COLOUEVE
inFO^lilACii
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Letnik IX.
Marec 1980
Št. 3 (94)
Delovni praznik
Letos mineva sedemdeset let od sklepa revolucionarnega delavskega gibanja, naj se v spomin na množično demonstracijo ameriških delavk slavi 8. marec kot mednarodni revolucionarni ženski dan. Začela je Klara Zetkin, nadaljevale osveščene žene po vsem svetu prek bork v drugi vojni, do predstavnic osvobodilnih gibanj po vsej naši nemirni zemeljski krogli. Bile so boj in še ga bijejo za vse tiste pravice, ki jih je zanje opeharila zgodovina, za izenačenje z moškim predstavnikom
___človeštva skozi stoletja.
;^vtl-'/(?4jik)j v svetu še ni končan. Vsa ta množica žensk-proizvaj alk, od de-
<y
lavke za avtomatom do vodilne uslužbenke, to je vse premalo izkoriščena samoupravljalska energija, opaziti je neko neskladje med socialistično družbo, ki jo v večini še vedno ustvarja moški, in vlogo žene. To je bila glavna misel pozdravnega govora predsednika osnovne organizacije sindikata, ki je odprl letošnjo skromno, a zato bolj doživeto proslavo v sejni sobi.
Že pred dvanajsto se je zbralo prek sto deklet, žena in mater — naših delavk, ki so z nageljni v rokah dajale še posebno slovesen videz.
»Prišli smo kot sonce, ki v pomladnih dneh ogreje mrzlo zemljo,«
je pozdravila navzoče učenka preške osnovne šole, ki nam je skrbno pripravila pester in notranje bogat spored proslave.
V imenu uprave in vseh moških je slavljenkam čestital tov. generalni:
»Letošnje praznovanje teče v posebnih okoliščinah. Misli vseh se vračajo k tistemu, ki ima največ zaslug, da so pravice izbojevane in želje postale dejstvo — Titu, ki bije še en boj — boj z življenjem.
Situacija v svetu in domovini nas silita v bolj poglobljeno in manj razkošno praznovanje. Nikoli ne smemo opustiti boja za pravico v svetu, saj s tem izpolnjujemo osnovno dolžnost, ki nam je bila naložena že z rojstvom, ko smo stopili v svet kot razumno bitje — kot človek. Prav s tem je lik žene, matere, delavke bolj (Nadaljevanje na 2. strani)
Iz dela samoupravnih organov
V prvih dveh številkah našega glasila nismo uspeli poročati, kaj se je dogajalo pomembnega na samoupravnih organih v TOZD, DSSS oz. na nivoju DO. Vzrok so bili zaključni računi in prilagoditev poslovanja ukrepom zveznih in republiških organov v zvezi s stabilizacijo.
Vsi delavski sveti so imeli precej dela s poročili inventurnih komisij. Ugotovimo lahko, da je inventura v primerjavi z lanskim letom potekala hitreje, bolje in z manj zastojev. V mesecu februarju so delavski sveti sprejemali gospodarske načrte za leto 1980. Gospodarski načrti so bili sprejeti sicer nekaj prej kot v lanskem letu, vendar bi bili lahko sprejeti še prej, če bi se posamezne
(Nadaljevanje s 1. strani)
povzdignjen kot s parolami, praznovanji in materialnimi dobrinami.«
Med te resne misli je kakor metulj zaplaval glas male Romi in njena pesmica Ringa-raja.
Medvoški pevski zbor je zapel dve: Ipavčevo »Planinsko rožo« in doživeto »Pleničke je prala«.
Naj mlajši zborček nas je povedel spet nazaj med otroke — to naše največje bogastvo. Zapeli so: »Majhna sem bila«, »Naša četica koraka« in obljubili delati marljivo, v pesmi ponazorili boj dveh petelinčkov in za konec še »Uspavanko«.
Skupina deklet »Ogenj« deluje na osnovni šoli šele eno leto. Na glasbo »Disco racman« so izvedle moderni ritmični ples.
Drobna cicibanka Petra je nastopila z deklamacijo »Mamica — skoraj bi v tvojem naročju se zgubila«. Prav nič večja Barbi pa pravi: »Zvončki so zate, tudi marjetka .. vzemi še mene, mamica moja, zakaj se smejiš!«
Skupina iz nižjih razredov je v glasbeni pravljici ponazorila pomlad, prebujanje cvetk in pisanih metuljev.
Urška in Romana sta pripravili pesem o kurirki.
Razveseljivo je, da je na proslavi sodelovala tudi Colorjeva mladina.
Zdenka v Gradnikovi Materi pravi: »V naročje tvoje rož ni sula sreča... le kar življenje novo da, je večno ...«
Metka nam je približala Kosovela, Matjaž pa podal nekoliko trpek tekst z naslovom: »Nemo pismo materi«.
Mogoče bi bilo potrebno v prihodnje malo več širine in več časa za pripravo.
Sledila je Pesem o materi Janeza Torneta, ki sta jo zapeli dve dekleti.
Proslavo je sklenil moški zbor z dvema deloma: Ob Kolpi in Pomlad.
Frane
službe držale predvidenih rokov za planiranje in če v mesecu januarju ne bi bili sprejeti že omenjeni stabilizacijski ukrepi.
