SKUPŠČINAOBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Zbor združenega dela Štev.: 1-226/81 Datum: 20. 3. 1981 SKRAJŠANI ZAPISNIK 40. seje zbora združenega dela, ki je bila 18. marca 1981. po skupnem zasedanju v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljub-Ijana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Sejo je vodil predsednik zbora združenecja clela tov CIMERMAN Andrej in piedlagal umik pn 4 točki, dnrga almea cl;i: Poročilo o uresničevanju sklepovzboia ziliu/ent>q<.< dcl.i SML v zvezi z: Usklaclitvijo razvojnih piogramov lačunalnišiva, kei je umaknila skupščina mesta Ljuliljane lo točkn \i dnevnega reda. Delegati so piedlagam umik soglasno potutili. dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklep čnosti zbora združenega dela 2. Poročilo o realizaciji sklepov zadnje seje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Poročilo o uresntčevanju sklepov zbora združenega dela SML v zvezi z: Integracijo kemične industnje v Ljubljani 5. Razvoj družbenoekonomskih odnosov in organiziranosti zdraw-stva v Ljubljani 6. Družbeni dogovor o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delav-cev Tako predlagani m spremenjeni dnevni red su delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. K 1. točki dnevnega reda: IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI ZBORA ZDRUžENEGA DELA Tov. CIMERMAN Andrej, predsednik zbora združenega deta, je v komisijo za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora predlagal naslednje delegate: 1. GABROVŠEK Jožeta, kot predsednika 2. GALOVIČ Elizabeto, kotčlana 3. MALNARIČ Vlada, kotčlana Predlagano komisijo so detegati zbora združenega dela soglasno sprejeli. Nato je tov. GABROVŠEK Jože podal delegatom zbora nasled-nje poročilo: Zbor združenega dela iteje 55 dejegatskih mest. Na seji je bilo prisotnih 41 delegatov, odsotnih pa je bilo 14. delegatov. Odsotni so bili delegati iz naslednjih konferenc delegacij: 1. Delegat konference delegacij ŽG CENTRALNE DELAVNICE 2. Delegat konference delegacij AVTOMONTAŽA TOŽD Z T 3. Delegat konference delegacij ISKRA INDUStRIJA ZA AVTO-MATIKO 4. Delegat konference delegacij COLOR 5. Delegat konference delegacij TEKSTIL 6. Delegat konference delegacij BAVER PHARMA 7. Oelegat konference delegacij SLOVIN 8. Delegat konference delegacij STANDARD INVEST DSSS 9. Oelegat konference delegacij USLUGA - OB RTNO POD-JETJE 10. Delegat konference delegacij SLOVENIJA AVTO DSSS 11. Delegat konference delegacij UNITAS 12. Delegat konference delegacij PAP DSSS 13. Delegat konference delegacij OŠ ALOJZ KEBE 14. Delegat konference delegacij delovni Ijudje obrtniki (oproiče-no) Tov. CIMERMAN Andrej je ugotovil, da je zbor združenegE dela sklepčen in lahko nadaljuje s sejo. K 2. točki dnevnega reda: POROČILO O REALIZACIJI SKLEPQV ZADNJE SEJE . ZBORA ZDRUŽE NEGA DEL A Realizacija sklepov zadnje seje zbora združenega dela z dne 25. februarja 1981 je bila posredovana predlagatelju. Delegati so poročilo vzeii na znanje. K 3. točki dnevnega reda PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV ZBORA ZDRU-ŽENEGADELA Pismeno delegatsko vprašanje so posredovale naslednje konfe-rence delegacij: DEKORATIVNA St. 24. in pa IPK TOZD PLI-NARNA Ljubljana št. 3 Izvršni svet skupščine je predlagal, da bo pripravil odgovore do naslednje seje to je 25. marca 1981. oz. bodo odgovori objavljeni v Delegatski prilogi Javne tribune. Oelegati zbora združenega dela