Listek.
575
Medjutim čast mi je Vam obznaniti, da ste se prevarili, kad ste (na str. 420.) izjavili, da je on pisao: »Contrib. a la Malac. de la Croatie« ; to je moja razpravica, a stvar se ima ovako. Ja (i nitko drugi) da uzmognem na znanstveni rad predobiti prijatelje (Erjavca i Kuzmiča), predložio sam ih za dopisujuče člane Bruselskoga družtva, prije nego što je Erjavec u obče štogod napisao bio, dedicirao sam im pako spomenutu i-azpravu osobito zato,  što su mi ustupili zbirke, koje se sada nalaze u narodnom muzeju u Zagrebu.
Nebi žalio,  a da se stvar ovako izpravi u budučem broju   »Zvona«.
Odličnim štovanjem               Brusina s. r.«
Razprava, katero ima g. prof. Brusina tukaj v mislih, slove: »Contribution a la malacologie de la Croatie. Zagreb on mois de mai 1870. Par Cli. Albrecht. [Knjižica je posvečena: Au professeur Frangois Erjavec a Agram et au maitre en pharmacie P. Jean B. Kusmič a Raguse, membres correspondants de la societe malacologique de Belgique Bruxelles etc, tres merites de la science malacologique ce petit monument d'hommage et de gratitude par 1' auteur.« V tem zmislu naj se tedaj popravi poročilo v našega lista št.   7. na  strani 420.
Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII, veku. — Tako slove star slovenski rokopis, katerega je priobčil gospod profesor Anton Raič v letošnjem letnem poročilu c. kr. velike realke ljubljanske. Rokopis spada med najvažnejše jezikovne spomenike novoslovenske in g. prof. Raiču smo dolžni posebno hvalo, da ga je prepisal in dal tiskat — jezikoslovcem v splošno porabo. Letos je mogel g. prof. Raič zaradi omejenega prostora priobčiti samd evangelija, bodoče leto jim dodd tudi slovniški tolmač. Kako imeniten je ta rokopis, vidimo najbolje iz uvoda, s katerim gospod izdavatelj spremlja razpravo svojo in katera slove tako:
»V c. kr. knjižnici ljubljanski je rokopis (br. 178. II. C. a.) iz XVII. veka od neznanega pisatelja. Ta rokopis — 15 cm visok in 10 cm širok — prišel je iz Zoisove zapuščine v knjižnico. Da je bil ta rokopis nekdaj svojina Zoisova, sodimo po tem, ker je ravno tako vezan, kakor so vezane vse knjige, ki so bile nekdaj Zoisove.
Rokopis ima 114 listov, ki pa neso vsi popisani; cesto je popisana samo jedna stran, druga pa je prazna (n. pr. list 19, 26, 28, 33, 38, 50, 52, 54, 57, 60, 62, 65, 69, 71, 74, 80, 85 in 88), včasih pa je napisanih samo nekoliko vrstic na jedni strani. — Vsebina tega rokopisa so evangelija; vseh je 82. S številkami ne zaznamnano nobeno evangelije; — v tem izvestji so zaznamnana zaradi citiranja. — Osemindvajset evangelij je iz zimskega dela Angleža Tome Stapleton a, kajti prelagatelj je sam zapisal za 28. evangelijem: Promptuary Moralis in Euangelia Dominicalia partis Hyemalis Finis. Authore Magiftro Thoma Stapletono etc. Od 29. do 55. pa so evangelija preložena po tistem Stapletonu, in sicer po poletnem delu: Dominicarum Partis Aeftualiz Finis. Za vsakim evangelijem zimskega in poletnega dela se nahaja: ->>Pericope moralis htiius evan-gelii«, samo za 26. evangelijem (1. 43.) manjka »pericope«.. Med 6. in 7. evangelijem pa ne evangelija: Evangelivm Dominicae I. post Epiphaniam. Luc: 21. cap., no se nahaja zapored dvakrat -upericopev., i sicer za 6. i 7. evangelije. Po pravem je zatore 7. evangelije že 8 . . . 82. pa 83.; sedmega evangelija pa ne. Za vzgled ponatisnol se je -»pericope«. za 28. evangelijem. —- Na listih 89 do 114 pa so »Euangelia in Festis Sanctorum totius Anni — ev. 56 do 82. Tu se vendar ne nahajajo vsa evangelija, no se pri 59. ev. napotiš na evangelije »na ta 8. Dan po Velikinozhi« in pri 81. ev. »na S. Nicolausha dan no prafnik«.