V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981—1985 EKONOMSKE (?) STANARINE
Zbori delavcev so v začetku februarja med drugim obravnavali tudi osnutek samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine za obdobje 1981—1985. Za podpis predloga sporazuma so pooblastili delavski svet, ki je za to pristojen.
Ker je fond stanovanj, s katerim razpolaga DO Color, skupna last DO in ker je po statutu za sklepanje o zadevah s področja družbenega standarda pooblaščen delavski svet DO, je le-ta v sredi meseca marca tudi pristopil k podpisu sporazuma.
V sporazumu se sicer omenjajo ekonomske stanarine, ki pa omogočajo le združevanje sredstev za enostavno reprodukcijo, kar pomeni, da se bo iz stanarin financiralo le vzdrževanje obstoječih stanovanj, ne pa tudi gradnja in nakup novih. Vseeno pa je to korak naprej v nevzdržni situaciji, ko včasih stanarina v izdatku stanovanja predstavlja manj kot pa predstavlja izdatek za recimo: pokajene cigarete.
TOZD »Smole«
Nakup novih cistern
Delavski svet TOZD je na januarski seji sprejel sklep, da se pri »Ski-pu« kupita dve cisterni iz nerjavečega materiala, katerih vsaka ima kapaciteto 40 m3. Ti dve cisterni sta kupljeni zaradi tega, ker plastične cisterne, ki so jih »Smole« imele prej, niso ustrezale svojemu namenu.
Nove cene izdelkov
Zvezni zavod za cene je v mesecu februarju po enem letu odobril nove cene določenih izdelkov TOZD »Smole«. Cene veljajo le za približno četrtino asortimana, kar predstavlja v celotnem prihodku »Smol« možnost približno 6-odstotnega povečanja celotnega prihodka. Nove cene je potrdil tudi delavski svet TOZD.
Podpis sporazumov o združevanju sredstev
Glede na zaostreno situacijo v zvezi s pridobivanjem deviz, ki jih
TOZD nujno potrebuje za nemoteno delo, je delavski svet TOZD »Smole« v mesecu februarju sprejel nekatere samoupravne sporazume o združevanju sredstev (Splošna plovba Piran, HTP Portorož, TOZD Hoteli Palas itd.). Te delovne organizacije so pripravljene TOZD odstopiti določene devize, TOZD pa se obvezuje v zameno za to vložiti določena sredstva v njihovo razširjeno reprodukcijo.
TOZD »Premazi«
Odobrene nove cene izdelkov
Podobno kot v TOZD »Smole« so bile v februarju odobrene nove cene nekaterim izdelkom TOZD »Premazi«, ki pa v količini proizvodnje predstavljajo komaj približno 10 °/o; njihov odraz na celotnem prihodku pa ne bo dosegel niti 5 %. Za veliko več so se od novega leta do odobritve novih cen podražile cene surovin. Delavski svet je nove cene potrdil.
Povezovanje na osnovi sovlaganj oz. dohodkovnih odnosov
TOZD intenzivno išče povezave z drugimi DO, kupci njenih izdelkov. Logično je namreč, da ima TOZD pravico do določene vsote deviz, ki jih njeni partnerji zaslužijo z neposrednim oz. posrednim izvozom izdelkov. Prav tako kot TOZD »Smole« sklepa aranžmaje oz. sporazume o sovlaganju oz. sodelovanju na osnovi dohodkovnih odnosov.
Delavski svet TOZD »Premazi« je zato sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s Splošno plovbo Piran, HTP Droga Portorož, TOZD Hoteli Palas.
DO »Color«
Reševanje stanovanjskih vprašanj
Delavski svet DO je na osnovi nepredvidene situacije v zvezi z vezavo sredstev za stanovanjsko gradnjo na izredni seji sprejel sklep o vezavi planiranih sredstev za reševanje stanovanjske problematike za leto 1980. V prvi tretjini meseca marca je bilo možno vezati le 1,500.000 din, na osnovi katerih bo možno koristiti 3,000.000 din kredita. Drugi del sredstev v višini 1,000.000 din pa bo vezan takoj, ko bo to mogoče (verjetno že do izida glasila), tako da bo za individualno gradnjo, nakup stanovanj v lasti DO in v individualni lasti možno koristiti kredit v skupni vsoti 5,000.000 din.
Vsi graditelji, ki izpolnjujejo pogoje razpisa pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, so bili obveščeni, da imajo možnost pridobitve kredita tudi iz tega naslova. Prijavili so se tudi individualni kupci in DO Color kot kupec stanovanj v Preski.
