garessio 2000 Livorno 79:74 (38:39). LESTVICA: Enimont in Mes-saggero 6, Stefanel in Garesso 2. SKUPINA C: Teorema Arese - Savo-lini Pesaro 75:95 (43:48); Roberts Firence - Hitachi Benetke 112:99 (55:59). LESTVICA: Scavolini 8, Teorema 4, Hitachi in Roberts 2. SKUPINA D: Riunite Reggio Emilia - Knorr Bologna 94:95 (52:45); San Benedetto Gorica - Alno Fabriano 69:71 (40:26). LESTVICA: Knorr 8, Alno 6, Cantine 2, San Benedetto 0. SKUPINA E: Jollycolombani Forli -Irge Desio 86:71 (45:31); Glaxo Verona - Benetton Treviso, odložena na petek. LESTVICA: Benetton in Jolly 6, GIaxo 2, Irge 0. SKUPINA F: Kleenex Pistoia - Bra-ga Cremona 82:72 (48:29); Phonola Ca-serta - Viola Reggio Calabria, odložena na petek. LESTVICA: Kleenex 8, Phonola 4, Braga 2, Viola 0. SKUPINA G: Arimo Bologna - Vis-mara Cantu 75:76 (40:40); Marr Rimini - Fantoni Videm 87:94 (50:42). LESTVICA: Vismara in Fantoni 6, Arimo 4, Marr 0. SKUPINA H: Ranger Varese - Anna-bella Pavia 95:93 (50:52); Paini Neapelj - Filodoro Brescia 102:77 (38:26). LESTVICA: Ranger 8, Paini 4, Filodoro in Annabella 2. Teniški turnir v Stuttgartu Lee* presenetil STUTTGART —; Na mednarodnem teniškem turnirju v Stuttgartu (nagradni fond znaša 350 tisoč dolarjev) je Francoz Henri Leconte nepričakovano s 6:4, 7:5 premagal Čehoslovaka Ivana Lendla. Leconte je 43. na svetovni lestvici. Danes finalni srečanji na turnirju v Barkovljah Danes zvečer bosta na sporedu finalni tekmi nogometnega turnirja v Barkovljah. Po zelo izenačenih in napetih bojih v polfinalu, se bosta nocoj za 1. mesto pomerili ekipi Arniči del tennis in Levi. Prvi so po podaljških premagali mlado ekipo Huliganov, Levi pa so šele po streljanju 11-met-rovk odpravili Mrhe 2 šele, saj tudi po podaljških ni bilo zmagovalca. IZIDA: Arniči del tennis - Huligani 9:2 (2:2); Levi - Mrhe 2 10:9 (8:8, 5:5). Izid zaostalega srečanja: Arniči del tennis - Fazani 5:10. DREVIŠNJI SPORED: ob 20.30 finale za 3. mesto Mrhe 2 - Huligani, ob 21.30 finale za 1. mesto Arniči del tennis - Levi. (Vanja Jogan) Za kvalifikacijsko tekmo proti Norveški Sklicani Jugoslovani Na rallyju faraonov V vodstvu Vatanen in Alessandro De Petri BAYARIYA (Egipt) — Finec Ari Vatanen (peugeot 405 turbo 16) je osvojil tudi 3. etapo rallyja faraonov, Bayariya - Fa-fafra (420 km, posebna vožnja 350 km). Vatanen, ki je zmagal na zadnjih dveh izvedbah te afriške dirke, je na dobri poti, da se znova uveljavi, saj njegov najresnejši tekmec, Belgijec Ickx, ima že 40 minut zaostanka. Med motociklisti so v ospredju piloti Yamahe, še zlasti italijanski. Etapni uspeh je šel Francu Piccu, ki je prehitel Francoza Peterhansela in rojaka De Pet-rija in Oriolija. SKUPNI LESTVICI - avtomobilisti: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 53'05"; 2. Ickx (Bel.) peugeot po 41'39"; 3. Servia (Šp.) range rover 54'40"; motociklisti: 1. De Petri (It.) yamaha 7.0311"; 2. Peterhansel (Fr.) yamaha 7.1T50"; 3. Orioli (It.) cagiva 7.11’54"; Picco (It.) yamaha 7.18'48". BEOGRAD — Zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim je izbral ekipo, ki bo 11. t. m. na Koševu odigrala kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo proti Norveški. Na Osimovem spisku so Ivkovič, Lekovič, Jozič, Katanec, Spasič, Stanojkovč, Vujačič, Zoran Vujovič, Sušič, Zlatko Vujovič, Hadžibe-gič, Baždarevič, Jakovljevič, Drago-ljub Brnovič, Stojkovič, Baljič in Pan-čev. Z reprezentanco bo treniral tudi Semir Tuce, ki je pri vojakih, vendar ne pride v poštev za tekmo. Osim pa ni poklical Omeroviča in Savičeviča, ki nista v formi. Dan prej bo v Zenici tekma med mladinskima vrstama Jugoslavije in Norveške. Jugoslovanske barve bodo branili: Žitnjak, Cicovič, Branko Brno- vič, Jarni, Babaunski, Petrič, Panadič, Prosinečki, Z. Boban, Boksič, Mijato-vič, Suker, Mihajlovič, Božovič, Drulo-vič in Erak. Danes San Marino proti Italiji under 21 V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo under 21 se bo Italija danes pomerila s San Marinom. Švica je San Marinu zabila pet zadetkov, zato je pričakovati, da bo Italija zmagala še z večjo razliko. Domenghini pri Novari NO VARA - Novi trener Novare (C-2 liga) je 48-letni Angelo Domenghini, bivši igralec Interja, Cagliarija in državne reprezentance! Člani Primotor kluba brezhibno izvedli L trofejo Alpe Adria Prodoren tekmovalni in organizacijski uspeh Edmund Hlabian je zmagovalec 1. trofeje Alpe Adria v hitrostnem motociklizmu v naj višjem razredu open. V nedeljo je namreč na Grobniku pri Reki zasedel drugo mesto in ob sočasnem odstopu glavega tekmeca, Fabrizia Furlana, osvojil končno zmago. Tudi nedeljska zadnja prireditev Primotor kluba v seriji 3 je povsem uspela. Če je bila pri prejšnjih dirkah organizacija skoraj brezhibna, bi lahko tokrat besedo »skoraj« brez težav izpustili. V nedeljo smo bili znova priča dejstvu, da postaja motociklizem tudi med zamejci, posebno med mladino, vedno bolj popularna panoga. Ravno mladih iz Trsta in okolice je bilo namreč res veliko. Omeniti je treba, da je bilo občinstvo v jutranjih urah nekoliko razočarano, saj so najboljši med uradnimi poskusnimi vožnjami prevozili krog skoraj sekundo počasneje kot med prejšnjo dirko. Vzdušje pa se je spremenilo popoldne, ko so bile na vrsti dirke. Še posebno zanimanje je seveda veljalo za razred open, kjer so vsi pričakovali končni dvoboj med članom Primotorja Hlabianom in Furlanom. Za splošno navdušenje so poskrbeli že piloti 1. razreda (125 ccm.), ki so vozili kot zadnji pred 7. razredom (open). Za prvo mesto so se skozi vso dirko krčevito borili kar trije, na koncu pa je še enkrat potrdil svojo premoč Cla-udio Pellizzon (aprilia). Takoj nato je prišel na vrsto razred open. Na jutranjih treningih je najboljši čas dosegel Zahodni Nemec Leonhardt (bimota) in s tem poskrbel za majhno senzacijo, saj je bil v nedeljo