so se s tem predlogom strinjali. K 4. točki dnevnega reda: POROČILO O URESNIČE VANJU SKL EPOV ZBORA ZDRU-ŽENEGA DELA SML V ZVEZI Z: INTEGRACIJO KEMIČNE INDUST RIJE V LJUBLJANI Uvodno obrazložitev je podal tov. BABNIK Gelo, v.d. dtrektor TOZDTESNIT, DODONIT. O tej točki je razpravljal IzvrSni svet skupščine: Izvršni svet je že k programu priprav za združevanje organizacij združenega dela s področja kemije v poslovno skupnost opredelil takšno usmeritev kot pozitivno. V okviru razvojnih usmeritev v srednjeročnem planu 1981—1985 nismo dali prednosti področjem dejavnosti; med katere spada tudi Kemija v industriji, pač le posameznim programom razvoja med katerimi OZD v občini Ljub-Ijana-Šiška nastopajo v tem obdobju. V okviru poslovnega združevanja kemija nastopa iz naše občine DO COLOR in DO DONIT, čeprav bi bilo logično pričakovati, da bi se bazična kemija LEK in farmacija tudi vključevale v to postov-no združenje. Zato naj bi bila v prihodnje tudi ena od nalog IS, da se v procesu te integracije povezuje še s tistimi organizacijami zdru-ženega dela, ki bi po logičnem premisleku lahko vključevale svojo razvojno usmerjenost v tem poslovnem združevanju. O tej točki ie razpravljal tudi odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj: Odbora sprejemata informacijo na znanje, podpirata navedena stališča poslovodnega odbora in priporočata, da naj se v nasled-njem procesu združevanja v kemiji vključijo tudi druge OZD, kot naprimer LEK oziroma njegova farmacevtska dejavnost. Pripomb na to točko dnevnega reda nam konference delegacij niso posredovale. Predsednik zbora združenega dela je predlagal zboru v sprejem nastednja •klapa: 1. Zbor združenega dela sprejema ,,Poročilo o uresničevanju sklepov zbora združenega dela SML v zvezi z: integracijo kemične industrije v L jubljani na znanje. 2. Delegati zbora združenega dela priporočajo vsem dejavnikom, ki so sodelovali pri akciji združevanja v SOZD ,,Kemija," da čimprej sprovedejo postopek za imenovanje predsednika poslovodnega odbora, da bo novi SOZD lahko uspešno deloval in izvrieval začete naloge. Oelegati zbora združenega dela so predlagana sklepa soglasno sprejeli. K 5. totki dnevnega reda: RAZVOJ DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV INORGA-NIZIRANOSTt ZDRAVSTVA V LJUBUANI Uvodno obrazložitev je podal tov. ŠČERNJAVIČ, član izvršne-ga sveta. O tej točki je razpravljal odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj: Odbora sprejemata stališča IS SML kot primerna in umestna, ša posebej pa podpirata stališče pod točko 4. namreč, da se poda podrobnejše poročilo o nadaljnjem uveljavljanju svobodne menjave dela v utrjevanju družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanju ttabilizacije v zdravstvu. IzvrSni svet in komite za družbene dejavnosti sprejemata ugoto-vitve, stališča in sklepe Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane. Stališča in sktepi, ki so predlagani ter akcijski program, TOZD Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, ki je v razpravi, za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu in organiziranosti osnovne zdravstvene službe so dobra osnova za organiziranje odloč-nejJih aktivnosti pri nadaljnjem razvoju ter delovanju zdravstvene službe tako v občini Ljubljana-Šiška kot v širši družbeni skupnosti. V zvezi s tem je potrebno bolj zavezujoče opredeliti odgovornost posameznih subjektov da bodo stalno spremljali izvajanje dogovor-jenih stališč in sklepov in poročali o aktivnostih ter rezultatih oz. zastojih ali pa nepravilnostih ter ukrepih, ki bodo probleme zmanjšali ali v celoti odpravili. 