Uvajanje usmerjenega izobraževanja
Skupščina SR Slovenije in skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije bosta predvidoma 25. marca 1980 sprejeli predlog zakona o u-smerjenem izobraževanju. Usmerjeno izobraževanje naj bi se začelo postopoma, zato bo v šolskem letu 1980/81 uveljavljeno usmerjeno izobraževanje za vse, ki se bodo vključili v I. letnik srednjega izobraže-
SAMSKI DOM V ŠIŠKI PREDRAG
V začetku meseca februarja so delavci razpravljali o izstopu iz zbora podpisnikov družbenega dogovora o gradnji samskih domov Šiška. Vzrok temu so previsoke cene enega ležišča, saj v enoposteljni sobi stane ležišče več kot garsonjera. Zato so delavci na svojih zborih soglasno sprejeli sklep, da izstopimo iz zbora podpisnikov dogovora. Sredstva, ki bi jih eventualno namenili za nakup v samskih domovih Šiška, pa lahko veliko bolj racionalno uporabimo za povečanje kapacitet obstoječega samskega doma DO.
vanja. Pomembni so pogoji, na podlagi katerih bo izveden vpis v prve letnike srednjega izobraževanja. Izobraževalna skupnost Slovenije je objavila osnutek programskih zasnov usmerjenega izobraževanja (Delo, dne 7. 3. 1980), v katerem so vsebovane vrste usmeritev, vrste in število vzgoj no-izobražev&I-nih programov ter smeri izobraževanja v okviru teh programov, ki jih bomo začeli uvajati v novem šolskem letu.
Pri razmestitvi izvajanja izobraževanja v usmeritvi na posameznih območjih se je upoštevalo, kje je bilo razvito izobraževanje v posameznih strokah doslej, ter načelo, da bo treba uveljaviti novo mrežo tako, da bodo zagotovljene čimbolj neposredne zveze z OZD uporabnikov, zlasti še za izvajanje praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse.
Za nadaljevanje izobraževanja po osnovni šoli sta predvideni v srednjem izobraževanju dve vrsti vzgoj -no-izobraževalnih programov: to so skrajšani programi srednjega izobraževanja (SKR), v katerih traja izobraževanje največ dve leti, vpiše pa se lahko vsak, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost, in programi srednjega izobraževanja (SR) v
katerega se lahko vključijo učenci, ki so uspešno končali 8. razred. Izobraževanje po teh programih traja najmanj dve in največ štiri leta. V nadaljevalne programe srednjega izobraževanja (NAD), ki ustrezajo dosedanjim delovodskim in poslovodskim šolam, pa se bo lahko vpisal, kdor je že končal ustrezno slednjo šolo in ima ustrezne delovne izkušnje.
Razpisi za vpis, ki jih bodo objavile vse srednje šole hkrati, bodo objavljeni najkasneje v prvi polovici maja 1980. Vsak razpis bo vseboval pogoje za vpis, predvideno število prostih mest, vrste vzgoj no-izobraževalnih programov oziroma smeri izobraževanja ter informacije in navodila, potrebne za izvedbo vpisa.
In še pogled v prihodnost. Nova mreža središč in organizacij za u-smerjeno izobraževanje mora torej nastajati s srečujočim načrtovanjem in v skladu z zasnovo usmerjenega izobraževanja. To zahteva uprtost pogledov v prihodnost, širino in čut za stvarnost ter resnične potrebe u-deležencev izobraževanja. Brez zaverovanosti v občinske meje in v stari šolski sistem, ki odmira.
B. R.
Primer vzgojnoizobraževalnega programa srednjega izobraževanja v ljubljanski regiji za kemijsko usmeritev:
Vzgojnoizobraževalni program
Smeri
Usmeritev Naziv	Vrsta izobraževanja
Predv. št.	Predvideni
vpisnih mest	šolski
za novince	prostor za
za usmeritev	izvajanje
Značilni poklici	mlad. odr, skup. programov
Možno nadaljev. izobr. v usmer. na višje + visoke šole
Kemijska Za upravi j. SKR naprav
Izd. prem. in barv, 245 prepar., prepar. in past, škroba in škrob, izdel., an-org. pigment., tesnil, filtr., tesnita inlaminat., razstreliv, piroteh. izd., impregner, pražilec, drobilec, sušilec, pom. de-stilater, pom. salon., stiskalničar, sintetizer, ekstra-her
105 350 Šolski center
KMP, Ljubljana-Center strokovnih šol Domžale
gtanij. NAD delov.
Kemijski
delovodja
Za kemika SR
Pripravljalec
kemikalij
Kemijski
laborant
Plastikar
Galvanizer
Kemijski
procesničar
Kemijski
tehnik
Pripravljalec
kemikalij
Kemijski
laborant
Plastikar
Galvanizer
Kemijski
procesničar
Kemijski
tehnik
Ing. kemijske tehn., ing. kemije, dipl. ing. kemije in dipl. ing. kem. tehnol.
Organizacija SLO in DSZ
Po novem zakonu o SLO in DSZ (osnutek zakona v razpravi) in po priporočilih ZKS (ZKJ) je naša DO že ustanovila komiteje za SLO in DSZ po posameznih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb. Zakon prinaša spremembe v tem, da so komiteji za SLO in DSZ organizirani po posameznih TOZD in DSSS.