prvič na Grobniku. Takoj za njim se je uvrstil Hlabian in s tem že pokazal Furlanu, da resno računa na končno zmago. Na začetku dirke je prevladala živčnost, saj so morali tekmovalci celo ponoviti štart. V drugič je Hlabian s svojim suzukijem takoj prevzel vodstvo in ga obdržal do tretjega kroga, ko ga je Leonhardt na ravnem odseku pred tribunami po zaslugi močnejšega motorja prehitel. Hlabian je na koncu ravnine do zadnjega vozil s polno hitrostjo, da bi tekmeca prehitel, ko bi ta zavrl, vendar je sam privozil prehitro v ovinek in komaj ohranil nadzorstvo nad motorjem. Zaradi te napake je izgubil stik za vodečim in ga do konca ni več vzpostavil. Zapletel se je v dvoboj s Štoko, ki ga je s svojo hondo prehitel na zagrebškem ovinku, a je drugo mesto obdržal le za en krog. Dirko je na koncu še dodobra popestril Furlan, ki se je s 5. mesta v zadnjem krogu povzpel vse do 3. in naskočil Hlabiana. V skrajnem poskusu, da ga prehiti, je izgubil nadzorstvo nad motorjem in zavozil s proge, a se je čudežno obdržal na kolesih. Hlabian je tako osvojil drugo mesto, ki je pomenilo končno zmago, za njim pa sta privozila še druga dva pilota Primotor kluba: Štoka, ki se postopoma vrača v formo, in vedno pozitivni Pisetta. Navdušenje v Primotorjevem taboru je bilo seveda nepopisno, člane pa je ob osvojitvi trofeje v najprestižnejšem razredu razveselila tudi organizacijska zmaga, saj so jih predstavnih motociklističnih zvez Italije, Avstrije in Jugoslavije zelo pohvalili. Nagrajevanje za 1. trofejo Alpe Adria bo v začetku novembra, kraj in datum pa bomo še sporočili. NEDELJSKI ZMAGOVALCI Razred 1 - serijski motorji 125 ccm in TT4: Pellizzon (aprilia, It.); razred 2 -enocilindrični štiritaktni motorji: Lampe (kawasaki, Jug.); razred 3 - dvocilindrič-ni štiritaktni motorji in 125 G.P.: De Cec-co (ducati, It.); razred 4 - serijski motorji do 600 ccm in TT2: Spiller (suzuki, It.); razred 5 - serijski motorji 750 ccm: Sirch (suzuki, It.); razred 6 - serijski motorji na 750 ccm in TT1: Etzthaler (yamaha, ZRN); razred 7 - open in 250/500 G.P.: Leonhardt (bimota, ZRN) ZMAGOVALCI 1. TROFEJE AA Razred 1: Pellizzon (aprilia, It.); razred 2: Lampe (kawasaki, Jug.); razred 3: Tomba (ducati, It.); razred 4: Spiller (Suzuki, It.); razred 5: Sirch (suzuki, It.); razred 6: Massarotti (yamaha, It.); razred 7: Hlabian (suzuki, It.). (Šik) limitu« uvn »SS1NI, 22 - Q4lFIZlA.~ TJEL, (04E Na levi sliki Edmund Hlabian pred startom, na desni sliki (foto Cristina Sirca) pa zmagovalni oder v razredu open (z leve Štoka, Leonhardt in Hlabian) V namiznoteniških prvenstvih Mladi dajejo upanje Trener ženske ekipe Krasa v A ligi Matjaž Šercer je po prvi tekmi ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige, potem ko se je ekipa poražena vrnila s težkega gostovanja v Veroni, kratko izjavil: »Ob začetku sezone sem zadovoljen z igro svojih deklet.« Že pred odhodom je bilo jasno, da je pomlajena Krasova ekipa pred zahtevno nalogo, in to ne samo v prvem kolu, ampak v vsem letošnjem prvenstvu, najtežjem doslej. Veronska Surgelati Arena, trikratni državni prvak (1986, 1987, 1988) se je predstavila z novimi imeni: od lanske sestave, ki je zasedla 3. mesto, je ostala samo Busnardova, 4. na prvi jakostni lestvici, novi igralki pa sta prvokategornici Pennacchinijeva (9.) in Jugoslovanka Perkučinova (11. na evropski lestvici) in bronasta medalja na olimpijskih igrah v dvojicah. V neenakem dvoboju je »najmlajša« krasovka Tanja Ravbar s Perkučinovo začela prvo srečanje in opravila svoj krstni nastop v A ligi. Kakovosti igralk seveda ne gre primerjati, vseeno pa lahko trdimo, da je Ravbarjeva bolje igrala kot Busnardova proti Branki Batinič v tekmi, ki je sledila. Lepo presenečenje je v tretji tekmi pripravila Alenka Obad, ki je premagala prvokategornico Pennacchinij e vo. Alenka, ki ima še dosti rezerve, je tudi ob začetku lanske sezone kot začetnica v A ligi presenetila z zmago nad drugokategornico Corbettovo. Obadova je povedla svojo ekipo v vodstvo z 2:1. Sledil je »jugoslovanski« dvoboj Batinič -Perkučin, v katerem sta si bili nasprotnici enakovredni. Batiničeva je v drugem setu trikrat povedla (21:20, 22:21, 23:21), vendar je zgubila na razliki 23:25. Tanja Ravbar je v tekmi s Pennacchinijevo pokazala nekaj dobrih taktičnih potez: potem ko je nasprotnica že vodila 19:13, io je ujela na 19:19, v drugem setu pa je do 14. točke vodila. Obrambna igralka Busnardova je v prvem setu gladko odpravila Obadovo, ki pa se ji je v drugem setu dobro upirala. Dvoboj med Batiničevo in Pennacchinijevo je trajal tri sete, vendar je Batiničeva le osvojila 3. točko za Kras, a odločilno za Verončanke je priborila Perkučinova proti Obadovi. Krasov trener Šercer je letošnjo sezono A lige in društvene načrte komentiral takole: »Letošnja A liga je zelo močna. V njej nastopajo najboljše evropske igralke (4 najboljše v Evropi poleg Kitajk), ki so vse večinoma profesionalke in trenirajo 4 do 5 ur na dan. Kljub temu sem zadovoljen, da je Alenka premagala Pennacchinijevo. V tej sezoni je favorit Coccag-lio z evropsko prvakinjo Bulatovo in državno prvakinjo Arisijevo, poleg Raguse in Cagliarija, kjer najavljajo prihod svetovne prvakinje Dai Lili. V taki konkurenci smo zato že dovolj naredili, predvsem to, da igralke vsak dan redno vadijo in da smo že v treh letih mojega treniranja popravili nivo igre, ter da tudi mlajše igralke že dosegajo solidne rezultate na državnem nivoju: Biserka Simo-neta (3. starejša pionirka, nastop za državno reprezentanco), Katja Štoka (3. mlajša pionirka), Monika Radovič (5. do 8.), a poleh njih se tudi Alenka Obad in Tanja Ravbar prebijata v vrh tretje kategorije. Cilj je, da bi se uvrstile v drugo kategorijo, med prvih 15 v Italiji. Zelo čakam na 2. del tekmovalne sezone, ko bomo najverjetneje igrali »play-out«, ker po prvih mestih ne moremo posegati, saj se naše ne morejo primerjati z igralkami evropskega in svetovnega formata.