1. Za pripravo poročila (to je 8. varianta) bi morali v prihodnje pripraviti določen koncept oz. teze, ki bi bile osnova za organi-ziranje najširše aktivnosti v TOZD zdravstva in v delegatskih skupščinah ne samo za oblikovanje ugotovitev, stališč in sklepov, ampak predvsem za spreminjanje stanja. Če ugotav-Ijamo, da so stališča, ki jjh je sprejela na skupnem zasedanju skupščina mesta Ljubljane jeseni 1976, identična današnjim, ki so opredeljena v tem gradivu, potem bi morali v poročilu, to je v ugotovitvah oceniti in izpostaviti vzroke, zakaj jih nismo v itiriletnem obdobju uresničili in kdo je za to odgovoren. 2. Poročilo zdravstvene skupnosti oz. prikazana problematika je vse preveč ocenjena le z vidika izvajalcev in strokovnih služb SIS in ne odraža pripomb in pobud uporabnikov.ki se izražajo zlasti skozi delegacije, konference delegacij in zbore uporabni-kov v občinski zdravstveni skupnosti. Menimo, da bi morali predlagatelji poročila v enem izmed poglavij bolj izpostaviti oceno, kako deluje delegatski sistem v zdravstvu pri razreševa-nju vprašanj razvoja družbenoekonomskih odnosov in organizi-ranosti zdravstva. Prav tako bi morali takšno poročilo vktjučiti v celovito oceno oz. analizo zdravstvenega stanja prebivalstva v Ljubljani kot v posameznih občinah ter pokazati na glavne znafiilnosti oz. trende po strukturi prebivalstva in obolevnosti. Menimo, da bi takšna analiza pogojevala bolj poglobljeno razpravo o organiziranosti in delitvi dela v zdravstvu ter o drugih vprašanjih. 3. V ,,uvodu" (1. stran, 3. odstavek) in v podpogjavju ,,Samo-upravna organiziranost zdravstva v Ljubljani" je ugotovljeno, da posamezne občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani teiijo k odstopanju od predhodno usklajenih dogovorov in da Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane ni opravjla vseh s spora-zumom dogovorjenih nalog, ker so pri posameznih zdravstvenih skupnottih prisotne predvsem občinske potrebe. Ocenjujemo, da je potrebno takSne ugotovitve bolj konkretizirati in jih povezati s stvarno oceno razvitosti družbeno ekonomskih odnosov. 4. Ocenjujemo, da je potrebno detitev dela V tdraVstvii'tudi" povezati z analizo stanja po strukturi! dbol6l6sti pretjivaiStva ^ ipd., ki jo je potrebno čimprej izdelati. Prav tako pa je potreb-no bolj učinkovito in odgovorno uresničevati samoupravni sporazum o delitvi dela na področju zdravstva SRS — katere storitve se opravljajo v osnovni zdravstveni službi in katere v specialistični ker praksa opozarja na podvajanja in s tem v zvezi na večanje stroškov. Izvršni svet in koniite za družbene dejavnosti prediagata delega-tom skupščine občine Ljubljana-Šiška, da poleg zaključkov izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in 10 zdravstvene skup-nosti mesta Ljubljane sprejmejo za dosledno uresničitev zastavlje-nih ciljev sklepe, ki se nanašajo predvsem na organizacijo dela in razvoj zdravstvenega varstva občanov Šiške. 1. Ugotavljamo, da čakajo pacienti v ordinacijah osnovne zdrav-stvene službe po več ur. Zato je potrebno zaostriti nadzor, izrabo delovnega časa v okviru izpolnjevanja neprekinjenega dela od 7 do 19 ure v vseh ambulantah in enotah. 