DSSS:
Jolanda Aleksič — predsednik komiteja
Rihard Pevec — načelnik CZ Miro Kovačec — načelnik NZ (namestnik predsednika komiteja)
Ivo Lukanovič — predsednik DS Zvonka Zupan — predsednik OO ZSS
Dušan Čarman — predsednik ZSM
Milivoj Hladnik — vodja obrambnih priprav
Jože Perko — namestnik vodje o-brambnih priprav Janez Ferbar — strokovni tajnik
TOZD I (Smole):
Mario Koprol — vodja obrambnih priprav (poveljnik CZ)
Pavel Valant — predsednik komiteja
Jože Gortnar — predsednik DS Marko Kristan — predsednik OO ZSS
Jurij Kuret — načelnik NZ (namestnik predsednika komiteja)
Matjaž Kern — predsednik ZSM Janez Ferbar — strokovni tajnik -
TOZD II (Premazi):
Janez Svoljšak — vodja obrambnih priprav
Viktor Velkavrh — predsednik komiteja
Franci Kamin — načelnik NZ (namestnik predsednika komiteja)
Sašo Istenič — namestnik poveljnika CZ
Albert Pavlič — predsednik OO ZSS
Nace Sovdat — predsednik ZSM Janez Dobnikar — predsednik DS Janez Ferbar — strokovni tajnik
Odbor za SLO in DSZ DO »Color« Medvode
DELO NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE ODSLEJ NEKOLIKO DRUGAČNO
V mesecu decembru 1979 je bil v republiški skupščini posredovan predlog »Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti«, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici tega leta.
Zakon oz. predlog zakona se od zakona iz leta 1976 razlikuje v tem, da daje veliko več poudarka organiziranju ljudske obrambe in družbene samozaščite na nivoju krajevne skupnosti in temeljnih organizacij. Bistvena novost v zakonu je »Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito«, namesto prejšnjih odborov za LO in DS. V zakonu je tudi določeno, da so predsedniki komitejev sekretarji osnovnih organizacij ZK. Veliko večjo vlogo kot prejšnji zakon daje novi zakon mestu in vlogi družbenopolitičnih organizacij. Število članov in samo sestavo komiteja zakon ne opredeljuje, ker bo to področje urejeno z internimi samoupravnimi splošnimi akti asociaciji združenega dela. Za večje delovne organizacije oz. druge oblike povezav med posameznimi OZD (železnica, Iskra, Gorenje itd.) je kot izključno koordinacijsko telo predviden koordinacijski komite za SLO in DSZ.
DO kot je Color bodo imele kot koordinativni organ še naprej odbor za SLO in DSZ, seveda v zakonu prilagojeni obliki.
Novi zakon veliko bolj konkretno opredeljuje tudi pravice in dolžnosti posameznika, povezovanje med OZD, krajevno skupnostjo in občino, obenem pa le-tem pušča dovolj možnosti, da to področje same najbolj smotrno urede, primerno specifiki svojega dela.
NOV POLNILNI STROJ
Konec lanskega leta smo dobili v uporabo nov avtomatski polnilni stroj. Ze od vsega začetka smo si zastavljali upravičeno vprašanje ali je bila investicija smotrna in ali so kvalitete stroja res toliko boljše, kot znašajo vložena sredstva.
Po mesecu dni delovanja, ki mimogrede rečeno, ni bilo brez problemov, saj je naprava dejansko precej popolna v svojem delovanju, lahko potegnemo že določene zaključke. Stroj ima vgrajene naslednje faze polnjenja:
—	dodajanje praznih doz za polnjenje
—	preizkušanje kvalitete embalaže
—	lepljenje manjših etiket z izpisanimi oznakami nians
—	polnjenje
—	doziranje in zapiranje pokrovov
—	označevanje nians na pokrovu s svežo barvo (pika)
—	signiranje karakterističnih podatkov na embalaži
—	datum proizvodnje, številko sarže.
Po potrebi se lahko vključijo še dodatne operacije:
—	označevanje nians s samolepilnimi etiketami na pokrovu,
—	priključek kartonirke za kartoniranje napolnjene embalaže,
—	odvoz pakiranih enot na določeno mesto uskladiščen j a
—	itd.
Avtomat deluje na pnevmatski pogon, kar bistveno povečuje njegovo eksplozijsko zaščito. Kapaciteta — teoretična znaša od 20—55 doz na minuto, kar znese zavidljivih 3.300 kom. napolnjenih enot na uro. Seveda je tak rezultat praktično nedosegljiv, če pomislimo samo na zastoje zaradi morebitne slabe kvalitete embalaže, zastoje zaradi neustreznih pokrovov, menjave asortimana, zastoje zaradi eventualnega razlitja barve itd. Vsekakor pa so začetni rezultati spodbudni, saj smo dosegli nekajkrat dvakratno količino napolnjenih doz (10.600 kom.) na izmeno, kot prej s polavtomatskim strojem in to z istim številom ljudi. Z določenimi dopolnitvami (avtomatska regulacija dotoka emajla, litografirana embalaža, odprava »otroških« bolezni pri delu itd.) pa se bo količina napolnjenih doz bistveno povečala. Pri tem pa ima nov način polnjenja še bistveno prednost: točnost polnjenja, izločanje nekvalitetne embalaže, kar se je odražalo kot kasnejši kalo pri skladiščenju in seveda večja čistoča napolnjene embalaže.
Še ugodnejši rezultati pa bodo dosegljivi z zaključkom rekonstrukcije — beri: s postavitvijo večjih skladiščnih rezervoarjev (10 in 23 m3), ko se bo sistem polnjenja razširil na dve izmeni. Le na tak način bo možno popolnoma obvladovati sistem dela industrijske proizvodnje na velikošaržnih linijah.