« SURGELATI ARENA - KRAS 5:3 Perkučin - T. Ravbar 2:0 (21:6, 21:8); Busnardo - Batinič 0:2 (5:21, 7:21); Pen-nacchini - Obad 0:2 (18:21, 16:21); Perkučin - Batinič 2:0 (21:14, 25:23); Pennacchi-ni - T. Ravbar 0:2 (21:19, 21:18); Busnardo - Obad 2:0 (21:6, 21:18); Pennacchini - Batinič 1:2 (11:21, 21:18, 17:21); Perkučin -Obad 2:0 (21:10, 21:6). OSTALI IZIDI 1. KOLA - A SKUPINA: 5:3, TT Barcellona P.G. - Ora Auer Pldt-ter 5:1, Enigma Messina - Vittoria Ragu-sa 0:5. B SKUPINA: Comafer Coccaglio -TT Citta della Calza 5:1, Libertas Genova - TT Garden Hotel Terni 5:0, TT A4 Verzuolo - Ouattro Mori Cagliari 3:5. Ženska B liga Krasova ekipa (Martina Ravbar, Biserka Simoneta, Elena Colja) je v gosteh pri Kerneidu doživela visok poraz. Pri krasovkah so odpovedali napad, pobuda in zaključni udarci. Karneid, ki ima sedaj v svoji sredi novo igralko Segrerjevo, je bil boljši, vendar bi morale krasovke izboriti vsaj tri točke. Odpovedala je Martina Ravbar, ki je premalo odločno izbirala udarce, premalo napadala, a zgrešila je celo serijo enostavnih žog. Elena Colja ni potrdila dobre igre iz Verone, kljub temu, da se je borila v drugem setu, kar pa ni zadostovalo za zmago. Edina, ki ni mogla pokazati svoje dobre forme, je bila Biserka Simoneta, saj se je srečala s Segrerjevo, ki je tudi višje na jakostnih lestvicah. Trudila se je, a je bila nasprotnica le boljša. SSV KARNEID - KRAS 5:0 Sosič - Colja 2:0 (21:10, 21:18); Mic-heli - M. Ravbar 2:1 (15:21, 21:18, 21:17); Segrer - Simoneta 2:0 (21:10, 21:14); Sosič - M. Ravbar 2:1 (21:13, 8:21, 21:12); Segrer - Colja 2:0 (21:13, 21:13). (J. J.) Bor Farco je v soboto opravil svoj krstni nastop v ženski B ligi in je že kar v prvem kolu pokazal, da v tein prvenstvu nikakor ne namerava igrati podrejene vloge. Dekleta so samozavestno nastopila proti starejšim in bolj izkušenim igralkam tržaškega Fincan-tierija in so gladko zmagale s presenetljivo prednostjo 5:1. Naše igralke so v šestih nastopih osvojile 11 setov in izgubile le 3, pa tudi skupno razmerje v točkah (286:198) jasno kaže, na kateri strani mize je bila prepričljiva premoč. Če lahko po eni strani rečemo, da sta mladi Lara Posega in Ana Bersan povsem pozitivno izpolnili svojo nalogo in je zlasti Posegova presenetila z zmago nad močno Della Barca, pa je po drugi strani nova Borova igralka Tatjana Gorkič s suvereno igro prinesla svoji ekipi veliko mero občutka varnosti in zanesljivosti, saj njena zmaga v obeh tekmah, ki ju je odigrala, m bila nikoli v dvomu. Bor Farco je pred dnevi nastopil tudi na 1. vsedržavnem turnirju za mladince v Centu pri Bologni, kjer so naše igralke dosegle zelo vidne uvrstitve. Najbolj se je uveljavila Ana Bersan s 3. mestom med naraščaj nica-mi, medtem ko se je morala Posegova zadovoljiti z nekoliko nižjo uvrstitvijo-Med deklicami se je Jadranka Cergol.l uvrstila med osem najboljših v tej Kategoriji, vendar je naletela na kasnejšo zmagovalko turnirja, kateri pa ni bila kos. (boj) BOR FARCO - FINCANTIERI TRST 5:1 OSTALI IZID 1. KOLA: Rencio - Az-zurra Gorica 2:5, Recoaro Agostini Bočen počitek. Moška C liga Krasu je prinesla zmago edino moška ekipa (Boris Štoka, Christian Mersir Marjan Milič), ki se je pomerila z R®' coarom iz Bočna. Glavni protagonist je bil Mersi, ki je osvojil 3 točke. Začel je zelo napeto in z nekaj trem®1 kar je razumljivo, saj je bil to njegov prvi nastop v C ligi. Vseeno je prec®l gladko osvojil prvo srečanje. V ostalih tekmah je igral umirjeno in napadalo® in v vsakem trenutku je znal uveljaviti svojo igro. Boris Štoka se je pomen1 s št. 1 in 2 nasprotnikove ekipe in je gladko opravil z obema. Pokazal n hitro in dopadljivo igro z močniO11 top-spin udarci. Marjan Milič, ki \e svoj prvi nastop v C ligi opravil v lanski zadnji tekmi, je igral napadalno m je srečanje izgubil le zaradi neizkušenosti. RECOARO AGOSTINI - ŠK KRAS 2* Stuffer - Štoka 0:2 (15:21, 8:21); nicher - Mersi 0:2 (15:21, 10:21); Curtl Milič 2:0 (21:13, 22:20); Stuffer - Metf 0:2 (7:21, 12:21); Curti - Štoka 0:2 (9:2 1 11:21); Ebnicher - Milič 2:1 (18:2)’ 21:19, 21:16); Curti - Mersi (0:2 13:2l' 13:21). _ OSTALI IZIDI 1. KOLA: Azzurg Gorica - Cassa Rurale Villazzano 3;' TT Rovereto - CMM Trst 1:5, A11 Adige Bočen - Fincantieri Trst 1:5. (J. J ) Jesenski pokal v Izoli Nastop Sirene Šest Sireninih jadralcev je v nedeljo v Izoli nastopilo na prvi od štirih pre-!zkušenj Jesenskega pokala, ki ga prirejata primorski društvi Burja in Ko-Per in se ga udeležuje veliko najboljših mladih jugoslovanskih tekmovalcev v razredu optimist in europa. Ob lepem vremenu, a skromnem Vetru (kar je /e stalnica letošnje sezo-ne). je v razredu optimist (nastopilo je 41 jadralcev] zmagal Izolčan Smerdu, drugi je bil Žbogar (prav tako iz Izole), tretji pa Koprčan Tunic. Od naših jadralcev se je že nekoliko holj izkušeni Sabadin uvrstil na zelo dobro sedmo mesto, ostali, ki so v bistvu še novinci, pa so dosegli sledeče uvrstitve: 28. Močilnik, 31. Aleš Omari, 37. Katja Omari, 38. Settimi. . V razredu europa je zmagal Koprčan Berčin pred Pirančanom Deržkom, tretji pa je bil Hrvatin (Izola). S četrtim mestom se je dobro odrezal član Sirene Guštin, nastopilo pa je 14 tekmovalcev. Prihodnja preizkušnja bo v nedeljo, t-m., v Izoli, zadnji dve pa v Kopru. Na Tržaškem UNDER 18 n v, SKUPINA I - OLIMPIA 1:1 (0:0) STRELEC ZA BREG: Tamaro BREG: Giglifano, Ota, Štefančič, San-[JT Zupan, Kozina, Majovski, Bandi Urco), Vižintin, Tamaro, Cividin (De jtoceschi), Paiano, Kalc. ,‘ekma ni bila lepa, saj se je igra odvi-je a Predvsem na sredini igrišča. Olimpia Povedla v začetku drugega polčasa po ZaPaki Bregovega vratarja. Brežani so , zgrešili enajstmetrovko, a niso po-‘h in pet minut pred koncem izena-Dn\ s Tamarom, ki je dobro izkoristil Franceschija. Prav v zadnji 9ovv* Pa b* lahko Brežani dosegli zma-Sq 'h zadetek, a lep strel Tamara je na-ljt ulkov vratar ubranil s težavo. To-n0 ,. di pohvalili Sancina zaradi borbe-in požrtvovalnosti. (E. B.) POSTALI IZIDI l. KOLA: Azzurra -serotUd° 1:1’ CGS " Costalunga 0:0, S. hla? ° " Giarizzole 1:2, Campanelle - S. na 7?