Nepoznan duhovnik prelagal in pisal si je na posamezne liste sproti za posamezne nedelje in praznike dotična evangelija, koja je čital raz propovednico ob nedeljah in praznikih.
5 fb                                                     Listek
Težko je povedati, kedaj so bila ta evangelija preložena. Mi sodimo, da so se preložila začetkom XVII. veka |e pred letom 1612., zatore prvlje nego je izdal vladika Toma Hren svoja »Euangelia inv Lvstove«, kajti ko bi ta bila že na svetlem, bi je pač bil poznal dotični duhovnik in jemu bi jih ne bilo treba šele prelagati — na Dalmatina pa se menda ne hotel ozirati, ker je ta bil protestant.
Pri Miklošiči (Vrgl. gramm. L2 pag. 5971 in III2 pag 5491) navaja se kriva letnica (1620, 1629) o času, kedaj so se tiskala Stapletonova evangelija, ravno tako po njem i v »Slovenski slovnici« (pag. 374) iz leta 1881. Stapleton je izdal svojo knjigo: Promtvnrivm morale svper Evangelia Dominicalia totivs anni:
( Instructionem Concionatorum. Ad >  Reformationem Peccatorum, Consolationem Piorum. Ex  Sacris  Scripturis  SS.   Patribus,   &*  optimis   qnibufque   authoribus ftudiose  collectum: Authore  THOMA STAPLETONO ANGLO, S.   Theol. Doctore, &> Regio   Profefjore   Lo-uany. Editio altera ab   ipfo authore aucta   &-= recognita.   Pars   AEstivalis.    Antverpice. M.D.XCIIL tedaj  že  1593. Pars Hyemalis pa je prišla tudi že drugikrat na svetlo   1615 v Kolonji. Editio altera ab ipfo authore aucta &? recognita. Colonice Agrippince. Ravno tam je prišla spet nova izdaja zimskega dela na svetlo  1620 1.  — Po kaki knjigi da je   prelagal:  Euangelia in Festis Sanctorum totius Anni, tega ne pripoveduje naš anonymus.
Rokopis ima svojo važnost v jezikoslovnem oziru, — dokaz je že to, ker ga prof. Miklošič po našem prepisu večkrat citira v navedeni Vgl. gramm. d. slav. spr. I.2 & IU.a — o čemer se uveri kmalu vsak čitatelj, ki le nekoliko pazljivo čita evangelija. On nahaja stare, vele redke oblike in druge slovniške prikazni, ki so tem zanimivejše, ker dotični prelagatelj 116 poznal nobene (nam. Bohoričeve) slovnice in je zatore pisal, kakor je govoril sam in kakor zvečine govori še denes naše prosto ljudstvo.
Konečno še se naj omeni, da n§ pisala vsega rokopisa samo jedna roka, no pisali sta ga dve. Druga roka pisala je 29. i 31. evangelije; pri inih pa samo tu i tam kaj vmes: bodi si samo kake besede ali pa cele stavke na pr.  evang.   II,   12.
Imenitnost rokopisa in želja, da i mi nekoliko pripomoremo ž njegovo objavo k spoznavanju našega slovstva, kakor tudi želja, izražena v »Ljubljanskem Zvonu« VI., 434, naj opišemo kde obširneje ta rokopis, napotile so nas, da ga tu v celoti podajemo prosvetljenim rojakom v blagohotno presojo.«
Trubarjeva slika. Po prizadevanji nekega v Oseku v Slavoniji živečega pisatelja slovenskega je slikar Sessia naslikal z oljnatimi barvami sliko osnovatelja novoslovenskega slovstva — Primoža Trubarja. Priznani umetninski znatelji hvalijo sliko kot jako lepo, umetniški dovršeno delo. Slika je razstavljena tudi v Ljubljani v prodajalnici Giontinijevi. Želeti bi bilo, da bi to sliko Trubarjevo kupil kakšen domač javni zavod na pr. Ru-dolfmum.
,,Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po  4   pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot na mesec v zvezkih   ter  stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta  i gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah,   14.
Tiska  »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.