Disciplinski
ukrepi
V mesecu februarju 1980 je disciplinska komisija obravnavala štiri primere kršitve delovnih dolžnosti in izrekla u-krepe naslednjim:
ARIF MAHMUTOVIC — prenehanje delovnega razmerja, ker je v januarju sedemkrat neopravičeno izostal z dela. Komisija je izvršitev u-krepa odložila za dobo šestih mesecev, če delavec v tem času ne bo napravil enakih ali podobnih kršitev delovnih dolžnosti. Za odložitev ukrepa se je komisija odločila zato, ker je imel delavec v tem času nekaj osebnih stisk in je sicer discipliniran delavec.
JOŽE BUKOVEC — delavec v TOZD SMOLE — javni o-pomin, ker je ob 9. uri odšel na malico, pa se ni več vrnil na delo. Ob 13. uri in 30 minut so ga sodelavci našli spečega.
FRANJO — CAKALIN — RAJIČ— javni opomin zaradi prepira s sodelavcem.
DRAGOLJUB POPOVIČ —
prenehanje delovnega razmerja, ker je pet dni neopravičeno izostal z dela. Ukrep je nepogojen. Za nepogojen u-krep se je komisija odločila, ker ni našla nobenih olajševalnih okoliščin. Zagovora, ki ga je podal na disciplinski o-bravnavi, pa ni mogla upoštevati.	Rihard Pevec
PRAVILNIK O INVENTIVNI DEJAVNOSTI KONČNO SPREJET
2e od meseca oktobra je bil v javni razpravi pravilnik o inventivni dejavnosti DO Co-lor. Osnutek je bil pripravljen tako, da je predvideval različne višine nagrad za inovacije glede na to, kakšno delo opravlja inovator, kakšna je njegova stopnja izobrazbe in kakšne so bile njegove možnosti pri pripravi inovacije.
Na sami seji DS DO tik pred sprejemom je bilo ugotovljeno, da tak način stimuliranja komisiji za ocenitev i-novacije omogoča določeno subjektivno presojo pri določanju višine nagrade, zato je komisija dobila nalogo, da pripravi enotno lestvico za vse inovatorje.
Pravilnik glede na določila Zakona o združenem delu, določila sporazuma o združevanju v DO Color in določila statuta DO color sprejme DS DO. Nekatere DO imajo sprejem tega akta določen drugače, pač v skladu z njihovo interno zakonodajo.
Po preteku določenega časa in ob uporabi samega pravilnika bo najbolj jasno razvidno, ali je potrebno pripraviti take pravilnike tudi za nivo TOZD oz. DSSS.
IZDELAN OSNUTEK PRAVILNIKA O DELAVSKI KONTROLI
Kadrovsko-splošni sektor je v začetku meseca marca pripravil prvi osnutek pravilnika o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole.
Osnutek je izdelan na osnovi določil zakona o združenem delu in republiškega zakona o delavski kontroli. V njem so opredeljene pravice, dolžnosti, način in obseg dela ter ostale zadeve s področja dela samoupravne delavske kontrole.
V duhu varčevanja je osnutek pripravljen za nivo TOZD, ker je verjetno, da bodo po razpravi oz. pri izdelavi predloga pravilnika nekatere matrice še uporabljive.
Pravilnik za nivo DSSS in DO bo podoben, saj se delo delavske kontrole glede na nivo dela oz. organiziranost razlikuje le v nekaterih podrobnostih. Predvideno je, da bo drugi osnutek pravilnika posredovan delavskim svetom TOZD, DSSS oz. DO do konca meseca marca, da ga bodo le-ti lahko posredovali v javno razpravo. Sprejem pravilnika je predviden v zadnji polovici meseca aprila.
Omenimo naj, da so prvi osnutek prejeli vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, TOZD in sektorjev, kar naj bi omogočilo čim bolj kvalitetno pripravo drugega osnutka oz. predloga pravilnika.
Osnovne organizacije sindikata so prvi osnutek pravilnika obravnavale z vso resnostjo in ugotovile, da ustreza tako po obliki kot po vsebini.	J. P.
Občni zbor gasilcev
Člani našega gasilskega društva in predstavniki okoliških gasilskih društev smo se 28. februarja zbrali v naši sejni dvorani, da bi pregledali dosedanje delo Industrijskega gasilskega društva COLOR, se pogovarjali o uspehih, ki smo jih dosegli, o problematiki požarnega varstva in in se dogovorili za nadaljnje delo.
Predsednik in poveljnik sta izčrpno poročala o delu in problematiki društva in poklicne gasilske enote, narodni odbor pa je iz blagajniškega poročila ugotovil, da je finančno poslovanje društva v skladu z obstoječimi predpisi. Iz razprave, v kateri je sodelovala pretežna večina prisotnih, lahko izluščimo naslednje sklepe:
1.	Ugotoviti vzrok lažnih alarmov in jih odpraviti;
2.	Popolnoma sprostiti transportne poti in jih označiti. Na dvorišču uskladiščene sode premestiti drugam, dvorišča uporabljati izključno za dnevno manipulacijo s surovinami in izdelki.
3.	Večjo pozornost posvečati novim, mladim delavcem in jih zainteresirati za delo v gasilskem društvu. Vse delavce stalno opozarjati in poučevati o požarni preventivi.