° 1;2, Edile - Domio 5:0, Muggesa-' °hmpia 4:2. CHta^ SKUPINA H p^VRBOLA - PRIMORJE 3:0 (0:0) tanfA G^3E: Blason, Švab, Zorzut, Ste-taQa ’ 3'- Tence, Lukša, M. Tence, Savi, QQr' Trampuž, Praselli, Štolfa, Sterni, min Mučnega dogodka je prišlo v 55. klmim0 ie sodnik povsem upravičeno izceja t lsto^asno Lukšo in Tomaža Ten-to ka ° sta srednja branilca ekipe. Minu-dosod'1?6*6 Pa ie sicer zadovoljivi sodnik prvem neupravičeno 11-metrovko. V žaust- ^°tasu je Blason nekajkrat lepo so Zga,Vl* nasprotnikove napade, naši pa naDari i zgrešili zadetek, saj se je strel lahko a*Sa odbil od okvira vrat. Našim čekrv ocitamo, poleg nerazumljive vro-v0 irTn°Sx' tudi raztrgano in predvidlji-Alinč r°n Najt»oljši od naših je bil vratar OSTA1,a„SOn' (Maxi) s. x?1ALI IZIDI 1. KOLA: Montebello -n0 o,C0 M. Isonzo - S. Luigi 1:0, Maria-‘ otaranzano 0:3. naraščajniki SKUPINA A 0:1 (0:1) ?ASTRPTRnABUlESE - BREG BrHLEC: Buzzi Strain , tliglifano, Azzano (d. p. Kalc), (d. D 1 ,k'aurica, Rocchetti, Švab, Bandi FerlUn °nd°), Rela (d- p. Sancin), Mauri, Brež^Buzzi' RaP°tec. delo tr ni Pogasi dokazujejo, da je dobro sami ngneria Hafnerja učinkovalo, saj so 9811 skromne jeStV,iCAe- T°,krat S° ?rem£|" kokdai v Zaveljčane, ki so se le red-Doijn J Pokazali v kazenskem prostoru sodnik nov\ razen ob priliki, ko jim je Pa so ■, RriPmkal enajstmetrovko, katero naPadaVre5ili' Tako so naši skoraj vedno Zmarrai- ln so z golom Buzzija zasluženo IZim' (Luka) b 0-9 ,. rOLA: Montebello - Chiarbo-t-EŠT?,iCina " Costalunga 3:1. cinaf*IICA: Breg 4, Chiarbola 3, Opilo o n Costalunga 2, Zaule 1, Montebel- f°Rtit,,^ skupina c pRItvirVDO " PRIMORJE 1:0 (0:0) pUntar 9RJB: Franza, Battigelli, Košuta, ka, Štntf a2*' Sardoč, Regent, Kariš, Što-Rdef e Skabar' C ruden, ko s s] -rumeni so si zapravili vsaj toč-Uostmi v *^r° 'n nulzkoriščenimi prilož-skorai Pfvem polčasu niso domačini sečani lk°h ogrožali vrata Franze, Prehodnih 80 izvedli več prostih strelov iz 3em nni .P°I°žajev, a brez uspeha. V dru-lleUčink aSU 50 domačini napadali več, a grelih ri02*t°, rdeče-rumeni pa so bili pri k°Ucem °kal netočni. Deset minut pred Vdij so Miljčani v protinapadu po-I'eWikn°Seška obramba pa je pri tem akcijj d znspula. Sardoč je po osebni 81 lepo žogo na sredino kazen- Na nedeljski regati za kajutne jadrnice Člani JK Cupa solidni obvestila - obvestila V nedeljo je bila v Tržaškem zalivu zadnja regata po meritvah IOR in AOR za kajutne jadrnice. Regata je veljala za pokal Bernetti, organiziral pa jo je sesljanski pomorski klub Pie-tas Julia v sodelovanju z jadralnim društvom Barcola-Grignano iz Barko-velj. Start je bil v Barkovljah, jadrnice so nato preplule ves Tržaški zaliv do Zdobe, kjer je bila prva boa ter nato z vetrom v krmo krenile do Sesljana. Regate se je udeležilo 74 posadk v za-stopstvu lO klubov iz 11. cone. Jadralni klub Čupa je bil prisoten s sedmimi posadkami, od katerih se je zelo dobro izkazala posadka Atmana dr. Vuge, ki je zasedla odlično 5. mesto v ostri konkurenci 16 jadrnic, kolikor jih je nastopilo v tej kategoriji. Dobro sta se izkazali tudi jadrnici Mr. Blue (Milič) in Saleb (Križnic), ki sta zasedla 4. mesto v 4. razredu AOR in IOR^ Več smole so imele druge posadke Čupe, ki so v glavnem zaradi močnega toka predčasno startale in so zato bile pe-nalizirane, zaradi česar je Chiaro di Luna (Ferfolja) tudi izgubil prvo absolutno mesto. Regato sta osvojili Amuc-hina (Crivellaro, SVBG) za razrede IOR in Dolci follie sotto le stelle (Bi-sia, Societa triestina della vela) med AOR. Naši predstavniki so se tako uvrstili: v 4. razredu IOR je bil 4. Saleb (Križnič), 7. Alcolia (Kosmina), v 4. razredu AOR je bil Mr. Blue (Milič) 4., v 5. razredu AOR je bil 5. Atman (Vuga), 14. pa je bil Atua (Boschin), v 7. razredu AOR je bil 4. Chiaro di luna (Ferfolja), 6. pa je bil Teloh (Bensi). V nedeljo, 8. 10., pa bo že tradicionalna regata za jesenski pokal v organizaciji SVBG, katere se bodo naši predstavniki masovno udležeili in se maksimalno angažirali za čim boljšo uvrstitev (B. I.) Darujte v sklad Mitje Čuka TPK SIRENA IN ŠPORTNA ŠOLA TRST sporočata, da priredita danes ob 13.30 regato optimistov za osnovnošolsko olimpiado. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala ob torkih in petkih od 21. do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu ŠK Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja tečaj jadralnega padalstva, ki bo ob nedaljah 8. in 15. oktobra na Vremščici. Vse informacije in vpisovanje pri Petru Regentu (tel. 225603), Davorju Zupančiču (Papi Šport, tel. 327277) in Dušku Jelinčiču (Primorski dnevnik, tel. 7796600) ali na sestanku, ki bo v petek, 6. oktobra, na sedežu (Ul. Carducci 8/2. nad.) ob 20.30. ŠZ BOR sporoča, da se prične redna rekreacijska vadba za Solnice in druge danes, 4. 10. Urniki so sledeči: sreda 10.30 -11.30, sobota 9.30 - 10.30. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja v soboto, 7. t. m., v Kulturnem domu na Proseku predavanje zamejskega alpinista in jadralnega padalca PETRA REGENTA na temo: "Jadralno padalstvo: nova veja alpinizma". Pre- davanje, ki bo ob 20.30, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Po predavanju se lahko interesenti vpišejo na tečaj jadralnega padalstva, ki ga prireja AO SPDT. Vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da je v teku (vpisovanje je še možno) redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec, in sicer na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prav tako je na stadionu 1. maj v teku (vpisovanje je še možno) redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 5. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, seja odbojkarske komisije. Dnevni red: imenovanje novega načelnika in program 1989/90. ZSŠDI obvešča, da bo tudi letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v Hotelu Ma-estoso v Lipici v treh izmenah: od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure. Prosimo starše, da čimprej prijavijo otroke, ker nameravamo s tečajem pričeti v torek, 10. t. m. Podrobnejše informacije v zvezi s tečajem nudi urad, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure. naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Prvenstva so zdaj stekla s polno paro skega prostora, kjer pa ni bilo nobenega soigralca. (Š. M.) OSTALI IZID 2. KOLA: Olimpia - Azzurra 8:1; S. Andrea - CGS danes. LESTVICA: Olimpia in Fortitudo 3, Primorje 2, CGS in Azzurra 1, S. Andrea 0. NAJMLAJŠI SKUPINA A PRIMORJE - SAN GIOVANNI 0:6 (0:0) PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Nadlišek, Gherbassi, Kante, Aselli, Emili, Rebula, Vremec, K. in A. Pahor. Proti objektivno močnejši ekipi so naši zadovoljili le v prvem polčasu. V nadaljevanju so predvsem zaradi neorganiziranosti v obrambi popustili na vsej črti. Po prvem delu in predvsem po obetavnem začetku prvenstva smo si od rdeče-rumenih čakali kaj več. V delno opravičilo lahko rečemo, da je San Giovanni s Triestino najmočnejša ekipa skupine. (Maxi) OSTALA IZIDA 2. KOLA: S. Andrea -Don Bosco 2:0, Triestina - Fortitudo 2:0. LESTVICA: Triestina 4, S. Giovanni, S. Andrea, Fortitudo in Primorje 2, Don Bosco 0. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK -PORTUALE 1:2 (1:1) STRELEC: Jurinčič. ZARJA: Bellafontana, Biondi, Maks Grgič, Umek, Pussini, Castellano, Ražem, Cinti, Jurinčič, Kosič, Kralj, Possega, Do-ljak, Poropat, Granzotto. Zarja si je v nedeljo zapravila vsaj točko in to po lastni krivdi. Prvi polčas se je namreč končal pri stanju 1:1, čeprav so bili domačini po prikazani igri precej boljši. V drugem polčasu pa nepredviden preobrat, ko so zarjanom dobesedno odpovedali živci zaradi nekaterih spornih sodnikovih odločitev. Dva Zarjina nogometaša sta zaradi protestov morala predhodno z igrišča, tako da je Portuale v številčni premoči dosegel zmagoviti gol. OSTALA IZIDA 2. KOLA: Domio - Vi-vai Busa 0:1, Servola - Zaule 1:1. LESTVICA: Vivai Busa 4, Zaule 3, Domio in Portuale 2, Servola 1, Zarja Adria-impex 0. ZAČETNIKI SKUPINA A PORTUALE - ZARJA ADRIAIMPEK 5:0 ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Jerman, Metlika, Maks Urdih, Brazzani, Domio, Ban, Baldi, Umek, Lipovec, Furlani (Alan Domio, Križmančič, Pussini). Že po samem začetku tekme je bilo razvidno, da bo bazovskim igralcem trda predla in tako se je tudi zgodilo. Portuale je kaj kmalu povedel in bil skozi vso tekmo boljši nasprotnik. Naši so preveč na lahko vzeli to tekmo, tako da so se na koncu znašli s petimi zadetki v lastni mreži. OSTALI IZIDI 2. KOLA: Ponziana B -Fulgor 0:2, Campanelle - S. Vito 1:0, Muggesana - Domio 0:5, S. Andrea - Es-peria 5:1, Fani B - Altura 2:0, Soncini A -S. Luigi 2:0. LESTVICA: S. Andrea, Soncini A in Fulgor 4, Domio in Portuale 3, Campanelle, Ponziana B, Esperia, Fani B in Zarja Adriaimpex 2, S. Luigi, S. Vito, Altura in Muggesana 0. SKUPINA B PRIMORJE - CHIARBOLA 1:0 (0:0) STRELEC: Lukša. PRIMORJE: Husu, Braini, Milič, Sardoč, Širca, Prinčival, Turk, Kuk, Emili, Lukša, Velikonja, S. Bukavec. V prvem polčasu so bili gostje boljši. Vseeno jim ni nikoli uspelo resno ogroziti proseških vrat. V drugem polčasu pa so naši stalno napadali in tudi kronali svoj trud z zadetkom Lukse, ki je izkoristil neubranjen predložek Širce. Husu je le enkrat lepo posegel. Proti koncu bi lahko naši podvojili, najprej z Emilijem, nato še s Širco. (Maxi) OSTALI IZIDI 2. KOLA: Montebello -Supercaffš 1:1, Soncini B - S. Sergio 1:1, Don Bosco - Fortitudo 0:3, Zaule - CGS odlož., Fani A - Opicina 1:1. CICIBANI SKUPINA A ALTURA - BREG 5:1 (4:0) STRELEC ZA BREG: Čurman BREG: Slama, Ota, Zedda, De Marchi, Čurman, Baldi, Sancin, Mauri, Martini, Santi. Mladi Brežani so prvo domačo tekmo odigrali v gosteh, ker dolinsko igrišče še ni razpoložljivo. Tekma je bila zanimiva predvsem v drugem polčasu, ko sta si bili ekipi popolnoma enakovredni, toda Brežanom je manjkalo predvsem izkušenj, saj so nekateri igralci prvič stopili na igrišče. Pohvalili bi vso ekipo, predvsem pa Sancina in Čurmana, ki je dosegel edini Bregov zadetek. (E. B.) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Soncini B - S. Sergio 3:1, Zaule - Costalunga 1:4, Azzurra - Domio 1:6, Fortitudo B - Muggesana 7:2. SKUPINA C PRIMORJE - BOR 6:0 (2:0) STRELCI: Šemec 3, Carli, Pertot in Šušteršič 1 V derbiju so Prosečani brez težav premagali borovce. V tem prvenstvu rdeče-rumeni že nekaj let razpolagajo s kar dobro ekipo, medtem ko je ekipa Bora še precej mlada in neizkušena, torej je poraz razumljiv. V prvem polčasu so gostje | v 1 [ %,•:i Jr !L„, SL r J Mlajši cicibani Zarje Adriaimpex A so kljub porazu zadovoljili nekoliko zaustavljali napade domačinov, v drugem delu pa so popustili. Ob dobri in požrtvovalni igri vseh igralcev pa lahko rečemo, da sta Šemec, ki je dosegel kar tri gole, in Carli bila najboljša na igrišču. (S. M.) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Esperia -Ponziana 3:1, Montebello - CGS 2:0, Chiarbola - S. Vito 6:0, Fortitudo A - Super-caffe 19:0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEX A -FORTITUDO 2:4 (0:4) STRELEC ZA ZARJO: Kariš (2) ZARJA ADRIAIMPEX A: Babuder, Berce, Križmančič, Metlika, Manzin, Longo, Kariš, Primosi, Kapun. Vsaka ekipa je prevladovala po en polčas, žal pa so zarjani drago plačali nekatere negotovosti v obrambi in kljub solidni igri v drugem polčasu jim podvig, da bi vsaj izenačili, ni uspel. (B. P.) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Ponziana -Campanelle 7:1, S. Giovanni - S. Andrea 2:5, Opicina - Soncini 1:3, Roianese -Costalunga 11:0. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK B -JUNIOR AURISINA 3:5 (1:3) STRELCA ZA ZARJO: Zornada (2) in Damjan Gregori. ZARJA ADRIAIMPEK: Zottich, Ugri-čič, Sorini, J. Gregori, D. Gregori, Vatto-vani, Zornada. Tudi B ekipa je igrala solidno in kljub porazu povsem zadovoljila. Upoštevajoč, da ekipo sestavljajo mlajši igralci (v glavnem letnik 1981), je bila vedno kos boljšim nasprotnikom. (B. P.) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Esperia - Don Bosco 2:1, Zaule - S. Andrea A prek., Fulgor - S. Luigi 0:7, Gretta - Fani 5:0, Altura - Ponziana B 0:3. Na Goriškem NARAŠČAJNIKI IZIDI 2. KOLA: Juventina - Pro Ro-mans 4:2, Aris San Polo - San Michele 2:2, Corno - Lucinico 4:0, Gradese - Ison-tina 2:0, Villesse - San Marco Sistiana 0:0, Romana - Azzurra 0:0, Pieris - Audax 1:0. Počival: Natisone. LESTVICA: Pieris, Gradese, Corno 4, Juventina, Romana, Azzurra 3, S. Polo, S. Michele 2, Villesse, S. Marco, Lucinico 1, Natisone, Audax, Isontina, Pro Romans 0. NAJMLAJŠI LUCINICO - JUVENTINA CARNICA ASS. 3:2 (0:1) STRELCA: Trampuš, P. Gergolet. MLADOST: Pavio, Devetak, M. Gergolet, Todde, Meniš, Florenin, D. Ferfoglia, P. Gergolet, A. Ferfoglia, D. Gergolet, Trampuš, Ambrosi, Mazgon, Scimone. Tudi tokrat je Juventina igrala dokaj slabo. Začetek tekme je bil v znamenju nasprotnikov. Juventina se je spretno otresala pritiska in po nekaterih nevarnih protinapadih dosegla zadetek z lepim strelom Trampuša. V drugem polčasu so domačini spet napadali in po enajstmetrovki izenačili. Vratar Pavio se jim je nato še večkrat postavil po robu, kljub temu pa so domačini povedli. Tedaj je tudi Juventina pričela napadati in je izenačila z zelo lepo akcijo. Nazadnje je prevladala boljša nasprotnikova fizična pripravljenost. (P. G.) IZIDI 1. KOLA: Juventina - Pro Romans 1:2, Azzurra - Cormonese 1:3, Corno - Pro Farra n.o., Isontina - Natisone 5:1, Medeuzza - Lucinico 3:1. ZAČETNIKI SOVODNJE - MOSSA 0:3 (0:1) SOVODNJE: Tomasi, D. in S. Tomšič, Bonan, Pisk, Figelj, Ožbot, Cotič, Peleg-rin, Prinčič, Petejan, Plesničar. Sovodenjcem je prekrižal načrte' sodnik, ki je v uvodnih minutah dosodil gostom dvomljivo enajstmetrovko. Domačini so v nadaljevanju vseskozi napadali. To se jim je žal maščevalo, ker so gostje v drugem polčasu s protinapadoma povečali vodstvo. Končni rezultat je lažen, saj sta si bili ekipi na enaki tehnični ravni. (I. P.) ARIS S. POLO - MLADOST 1:0 (0:0) MLADOST: Ferletič, Gorjan, Peric, I. in A. Gergolet, Farra, Isoni, Gallo, Loren-zut, Pahor, Nardon, Lavrenčič. Mladost je v Tržiču igrala dobro. Do-berdobci so imeli več izrednih priložnosti, ki pa jih niso primerno izkoristili. Rezultat je bil neodločen vse do zaključnih minut srečanja, ko so domačini po napaki vratarja Ferletiča povedli. Tudi tokrat so igralci Mladosti nastopili okrnjeni. (A. G IZIDI 1. KOLA (GORIŠKA SKUPINA): Cormonese - Sovodnje 3:0, Mossa Isontina 0:2, Pro Romans - Sanrocchese 0:3, Hala San Marco B - Itala San Marco A 0:7, Audax - Natisone 0:4, Corno - Azzurra 1:8. Počiva: Lucinico. IZIDI 1. KOLA (TRŽIŠKA SKUPINA): Ronchi - Pieris 3:0, Vermegliano - Mon-falcone 0:3, S. Marco - Staranzano 0:4, Fogliano - Gradese 1:0, Turriaco - Aris S. Polo 0:1, Mladost - S. Canzian 0:3, Romana - S. Michele 1:1. CICIBANI LUCINICO - SOVODNJE 1:1 (0:0) STRELEC: Pelegrin (23) SOVODNJE: Florenin, Pelegrin, M. Devetak, Marušič (Piras), E. Kovic (B. Kovic), Peteani, Boškin (Cotič). Cicibani Sovodenj so v prvem polčasu odigrali podrejeno vlogo, a vratar Florenin ni klonil. Sovodenjci so obrambne naloge dobro izvrševali, toda v napadalnih so bili nemočni. V začetku drugega polčasa je Federico Pelegrin mojstrsko izvedel prosti strel in žoga je obtičala v spodnjem kotu domačega gola. Proti koncu tekme je po vrsti napak v sovodenj ski vrsti, domačinom uspelo izenačiti. V soboto bo v Sovodnjah obračun obeh slovenskih vrst, saj prihaja v goste Juventina. (E. Č.) JUVENTINA - BORGO SANT ANNA 1:3 (0:1) STRELEC ZA JUVENTINO: Tartaglia. JUVENTINA: Koršič, D. in G. Lutman, Tartaglia, Prinčič, Faganel, Rosano, Pavšič, Braione. Kravosovi varovanci so kljub porazu povsem zadovoljili, saj so se enakovredno borili proti igralcem Sv. Ane. Gostje so dosegli dva gola, nakar je Tartaglia zmanjšal na 1:2. V zaključnem delu srečanja so gostje dokončno zapečatili rezultat. Igralci Juventine so imeli kup priložnosti, ki jih niso znali primerno izkoristiti. Opaziti je bilo pomanjkanje pravega vratarja. (I. P.) S. CANZIAN - MLADOST 1:1 (1:0) STRELEC: D. Ferletič v 54'. MLADOST: Devetak, Jarc, Sergo, Jelen, Gorjan, D. in M. Ferletič, Perna, Isoni, M. Jarc, Frandolič, Bagon. Končni rezultat je pravi pokazatelj tekme. V prvem polčasu so bili boljši domačini, ki so zasluženo povedli. V drugem polčasu pa so Frandoličevi varovanci igrali agresivneje in spravili nasprotnike v hudo zagato. Po uvodnih minutah je po dolgi podaji Serga z močnim neubranljivim strelom zadel nasprotnikov gol Dimitri Ferletič. Pohvala gre tokrat vsem igralcem, tudi rezervam, ki so uspešno opravili svoj nastop v drugem polčasu. IZIDI 1. KOLA (TRŽISKA A SKUPINA): Monfalcone - S. Michele 4:1, Turriaco - S. Marco 4:3, Fogliano - Aris 1:4, Gradese - S. Canzian 14:0, Ronchi - Mladost 2:1. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 4. oktobra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja k. J in tiska Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Gverila zajela preoblečene vietnamske vojake Vietnamski umik iz Kambodže se je že izkazal kot farsa BANGKOK Son Sannovi nacionalistični gverilci bodo danes tujim novinarjem pokazali pet vietnamskih vojakov, ki so jih zajeli v uniformah vojakov režima v Phnom Penhu. Umik vietnamske vojske iz Kambodže je bil po vsem sodeč prava farsa, kot to že dalj časa trdi kampučijska gverila. To tezo je že osvojila LR Kitajska. Dnevnik Renmin ri-bao je navedel trditve princa Sihanuka, da je v Kambodži ostalo sto tisoč vietnamskih vojakov in milijon vietnamskih kolonov. S temi ocenami se delno strinjajo tudi Tajci, ki le navajajo drugačne številke. Po mnenju glasnika tajskega obrambnega ministrstva Pračhyadavi Tavedikula so Vietnamci med kolone kamuflirali vsaj 50 tisoč vojakov. Pred dnevi je skupina tajskih poslancev, ki se je mudila v Kambodži, zavrnila poziv, naj podpišejo dokument, s katerim bi potrdili umik vietnamske vojske iz Kambodže. To vprašanje pa razdvaja tajsko vlado. Medtem ko sta zunanje in obrambno ministrstvo ogorčena ob »vietnamski farsi«, pa se tajski premier Chatichai Choonovhan trudi, da bi poiskal kak miren izhod iz sedanje krize. V poštenost vietnamskega umika dvomi tudi svetovna javnost, saj je pred tem v Parizu klavrno propadla mirovna konferenca o Kambodži, vietnamskega umika pa ni nadzo- roval noben mednarodni organizem. Še več, Vietnamci so se odkrito trudili, da bi pariška konferenca propadla, prav tako pa so zavrnili možnost, da bi izvedenci OZN nadzorovali umik hanojskih vojakov. V takem položaju je popolnoma jasno, da Vietnam ni sledil sovjetskemu zgledu v Afganistanu. Hanoi se je za razliko od Moskve, ki je v Afganistanu zabredla v vojaške težave, še kar uspešno postavil po robu kampučijskim gverilcem. Lažnemu umiku je botrovala predvsem težka gospodarska kriza, ki tare Vietnam. Hanoi je upal, da bo s takim umikom Zahod prepričal, da mu priskoči na pomoč. Nedvomno je umik vietnamske vojske zahtevala tudi Moskva, ki se je hotela znebiti še tega kriznega žarišča. Vietnam pa se vseeno ni hotel odpovedati svojemu skrbništvu nad Kambodžo. Trditve, da so vsega krivi rdeči Khmeri, so iz trte zvite. Vietnamci in njim naklonjen režim v Phnom Penhu bi lahko dosegli sporazum s Son Sannovi-mi nacionalisti in s princem Sihanukom. Obe grupaciji sta za razliko od rdečih Khmerov prozahodno usmerjeni in bi bržkone pristali tudi na kompromisne rešitve, če bi imeli mednarodna jamstva. Teh pa Vietnam ni hotel dati in je trmasto vztrajal, da s Pol Potovimi zločinci, ki so pobili več kot milijon ljudi, ne bo razpravljal. »Kakšno življenje! Vsak dan isti obrazi in isto neumno mahanje obiskovalcev! Ne morem jih več prenašati, ko bi se vsaj lahko vrnil domov...« si najbrž misli lev v švicarskem zoološkem vrtu (Telefoto AP) Dolgčas švicarskega leva Oster besedni spopad v OZN med Albanijo in Jugoslavijo NEW YORK — V nadaljevanju splošne razprave 44. generalne skupščine OZN je govoril tudi albanski zunanji minister Reis Malile. Sredi svojega govora se je lotil tudi vprašanja Kosova in albanskega življa na njem. Reis Malile je dejal, da si Albanija ne more kaj, da ne bi omenila tragičnih dogodkov, do katerih je prišlo letošnjo pomlad na Kosovu, in zatiranja Albancev in njihovih narodnostnih in demokratičnih pravic, ki traja še sedaj. »To je v nasprotju z vsakršnimi normami o svobodi, demokraciji, družbeni in kulturni enakopravnosti,« je dejal Malile. »Albanski narod in vlada, svetovno javno mnenje, prav tako pa tudi pomemben del jugoslovanskega javnega mnenja obsojajo ubijanje in zapiranja sto ti-sočev Albancev, ki zahtevajo enakopravnost in enake pravice, takšne kot jih imajo vsi drugi državljani v tej zvezni državi... Napisane so lahko bele ali rumene knjige, toda to ne more spremeniti dejstva, da so tanki in policisti na Kosovu tisti, ki si lastijo zakon, in da se je po ustavnih amandmajih število albanskih šol zmanjšalo, kosovski intelektualci in mladina pa so sodno preganjani. Tako imenovana diferenciacija, ki je izolacija, nečloveška morala brez primere, ekonomski in politični bojkot so prizadeli najbolj znane intelektualce, akademike in učitelje ter njihove učence. Albanija je bila in je neposredno zainteresirana za stabilizacijo stanja v Jugoslaviji,« je dejal Malile, »kajti njuni svoboda in neodvisnost sta medsebojno povezani. V prid utrjevanja Jugoslavije same bo, če pride do normalizacije stanja na Kosovu in do nacionalne in gospodarske emancipacije Albancev v Jugoslaviji, ki skupaj štejejo kake tri milijone prebivalcev,« je dejal Malile in v nadaljevanju izrazil upanje, da bo drugi sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav, ki bo prihodnje leto v Albaniji, prispeval k boljšemu multilateralnemu sodelovanju in utrjevanju dobrih sosedskih odnosov. V popoldanskem delu zasedanja generalne skupščine je dobil besedo (gre za pravico do odgovora) šef jugoslovanske misije pri OZN ambasador Dragoslav Pejič. »Davišnja izjava albanskega zunanjega ministra,« je dejal Pejič, »predstavlja številne ponarejene in celo absurdne obtožbe in napade na Jugoslavijo. Čeprav te obtožbe kot takšne ne zaslužijo odgovora, smo prisiljeni odgovoriti na to izjavo, ki jasno kaže, kakšna je resnična politika Albanije do moje države. To je politika nesramnega vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, politika podžiganja pripadnikov albanske narodnosti, jugoslovanskih državljanov, k separatizmu. To je politika indoktrinacije z nacionalističnimi poželenji po ustvaritvi Velike Albanije. Ta politika je očitno naperjena zoper ozemeljsko celovitost in suverenost Jugoslavije. Absurdna obsedenost albanskega vodstva s šovinističnimi ambicijami po ustanovitvi Velike Albanije - kar je v nasprotju z vsemi normami mednarodnega prava in sedanjih pozitivnih teženj v Evropi - je glavni vzrok dejavnosti separatističnih skupin, ki stoje za nedavnimi nasilnimi nacionalističnimi demonstracijami in nemiri v jugoslovanski