2. V zadnjih dveh letih je notranji razvoj organizacije dela v temeljnih organizacijah združenega dela in DO ZD Ljubljana povečal število vodilnih in odgovornih delavcev, ki opravljajo razna organizacijska in druga dela namesto strokovnega dela s pacienti v ambulantah. Zato je potrebno proučiti takšno orga-nizacijo in poiskati rešitve, ki bodo racionalizirale število vodilnih in odgovornih delavcev. Za racionalizacijo številnih administrativnih del (razne evidence in obrazci) v TOZD-u in DO Zdravstveni dom Ljubljana, ki so povezana z raznimi podatki ob sprejemu in obdelavi pacienta, ko pride v zdrav-stveno ustanovo, je potrebno v TOZD-u pospešiti priprave za prehod na avtomatsko obdelavo določenih podatkov in se vključiti v enotni zdravstveni informacijski sistem. 3. V sedanjem načinu nagrajevanja zdravstvenih delavcev je preveč sestavin uravnilovke. Zato je potrebno organizirati določene aktivnosti za prehod na nagrajevanje po delu in rezul-tatih dela, kar je tudi pogoj, da se bd izboljšala kvaliteta in kvantiteta deia oz. storitev za boljše zdravstven varstvo občanov. 4. Ugotavljamo, da v zdravstvu razne oblike nadzorstva (strokov-no, upravno in posebno) ki jih predpisuje zakon o zdrav-stvenem varstvu, ne delujejo, čeprav bi morale postati stalna obveznost v aktivnostih za to pristojnih organov. Zahtevamo, da občinska zdravstvena skupnost organizira ustrezen nadzor nad količino in kvaliteto opravljenih fakturiranih zdravstvenih storitev in neposredni strokovni nadzor v vseh zdravstvenih dejavnostih. 5. Pri uresničevanju svobodne menjave dela ugotavljamo na osnovi podatkov o obsegu storitev v zdravstvu nasploh razko-rak med nivojem zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja uporab-nikom in sredstvi, ki so zagotovljena v ta namen. Razlike (to je pravice do ztfavstvenih storitev in zagotovljena sredstva), ki so se pokazale v letu 1980 v zdravstvu nasploh in v TOZD-u zahtevajo temeljito analizo in presojo obsega pravic uporabni-kov in finančnih sposobnosti združenega dela. V praksi se te razlike kažejc na ta način, da zdravstvena skupnost ni v stanju, da bi lahko zdravstvenim TOZD poravnala vse f inančne obvez-nosti za opravljene in fakturirane storitve. 6. Čakalne dobe v zobozdravstvu so med najdaljšimi, kar pa ni pogojeno samo z veliko obolevnostjo predvsem novih pacien-tov, ampak tudi s prisotnostjo vzporednega ,,ilegalnega" privat-nega zobozdravstva. To ima za posledico, da določeno število zobozdravstvenih delavcev, kt opravljajo privatne storitve, niso v dovoljni meri zainteresirani za obsežnejše in kvalitetnejše delo v družbeni zobozdravstveni službi. Znano je tudi, da je cenik privatnih storitev nekajkrat dražji v primerjavi z javno zobo-zdravstveno službo. Menimo, da je potrebno v skladu z izvajanjem zakona o zdravstvenem varstvu to vprašanje dokon-čno urediti. 7. Novi zakon o zdravstvenem varstvu razširja oprostitve plače-vanja prispevkov za določene zdravstvene storitve ali določene uporabnike. Zato se bo skupni znesek prispevkov v letu 1981 kljub usklajevanju s stroški zdravstvenega varstva znižal. Predla-gamo, da SIS za zdravstvo občine Ljubljana-Šiška aktivno deluje na izdelavi kriterijev za neposredno udeležbo uporabni-kov pri plačilu zdravstvenih storitev, ki bodo upoštevali poleg socialnega stanja tudi druge pogoje, ki vplivajo na družbeno uprsvičfinost storitev. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da Js? tucli zcor upurahnikov zdravstvene skupnosti Šiškr menil, da dovedanji način udeležbe uporafcnikov pri p!