4.	V primeru alarma naj delavci s sabo prinesejo ročne gasilne aparate, da ne bodo samo »firbec« pasli.
5.	Opozarjati voznike tovornjakov, naj ne puščajo vozil na prometnih poteh in pred vhodi.
6.	Organizirati več vaj za prostovoljne gasilce, da bodo ljudje sposobni opravljati določene operacije rutinsko in da se ne bodo učili šele, ko bo treba iti v akcijo.
Izpeljati vsaj eno večjo gasilsko vajo v sodelovanju s sosednjimi društvi.
7.	Ker se pripravlja razdelitev poklicne gasilske brigade v Ljubljani na več enot, si moramo prizadevati, da bo ena taka enota čim bliže Medvodam.
8.	V slučaju izpada električnega toka oziroma telefonskih zvez, so naši obrati praktično odrezani eden od drugega, še posebno obrat v Rakovniku; obstoječe naše UKV postaje pa so že zelo slabe in praktično neuporabne.
Poleg tega so bile tudi nadomestne volitve v upravni odbor društva, kamor je bil izvoljen tov. Rudi Vrbovšek iz mešalnice, namesto drugega delavca, ki je že dalj časa bolan. Zapustil nas je tudi dolgoletni član tov. Franc Smolič, ki je ob tej priložnosti prejel skromno darilo.
Janez Štrukelj
Tečaj 80
Ko se otroški vrvež z Vogla spet umakne med šolske klopi, našo brunarico napolnijo vsi, ki jih je zastrupila bela opojnost. Stari, mladi, žena, mož; elektrikar Peter, Jože iz kontrole, Andreja iz izvoza, Vera iz OTK, Stanka iz Smol — vseh dvaindvajset tečajnikov je postalo ena sama velika družina. Zanjo je kar se hrane in pijače tiče odlično in brez spodrsljajev skrbel ekonom Dane, za dvig smučarskega znanja pa »tovariši«: Jože, Vanja in Frane.
Pričelo se je v soboto, s soncem, ki je razdajalo svojo svetlobo po bogato zasneženih planjavah Vogla in Sije. Začeli smo s smučarsko abecedo, od smuka naravnost, prek smuka poševno, plužnega zavoja — no, tistim resničnim začetnikom se je zataknilo že pri A in nič kaj mehko niso polagali svojih trupel na trdo snežno plast. Vsak je pokazal kaj zna in v treh skupinah smo nadaljevali, eni od začetka, drugi pa tam, kjer so lani ali prej končali. Vreme se nikakor ni hotelo pokvariti, tako tudi za tiste z manj volje in kondicije ni bilo pravih izgovorov.
Brez kala na tako množični celotedenski smuki ne gre, zato je Viki sredi tedna dobila napotnico za mavčarno kliničnega centra. Vzrok — poškodba kolenskega sklepa.
Po zahtevnem celodnevnem gibanju gor-dol se je proti večeru v noge naselila utrujenost, tako da so bili le redki, ki so zdržali v hrupnem discu Ski hotela. Z mirno vestjo lahko zapišemo v kroniko, da je bil tečaj 80 najmirnejši doslej. Skoraj brez taro-kaških podvigov (manjkal je glavni akter) in brez lajanja v luno; na vrsto je prišlo le nenadomestljivo nočno sankanje dvo in trosedov z Orlovih glav.
Prišla je sobota in z njo s strahom pričakovana tekma — preizkus znanja in napredka. Po težki progi s sedmimi vratci, ki jo je mojstrsko zakoličil himalajec Vanja, se je najprej spustilo dvanajst predvozačev, nato še po skupinah tečajniki. Končni izid je bil dokaj klavrn, zlasti za prvo jakostno skupino, ki je v celoti »pregorela«. Med ostalima dvema skupinama pa že posamezniki opozarjajo nase z drzno vožnjo prav na kol. Treba bo opomniti direktorja alpincev Toneta Vogrinca na te skrite talente.
Zaključili smo v nedeljo z generalnim čiščenjem brunarice, čemur so se vsaj nekateri spretno izognili.
Še dve cvetki:
— Tečajnik Feliks je šele na Voglu ugotovil, da so mu prodjali ali pri montaži zamenjali dva leva čevlja. Nikakor mu ni šlo v glavo, kako da se je teden dni nazaj tako udobno počutil v njih na Zatrniku.
— Tečajnica Verena sredi smučišča nervozno preklinja sorodstvo do
COLOR6
17. kolena nazaj, kdo, hudiča, ji je zamenjal pancarje, češ njeni so šli v vezi, ti pa nikakor ne gredo. Pripomba neprizadetega opazovalca: »Pancarji so že v redu, samo avtomate je treba znati odpreti.«
Tov. Frane
... in sindikalne tekme
Ko se je v dolini že najavljala pomlad se je Colorjev smučarski vrh v zgodnjih jutranjih urah zbiral na Soriški planini. Sončna sobota, 23. februarja, kot nalašč za preizkus smučarskega znanja na ravni DO.
Mati stabilizacija vsepovsod vtika svoj nos, zato letos tudi preusmeritev na lastne organizacijske moči. Matjaž je postavil progo — primerno res za vsakega, poprijeli so še ostali, v cilj s štoparicami v rokah smo postavili Helgo, Marka, Saša in še mimogrede sneli Vanjo ter ga postavili za vrhovnega sodnika.