avtonomni pokrajini Kosovo,« je dejal Pejič in dodal retorično vprašanje, kakšno moralno pravico neki ima predstavnik Albanije, da deli lekcije o človekovih pravicah, ko pa se ve, da je prav njegova država znana po množičnih kršitvah teh pravic in brutalnem zatiranju vseh, ki mislijo drugače. Potem ko je povedal, da Albanci v Jugoslaviji enakopravno uživajo vse pravice in doživljajo kulturni razcvet, je Pejič dejal, da je »položaj Albancev v Jugoslaviji bil in je izključna notranja zadeva in odgovornost Jugoslavije«. Pejič je tudi opozoril na ponaredke v Malilejevi izjavi o številu Albancev v Jugoslaviji in na njegovo monstruozno obtožbo, da je bilo spomladi na Kosovu ubitih in zaprtih na sto tisoče Albancev. »Jugoslavija je uradno obvestila mednarodno skupnost, da je na žalost izgubilo življenje 22 ljudi tako iz vrst demonstrantov kot iz vrst policistov, ki so branili zakon in red. Prav tako gre tudi za pretiravanje o številu priprtih in obsojenih oseb.« Pejiču je nato odgovoril albanski ambasador pri svetovni organizaciji, ki je Jugoslaviji ponovno poočital, da s frazami ne more zakriti dejstev in stanja na Kosovu. Nato se je spet oglasil ambasador Pejič in vnovič med drugim dejal, da se Albanija vmešava v jugoslovanske notranje zadeve. Potem se je oglasil še tretji Albanec (član albanske misije, ki izredno tekoče govori ameriško angleščino) in zavrnil Pejiča. Besedni dialog je seveda potekal v slogu, nabitem s čustvi, in z besedami, ki jih je redko slišati na tako visokem zboru, kot je generalna skupščina, oziroma z besedami, za katere je bilo pričakovati, da sodijo v neponovljivo vulgarno preteklost. Nadžibulah se bi pogajal z vsemi KABUL — Prosovjetski režim v Kabulu je pripravljen poiskati politično rešitev afganistanske krize »z vsemi frakcijami gverile in tudi z bivšim kraljem Saherom Šahom«. Kabul pa vseeno zatrjuje, da morajo končno besedo izreči prebivalci Afganistana in da ne smejo v VVashingtonu ali v Islamabadu odločati, kdo bo vladal v Afganistanu. Kabul se torej ne boji več političnega soočenja z opozicijo. Potem ko so mudžahedinom klavrno propadle vse ofenzive, tako da se omejujejo le na teroristično dejavnost, lahko sedaj Nadžibulahov režim bolj trezno išče politično rešitev. Islamska gverila se je popolnoma razklala, da je predsednica pakistanske vlade Bhutova v intervjuju za britanski BBC pozvala mudžahedine, naj končno pokažejo vsaj malo enotnosti pri iskanju politične rešitve afganistanske krize. Po vsem sodeč so bili afganistanski gverilci s svojim hajduškim vojskovanjem sposobni rdečo armado prisiliti k umiku, a tu se je tudi nehala njihova enotnost. Po umiku-sovjetske okupacijske vojske so doživeli poraz za porazom, dokler se niso tudi med seboj na smrt skregali. V takem položaju ima Kabul skrajno šibke sogovornike, tako da si lahko privošči celo kompromisne rešitve s strmoglavljenim kraljem. Rimsko mesto na Kitajskem SYDNEY - Rimski poet Horac je v svojih verzih omenil legijo, ki se je izgubila na poti na Daljni vzhod, neki nadebudni avstralski profesor zgodovine pa je dolga leta prečepel na knjigah, da je lahko ugotovil, ali je Horac govoril resnico. Tako je profesor David Harris menda ugotovil, da so se nekateri rimski legionarji dejansko podali na Kitajsko kar 1.300 let pred Marcom Polom. Ugotovil pa je tudi to, da so Rimljani ustanovili na ozemlju današnje LRK mesto Li-Jian, kar pomeni prav Rim • v krajevnem dialektu. To mesto so v stoletjih prekrile peščene odeje puščave Gobi, nahaja pa se v pokrajini Gansu, približno 300 kilometrov severozahodno od Lanzhoua. Profesor Harris je dopisniku tiskovne agencije ANSA dejal, da je sam našel ostanke mrtvega mesta, čeprav je priznal, da ni še mogoče dokazati, ali so Li-Jian res zgradili -rimski legionarji. David Harris je našel prve neizpodbitne dokaze, da Li-Jian dejansko obstaja, v Pekingu, kjer se je mudil leto dni. V mapah starih 2.000 let je zasledil podatke o ostankih Li-Jiana, skupaj s takratno zaročenko in sedanjo ženo, pa se je podal na pot z blagoslovom kitajskih oblastii ki so paru tudi dovolile, da je fotografiral pomembno arheološko najdbo. Megazakuska za slone Ob prihodu zahodnonemškega cirkusa Krone na Nizozemsko je neki hotel v Eid-hovnu priredil za cirkuške slone veliko zakusko, pravzaprav je šlo za mrzel bife, kjer so si velikani lahko privoščili sveže sadje in zelenjavo (Telefoto AP) Umetni nos bo vohal strup v zraku LONDON — Izvedenci univerze Manchestra so »zgradili« umetni noS' ki bo lahko ob sobni temperaturi v°' hal prav tako kot pravi dihalni orgafl Izbira vonjav bo sicer dokaj skromni saj bo umetni nos razlikoval le 20 ra*-' ličnih odtenkov, vendar moramo Pr' tem upoštevati, da gre za čip z mikN senzorji, ki bodo ugotavljali če je zraku preveč strupenih snovi. Ne gre namreč za nos, ki bi ga lab' ko uporabljali kot protezo, je p°c stroj, ki bo nadomeščal človeka, ko b treba razlikovati odtenke plinov _ zraku. Ni še povsem jasno, ali boa elektronski noski zamenjali človek tudi pri ocenjevanju parfumov. Dve žrtvi požara v sicilskem hotelu CATANIA — V sicilskem mes1^ sta včeraj zgoreli dve osebi, ki s* stanovali v hotelu Centrale Europ®' Požar je v nočnih urah popolno!*1 uničil hotel, gasilci pa niso še ug^L vili imena žrtev. Po prvih izvit*1 j kaže, da sta bila oba črnca. Zaraf^ gostega dima je moralo pet drug1 klientov na zdravljenje v bolnišnic Na avtocesti našli zapuščenega levck& BARI — Na avtocesti A 14, nedaJT ' sa5 od kraja Acguaviva Delle Fonti, so šli kar malega ... leva. Je že res, ^-.gt v Italiji veliko takih, ki »parkir®^, stare starše na domovih za onem°9 pse za unči**- -' g, in mačke pa spustijo kar na tah, česa takega pa italijanska kroh a ni še zabeležila. Kaže, da je na 1®V -j. »pozabil« neki fotograf, ki je mlad o * val izkoriščal za fotografije na pl®