Brezžična zveza je bila bolj wal-kie kot talkie, a vseeno je šlo.
Prve so zarezale smučino veteranke, lepše bi rekel: zrele dame nad ... Tu je Milena še vedno brez konkurence — elegantna (Jožetova šola) in tudi tehnično dovršena vožnja.
Zmagovalka pri mlajših predstavnicah nežnega spola, Nuša, je imela resno tekmico v Marjeti, ki se vse bolj razvija v smučarko modernega, napadalnega sloga. Sledili so veterani, tisti, za katere je nekdo ob razglasitvi izjavil, da imajo že rezervirano mesto na Žalah. Vseeno so dokazali, da še niso za staro šaro, zlasti večna tekmeca Zvone in Joža.
V odsotnosti Toneta je pri moških B z lepo vožnjo slavil Matjaž pred Jožetom.
Zvone si pri najmlajših tudi tokrat ni privoščil spodrsljaja, kar pa ne drži za avtorja, ki ga razboleli bok še vedno spominja na hot-dog med vratci.
Po tisti znani vojaški: »Pokupi čaure, broji mrtve, beži!« smo pospravili za seboj. V prijazni Alple-sovi restavraciji v Železnikih smo podelili priznanja s plesom ter namakanjem v bazenu zaključili uspešen dan.
Še prvi trije iz vsake kategorije:
Ženske — B:
1. Milena Kržin	34,8
2. Ida Juvan	38,2
3. Marjana Plešec	41,0
Ženske — A:	
1. Nuša Kosec	37,4
2. Marjeta Štrukelj	37,5
3. Mimi Jamnik	38,9
Moški — C:	
1. Zvone Rožnik	34,6
2. Jože Gostič	35,6
3, Peter Petač	44,1
Moški — B:	
1. Matjaž Hafner	31,6
2. Jože Hočevar	33,3
3. Dane Bitenc	34,1
Moški — A:
1.	Zvone Rožnik	31,1
2.	Janez Štrukelj	33,6
3.	Dušan Čarman	33,8
Ekipno:
1.	TOZD	II	10 točk	(več prvih
mest)
2.	DSSS	10 točk
3.	TOZD	I	30 točk
SMUK!
Frane
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
7	1									»Af ■O m	su|sšs|sr^g'				85,	52;
							B B 1-9		T	d p	B	-9
							* -9 \0		/1» k		O	G-
						if	f) \ K	o	|jV z		<	CZ
	»*** r- ■						D \E	Z			o	o
	7" .. 'Z g ■			'c	M K		-9\r \£		r\*		B	K
	C	7>\E K									O	t/
				*	-9 k		o		/ \G\4		*	
	Z) T	K\f>\h		>9	T	/	at jssj/r		»"k Er		3	
		-9 k \f		K |/9							n	-9
	R	6 -,rw							/ |//|-9		ZZn	
■	E	*is\/				*	f \S HrUI^I-s				E	A/
S—|A7		-9	O g	*\r			c k	<	Sjz> |>9		H	
	f)	F		«\»		fžrL?		1/	-9		f	7~
—*	Z	-9		*U		O 1 /V£r		E	-9		■5	A?
	f	*\£\'		S	O	z	/ l-s \*r		•9		-9	
S&.	S? I-9I-S			7~			si* k		« kr		e	-9
O		>	k (si	f> &		-9 1 J>\/ i*			| c			*!
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 72 rešitev. Javno žrebanje je bilo v prostorih uvoznega oddelka. Komisija v sestavi Darinka Flerin, Marjana Plešec in Jure Kuret je za dobitnika prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Jerneja Merjasca, drugo nagrado 150 dinarjev prejme Julija Hostnik, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Ida Juvan.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki ste mi ob izgubi očeta izrazili sožalje ali mi na kakršenkoli drug način namenili pozornost.
Jože Bukovec
Opravičujemo se, ker zaradi tehničnih ovir zahvale nismo objavili že v prejšnji številki.
Uredništvo
Srečanje odslej tradicionalno
Na lanskih majskih igrah v Gornjem Milanovcu so prvič, a tudi zelo uspešno, nastopili športniki tovarne »Iplas« iz Kopra. Dogovorili smo se za prijateljsko srečanje v kegljanju.
Po dolgem oklevanju (nismo se mogli zediniti, katera ekipa bo prva gostovala), smo 15. decembra lansko leto odbrzeli proti Kopru,
Prvo srečanje je bilo tako prijetno, da smo se takoj domenili za povratno. 26. januarja smo njihovo ekipo sprejeli v Medvodah. Na kegljišču Hidro smo odigrali tekmo. Seštevek podrtih kegljev je pokazal, da smo tudi tokrat zmagali v obeh konkurencah.
Po koncu tekmovanja smo predlagali, naj bi takšna srečanja postala
USPEŠNO SODELOVANJE SMUČARJEV NA OBČINSKEM PRVENSTVU
V organizaciji ZTKO Ljub-ljana-šiška in smučarskih klubov: Dolomiti Gunclje, Partizan Medvode in V. Vodnik, je bilo v Kranjski gori 9. t. m. občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu.
Naše devetnajstčlansko moštvo se je v močni konkurenci (prijavljeno je bilo čez 650 tekmovalcev) odlično uvrstilo.
Dekleta so v ekipni razvrstitvi ponovila lanski uspeh in zmagala, v skupni konkurenci pa smo zasedli tretje mesto za »velesilama« Litostrojem in Lekom.
Čestitamo!
EF
C0L0R IN HUMOR
Popolnoma (ne)resnična zgodba iz (ne)delovne preteklosti.
oziroma na kegljišče v Portorož. Tam so nas že pričakali gostitelji ter nas pospremili na 6-stezno asfaltno kegljišče.
Uvodnemu pozdravu so sledili zagrizeni boji za vsak podrt kegelj. Čeprav smo navajeni kegljanja na plastiki, so bili rezultati kar solidni. Slavili smo zmago v obeh konkurencah: ženski in moški.
tradicionalna. Tudi z minimalnimi stroški se da pripraviti prijetno srečanje s tako veselimi in družabnimi športniki kakršni so Iplasovi. Prav zato pa vsi kegljači težko čakamo njihovo naslednje vabilo za gostovanje.
Kapetan ženske ekipe
Prisrčen sprejem
Nekega dne poleti (ta podatek je pomemben) je v Colorjevo komercialo k prodajnim referentom prišel nek kupec in želel 1 kg zelene barve (recimo za avto).
Referent(ka) mu je razložil(a) da delamo veliko zelenih nians, naj pove, ali želi gadje, kromovo, smrekovo, tirkizno ... ali zeleno. Kupec je rekel, da ni važno, samo da je zelena. Referent(ka) ga je obzirno po-učil(a), da vendar to še daleč ni vseeno, če ne v Colorju ne bi imeli čez 2000 artiklov in naj le pove, kakšno zeleno želi. Kupec se je razjezil in rekel: »Moment«, stekel na dvorišče pri »Marjani«, s kostanja utrgal list, ga prinesel prodaj nikom, položil na mizo in rekel: »Takole zeleno bi rad!« Referent(ka) reče: »V redu!« napiše nalog proizvodnji, priloži kostanjev list in reče kupcu, naj se o-glasi čez nekaj dni. Ko je v proizvodnji nianser dobil nalog s kostanjevim listom, le-ta še ni bil rjav (začuda!), kot bi pomislil tisti, ki rad ugane konec vica. Dobil ga je še. isti dan, ker takrat Štefan še ni bil kurir, kupec pa tudi ne nepomembna oseba.
Ko je nianser videl list, se je popraskal za ušesom, pomislil, dvignil telefonsko slušalko, zavrtel ustrezno številko in rekel: »Zeleno kot kostanjev list lahko zmešam, ni problem, povejte mi samo, katero zeleno; tisto z zgornje strani lista, ali tisto s spodnje!«
Naši olimpijki Nušo Tome in Meto Jerman so na letališču Brnik po vrnitvi iz Lake Placida pričakali starši in številni ljubitelji smučanja.
COLOR 7
NAGRADNA KRIŽANKA
74PO*J<£
POi?e -t>Ei£Q .
(ZOKOV7& T PQK/ST/}NU v
t>UHdVHlŠ<0
'ScGmoici
SVfČVEC

//ZhČ>JQ
1/čsrv JEi,- SL >2 XK0hf/*7* v
NE/EST^ SVL/h
r*ea*Mi
/V/9 te«/
JhE
</OJ/3SK/
nnsčf
k z* J rzt
StEC/CM
zs«s*ro
/ffE
Ot/Afs)
AK79-V,
&VZ39X
SEiCi-f*/?
P*/fl///0~
Govaz/rt
PoT/vo**}
xSVa97V,
-3^č\sc97/
i/Jp/2/he Z ^/2>U

9W£'2' Z S)

/>£2

ZZ.EE-

:*csrjsA?
'ISecEJE

AtMKS*V XE«/?

ZEčEZO
£7/o7>'?/
TE2'c~E4f
IMT4A/
/t;#
E//2E//S&&
-S 2/3 H or/j
£zstO ■O *</$.£•
?</^EVE
fraoMK)
3E!/*
\/Cri-QS3/
O & S k/? KUJOČE
/E7o7>/&r
Cw°?o
H0STECG ?*> 2Q2>ti/
ZOC/3-
Sr£i2//o
02>S7^\/£«/
V*.ST*
K/M&
COLE
Gr*C'O/
/SETE?
s£srgi///t
<*4.C.
z 30/p ^ *b*/9£
:»*///?*/
ZSSO
f2'/7^Eo
//£/?/}« O
H/)iTq
V K ST/j T«/?H'//£
'kttoherE^

7> ESE//? 7>/?£/C/f
Sfsr/? V6&/E//&+ sSV**/?
</
Ct/hsvo)
e*e*fx*»
e*?o***A
/22>E/0 -l/VLEČ. hRSE/Ol/
HE*9 z/f.
Zt47Z>

toa&EOJ
C£/,0&-
O//OC,
W£V2pVJ>Etf
?*!//*
cfc«r*
K4črc/S
*? //egtsEf
l/EZ-
SiO/>/
TJt/P**vp
z*
'?'//?//£/-
COLORJEVE INFORMACIJE št. 3 (94), leto 9., marec 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERo Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. aprila 1980. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče.
Dopisujte
v naše
glasilo!